|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Hribar: Prašičja kuga
Premiera: sobota, 17. marec 2007, Vse oddaje
 Dober večer, gledalke in gledalci. Zabavno je bilo zdajle, plesali smo, juhu. Lepo. Ampak življenje je kruto. Popolnoma druga pesem je tale oddaja, veste. Poglejte si ga. Poglejte si ga! Simbolična priča povojnih pobojev v Sloveniji. Šest tisoč so jih potolkli. Šest tisoč! In letos jih bodo spet.   Jaz nisem kvalificiran, za to usposobljen, da o tem govorim in o tem presojam, ampak pazite, na Aljaski, v Ameriki, v Kanadi, izboražujejo ljudi, ki pridejo v stik s temi živalicami. Mi pa to damo otročkom, dojenčkom. Lupčka, aja punčka z medotom, aja fantek, mamica ju pokrije. In potem jih tolčemo, te lepe slovenske živali, na katere bi morali biti ponosni. Jaz pa, bebo, zjutraj na radiu delam oddajo, znanje je moč. Izobražujmo se. Kakšno izobraževanje, dajte mi povedat! O teh medvedih govorijo politiki, ki o tem nimajo pojma ali pa lovci. Saj ne rečem, da lovci ne vedo, ampak lovci za to niso kvalificirani. Kvalificirani so biologi, zoologi, akademiki. Ti pa niti besede ne rečejo, ker jih nihče nič ne vpraša. A je kdo organiziral kakšno izobraževanje, tako kot na Aljaski, kako živeti s temi lepimi živalmi? Nobeden, nobeden! Ampak da je volk sit in koza cela, medved pa ustreljen, pa govorijo slovenske misice na temo, kaj si pa vi mislite o medotih? In potem modrujejo. To je pač... Evo, saj nimaš kaj!  No, saj tole pa tudi ni nič bolje. Kaj jaz zdaj vidim tukaj? Računalnik, pa neke pasti za podgane ali kaj je to, za miši? Kaj pa je to? Predsednik? Kaj pa je to? Kaj pa delate za kavčem? Kaj pa govorite gospod Hribar? Zakaj bi pa jaz delal kaj za kavčem? Jaz imam čisto vest in očitno je, da to nekoga moti. Tišina! Nekaj slišim. Ali ni prej nekaj zaškripalo. Jaz nič ne slišim, predsednik. Slej ko prej se bo pojavil. Koga čakate? Ja, čakaj lopova, ki mi bo ukradel še tretji računalnik ta teden. Ja, to sem pa slišal nekaj, da imate neke probleme v zadnjem času s krajami, z vlomi. Izgleda, da nekatere ljudi resnica boli. Enostavno je ne prenesejo. Tudi tistih ne, ki jo širijo. In če jo širi računalnik, se znesejo nad njim. To ste pa tako lepo povedali, gospod predsednik! Ne, to sem napisal na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj. Tam sem tudi pozval roparje, da pridejo k meni, da pokažejo kaj zmorejo.  Zdaj čakate, da se nekdo ujame v past? Točno! Ujel ga bom z golimi rokami. Mene se ne da kar tako prestrašiti. Gospod predsednik, halo? Me slišite? Ja. Mi bomo vaš primer še spremljali. Res? Ja, res! S kamero in vse. Slovneska javnost bo z vsem seznanjena. Mi verjamete? Ne vem, če bi vam verjel, imate prevelik ego. Hvala lepa predsednik zaenkrat, Slovenke in Slovenci, pred nami je prvi četrtfinalni dvoboj za Corleonovega predsedniškega kandidata. Prvi četrfinale. To pa ni več kar tako. Dva kandidata. Jože Andrejaš prihaja iz Radovljice. V četrtfinale se je uvrstil brez boja, saj je njegov protikandidat odstopil iz osebnih, moralnih razlogov. Jože je pozitivec, skrbijo ga podnebne spremembe, igra na orglice, sicer pa je že dvakrat dedek. Res je. Drugi je Jožef Jarh, profesor, doma iz Celja, na političnem prizorišču je aktiven že vrsto let, a do zdaj mu ni uspelo priti še nikamor. Je simpatizer skandinavskih držav in borec za človekove pravice. V prejšnjem krogu je suvereno premagal svojega nasprotnika. Don Corleone, politični analitiki pravijo, da bo to srečanje finala pred finalom. Se strinjate s tem?  Aha, razumem. Razumem, Corleone. No, vprašanje za ogrevanje najprej. Kaj bi se vidva odločila, če bi izbirala. Med možnostjo, da sta predsednika države, ali da se uvrstita na lestvico desetih najbogatejših Slovencev? Najprej Jožef Jarh. Jaz moram reči, da seveda čast, ki pripada predsedniku države je zelo velika.   Kar poglejte Sašo, kakšne krasne ljudi imamo. To je cvet Slovenskega naroda, jaz se ne bi za noben denar odpovedal prijaznosti in ljubeznivosti teh ljudi, ki so tukaj notri. Jože?- Če bi se uvstil med bogataše, bi mogoče odprl kakšno delavno mesto, kar bi bilo lepo. Vendar, počasi moramo Slovenci pogledati čez planke, na cel planet in torej preprečiti katastrofo, ki nam prihaja naproti. In menim, da bi več lahko naredil kot predsednik, ker mislim, da v meni ni te moške mačistične energije, tudi nekaj ženskega je v meni, zato se odlično razumem z ženskami in bi imel zelo dobre zaveznice po svetu, kajti Merklova Angela je že v Nemčiji. Imava podoben program. Tudi v Franciji in Ameriki prihajajo dekleta. Ste gledali prejšnjo oddajo, ko je bila gostja Salome? Nekaj ženskega je v vas, pravite? Aja, ne. Govorim o pravih ženskah. Dobro. Zdaj imata pa devetdeset sekund časa, problematika je naslednja: kakšen je vajin odnos do poboja rjavih medvedov? Jože prvi! S pobojem rjavih medvedov se ne strinjam. Ker sem zagovornik ekologije in naravnega uravnovešanja. Narava se sama uravnovesi, ni treba da mi preveč posegamo vanjo. Že sami smo pokazali in imamo že tudi kar precej rezultatov na svetu, kaj se zgodi, če ljudje preveč posegamo v naravo.  Seveda je vprašanje, ali so res brlogi medvedov preblizu naših hiš, nismo se pa vprašali, ali so mogoče naši brlogi, človeški, preblizu medvedjim brlogom. Odlično! Jožef Jarh? Slovenija je ena krasna dežela in seveda različne živalske in razstlinske vrste imamo, predvsem pa to, da Slovenijo prepoznavajo po vsem tem tudi v svetu, bi bilo potrebno še naprej vzdrževati, čimveč nacionalnih parkov izvesti, kjer bi bilo čim več živali, čim več rastlin, da bi to orhanjali boljše za naprej. Hvala lepa, ali sta za mnogoženstvo? Jože? Ne. Jožef? Mnogoženstvo? To mi je nekako tuje... Vidite, pa jih imamo, predsedniške kandidate. Tako jih mi dobimo. Ste, Jožef? Za mnogoženstvo?  Ja. Ne nisem. Res ne? Ne. Ja prav. Pa nič. Pa nič, če pravite da ne. Gledalke in gledalci, na osnovi tega, kar ste slišali, prosim da glasujete, kdo izmed obeh kandidatov si zasluži uvrstitev polfinale, se pravi med štiri najboljše. V redu? V redu! Fina tale oddaja, Hribar, ne? Poživi. Saj, mi smo zdaj spet nominirani za eno nagrado. Veste kaj to pomeni? To pomeni, da smo zdaj lahko celo leto zanič. Ker lani smo tudi. Kdo pa bo potem rekel, če si nominiran, saj si ne upajo reči, da si potem zanič. Na teh lovorikah potem spiš. Dajmo malo pogledat, kaj je novega pri predsedniku. Predsednik, pozdarvljeni še enkrat. Vidim da ste v istem položaju kot prej. Računalnik je še vedno na mizi. Res je. Mogoče je še prezgodaj za roparje. Bodo že prišli, če so tako pogumni, kot se delajo. Jaz jih čakam. Z resnico se ne da kar tako opraviti. Ampak, ne vem kaj tele pasti na mizi. Nekaj sira... Ja, sir vidim in kaj je to, meso ali kako? Ja, res je. Če je agresiven mesojedec, se bo ujel na meso, če pa je preprost vegetarijanec, bo pa padel na sir.  Ja pa kaj čakate vi zdaj? Človeka, miš, podgano? Lopove čakam, gospod Hribar. Ne poznam jih, nikoli jih še nisem videl, ne vem od kod prihajajo in kam nosijo računalnike, zato sem jim pripravil popoln meni. Ampak, kaj bi bil vzrok, da vam ravno računalnik kradejo, ravno računalnik? Verjetno me hočejo utišati. Saj veste, da je računalnik moje izrazno sredstvo. Internet je danes še eden redkih medijev, ki jih vlada ne nadzira. Ja ampak, kaj imate pa v računalniku kaj takega, da bi lopove zanimalo? Nekaj mora biti! Trdi disk. Prosim? Trdi disk! Ne vem točno, kaj jih zanima. Notri imam nekaj filozofskih tekstov, ki jih ne bodo razumeli. V računalniku je seznam guvernerjev, ki jih mislim predlagati. Pa kuharski recepti, tisoč in ena jed z olivnim oljem.  No, to verjetno nikogar ne zanima, tisoč in ena jed. Verjetno guvernerji ali kaj podobnega. Se strinjam. Vidim da sedite sami. A je ego spet tako narastel, da ne rabite več nobenih gostov? Gospod predsednik, to pa ni res, veste. Ker ravnokar prihaja k meni ena mamica. Najbolj seksipilna mamica v Sloveniji. Boste pogledali? Seveda bom. Jaz bom tukaj čakal. Gledalci in gledalke, pa si oglejva midva s predsednikom države, kdo je ta gospa, gospodična, saj ne vem. Mamica, lepa, erotična, intelektualka. Pa smo tam, erotična in intelektualka. Ampak vse to boste izvedeli. Tina Gorenjak!   Ja tako si me napovedal, da... Ja vem, to je bilo pa res perverzno. A jaz lahko herpes dobim? Ne, ga nimam. Ne? Ne, nikoli ga še nisem imela. Ti ga imaš? Kaj pa če dobim odtise še ene stotih moških tukaj gor? Ne, jaz imam samo enega. Tina Gorenjak, igralka. Pustiva zdaj to, plesalka najprej na začetku. Ok. Tina, začniva najprej s tem, povabil sem vas zaradi tega, vi ste mene videli... Od kdaj se pa midva vikava? Midva sva bila že tako intimna, da se ne moreva vikat. To je čast za gledalke in gledalce. Vi ste mene enkrat vabili. Tukaj pa se lahko gugaš. Ja, to je zato, da gosta destabiliziramo, da mu ne pridejo nerodnosti na um. Vi ste mene enkrat vabili, da bi midva izvedla eno dramo na odru, kjer bi bila vi intelektualka, jaz pa pohoten, perverzen bebec. In bi vas nag preganjal pred ljudmi. A je to res, ste res to mislila takrat? Ne, jaz sem te nekako hotela spraviti na intimna pota, privat, pa nikoli ni šlo, pa sem napisala celo dramo, da bi te zvabila v svoje naročje, pa spet ni šlo. Pa kako si vi predstavljate, pa jaz ja ne slovim, po tem, da sem nekdo, ki na odru nag za ženskami tečem. Saj imate takih moških ogromno v Sloveniji. Saj ti ne bi bilo treba biti gol tam. Res ne. Kako bi pa to izgledalo? A bi kontaktirala telesno? Seveda! S čim?    S telesom, če je telesno. Ja pa, od pasu navzgor? Vse. Vse? Vse! Pa resno mislite? Ne, no, lepo te prosim! Pa ti sploh nisi prebral teksta, ti ga bom prinesla... Jaz sem inprovizator, jaz ne berem nikoli teksta. Mene to ne zanima. Potem si si pa ti tale delček s tem seksom izmislil. Jaz imam dokaz, v tekstu ga ni. Kaj pa bi bilo, kako bi to izgledalo? Bili bi samo intelektualni razgovori, ker mene in tebe to tako vznemirja, tale intelektualizem. Tako da jaz mislim, da je to za naju čisto dovolj, idva sploh ne rabiva tega fizičnega kontakta. Aja, jaz sem to napačno razumel. Jaz sem mislil, da bi vas jaz posilil gor, vi bi se pa upirali. Ne, ne, ti si meni že na prvem sestanku povedal, da te seks pravzaprav sploh ne zanima. Ne, jaz se z medvedi ukvarjam. Katerega intelektualca pa seks sploh zanima? A ni to perverzno dejanje? A ste gledali film The mining of life? Ja, seveda. Tam je eksplicitno nakazano... A ne? In zelo dobro povedano, zakaj se to... Ampak Tina, če ostanemo pri tem, erotika vam je pa blizu? Zakaj me vikaš? Se mi zdi spoštljivo do vas. Res? Potem pa moram jaz tudi. Izvolite. Erotika? Erotika je absolutno ena prelepa stvar, vsaj meni se zdi to. Ampak to ste promiskuitetni ali...? Mislim da je erotika ena stvar, ki je zelo pisana, ki se mora prelivati iz enega stanja v drugega. Sploh med dvema človekoma. Enkrat je eden takšen, drugič drug. Se pravi je to nekaj, kar je spreminjujoče, tako kot življenje, kar se meni zdi najlepše, najbolj seksi in najbolj erotično. Kaj pa na akademiji? Ste imeli kaj problemov, ste bili takrat že tudi tako vroči, naklonjeni k tem, tam je bolj intelektualna sfera, ne?  A vi mislite, da intelektualci ne morejo biti erotični? Ne, ne poznam nobenega. A poznate erotične intelektualce? Ja, meni ste vi. A res? Ja, ker nisem intelektualec. Jaz samo blefiram! Kateri intelektualec se pa z medvedi ukvarja pri petdesetih, dajte ga lomit! To je samo krinka. To je samo krinka? Ja, tako vas jaz čutim. Čutim. Čutim. Ste kak ibogain pojedli? Ne, taka sem že po celem telesu in že od rojstva. Ne morem si pomagat. Kako gre to skupaj? Mamica, hčerkice, dobra mama, pa hkrati ambiciozna, estradna, dramska umetnica? Mislim da nisem ravno najbolj ambiciozna, bolj sem radovedna mogoče. Kako gre skupaj? Mislim zakaj pa to ne bi šlo skupaj? No, mislim, ste dobra mama? Ja jaz mislim da sem. To bi morali mojo hči vprašati, ampak mislim da sem. Kaj pa hči ve. Kako vzgajate hčerko, kak odnos mora imeti do moških? To me zanima. Kakšen odnos mora imeti do moških? Predvsem drugačen kot ga je imela njena mati do pred par let nazaj. Njena mati se je šele čez leta v bistvu naučila, kakšnega mora imeti. Intelektualen?  A jaz sem res intelektualka ali kaj? Samo to, če mi pa nek moški reče, jaz te imam tako rad, ker si tako pametna. Joj, samo da mi to nobeden ne reče, ker to pomeni, da vse ostalo odpade. Ali kaj? Aja? To je tako kot recimo, če enemu moškemu reče ena ženska, tako te imam rada, ker si tako dobrega srca. A ni to v redu? A vam ne prinese to enih... Ne, to človeku povzroča prijetno čustvo, ker pomeni, da je od nekje prišlo in da bo še trajalo. Lepota pa mine. Ne vem, kako bi vam izgledalo, da pride moški in reče, tako ste mi všeč, ker ste tako nagi. Zakaj ne? A je to v redu? Seveda da je v redu! Samo, enkrat se boste pokrili in enkrat bo prišel čas, ko tega telesa ne boste hoteli pokazat več.  Takrat bo ostalo pa srce. Zakaj ne? Jaz mislim da je človek lahko lep v vseh življenjskih obdobjih. A dajte ga lomit, Tina! Kje, pri devetdesetih letih? Ja seveda! Ja, ampak tistih je zelo malo, ki to občudujejo Ja, to je res. Zelo, zelo malo.   Tina, ambicije, igra Pet žensk. com, to je bila najbolj razprodana predstava.- Še vedno je. A še? Ja, neverjetno, ampak po 240 predstavah še vedno moraš čakati vsaj tri tedne, da prideš do karte, tako da neverjetno. Res. Kaj je lepše igrati, kakšno resno vlogo, intelektualno vlogo, ali pa vodit kakšno prireditev ali pa tak hec delat, kot je ta oddaja. Meni je vse vznemirljivo. Različne stvari. Mislim, da igralec ne more delat samo komedij, ali pa samo dram, u bistvu lahko, ampak mislim da je dobro za igralca, da dela različne stvari. Tako da tudi jaz sem odigrala v življenju več kot 40 različnih vlog, od tega resne, zahtevne, takšne, drugačne. Res pa, da je pri nas nekako medijsko bolj izpostavljena komedija, vodenje prireditev, tako kot ste omenili in tovrstene zadeve. Kar pa ne pomeni, da jaz v življenju nisem igrala dovolj različnih vlog, vse so mi bile svojevrstna izkušnja. Si želite delati na RTV- ju? Nisem razmišljala o tem. Niste razmišljali? Ne. Poznate koga z vodstva? Ja, enega super urednika. Sta prijatelja? To ne vem, ne bi mogla reči, ampak dobra znanca.- Če hočete, jaz imam to moč, da vam lahko... da ne boste nikdar več na televiziji. Če ste za to. Ste? Ne, nisem.  No, pa poglejmo, če smo za to, da zdaj nastopa izvrstna pevka. Začela je pri karaokah, potem pa se je prebijala čez Toško čelo, čez Soško fronto. Mislim da je zdaj nekje v Tolminu izjemno popularna. Aleksandra. Spoštovane gledalke, dragi gledalci, danes bomo govorili o gradnji zidov. Prav gotovo ste slišali, da želijo Združene države Amerike postaviti na meji z Mehiko zid za preprečevanje nelegalnih migracij. Tukaj je ta slika, verjetno vi tega ne vidite. Tudi na zahodnjem bregu raste zid, ki naj bi Izraelce obvaroval pred palestinskimi samomorilskimi napadalci. V zadnjih dneh pa, kakor veste, je zrasel tudi na meji med Slovenijo in Hrvaško. Verjetno se sprašujete zakaj. Tudi sam ne vem tega. Na neposrednji zvezi pa so predstavniki vlade, ki bodo to pojasnili. Marš, marš svinje! Marš domov! Pojdimo domov!  Prašiči, kaj se pa greste! Ostanite tam, da ne boste tu širili kuge. Pojdimo! Gospodje, to se sliši pa precej nekulturno. Kaj pa se tukaj dogaja? Kje pa živite gospod Čolnik? Zakaj? Tukaj smo sredi največje prašičje krize, v zgodovini naših odnosov s Hrvaško. Ja, točno tako, točno tako, res. Tako hudo še ni bilo. Grozno pa je še to, da diplomacija v tej situaciji nima nobenega, bi rekel, nobenega odgovora. Morali smo zgraditi zid in zapreti mejo. Evropska unija pričakuje od nas, da te prašiče zaustavimo. Ja, ampak a lahko pokažete? Ja, pa so res prašiči, pa so res svinje. Ja, ja. So res svinje. Sem mislil, da gre morda za nekoliko drugačno retoriko med vami in Hrvati. O kakšni retoriki  govorite! Ti prašiči imajo kugo. Ja, z njimi ni komunikacije. Treba jih je zaustaviti. Tukaj in zdaj! V tem trenutku na tem mestu! Stran, šu! Tam prihaja še ena skupina! Kje? Daj da vidim! Ni šans! To je moj daljnogled, Dimitrij! Aja, sem pozabil.   Oprostite, ste rekli, da prihaja skupina? Ja, divja horda prašičev drvi iz smeri Čakovca. Divji prašiči? Ne, normalno so, ampak divjajo kot nori. Ja, verjetno zato, ker so okuženi. Kolega Rjavec, pokličite svoje enote! Zaenkrat ni panike, minister Podobnik, tale zid bo prve nalete zanesljivo ustavil. Ja, a ste popolnoma prepričani, kolega? Kako veste, da bo tale zid zdržal vse pritiske prašičev na hrvaški strani? Definitivno, naš zid je zgrajen iz strupene mivke, v kateri je precej težkih kovin. Aja? Katere težke kovine so to? Svinec in kadmij. Aja? A je to mogoče tista onesnažena mivka, v kateri so se igrali otroci iz celjskega in ostalih vrtcev ali kako? Kot vidite, gospod Podobnik, je tale zid precej večji kot tisti, ki jih delajo v vrtcih. Predsednik, je tako? Ja, to je jasno na prvi pogled, v tem zidu je tri četrt vrtcev in pol Mežiške doline. Ja, očitno sta potem res svinec in kadmij. Gospa Gorenjakova, kaj vi pravite na to? So te težke kovine in ta mivka bolj primerne za prašiče ali za otroke? A na to moram odgovorit? Ja, gre za resno zadevo. Ja, saj zato, jaz mislim, da jaz kot igralka o tem ne bi smela odločati. Mislim, da je pri nas v Sloveniji zelo narobe to, da se kar vsi na vse spoznajo. Ja, to je res, to je res. Hvala lepa za ekzaktni odgovor. Prosim. Gledalke  in gledalci, z nami pa je tudi prvi človek SCT- ja. Gradbeni strokovnjak, ki ga kadarkoli lahko vržejo na cesto, pa bo vedno rekel, ta cesta je moja. Pozdravljeni gospod Ivan Zidar. Ja, dober večer, ste pa lepo rekli, res je veliko cest v Sloveniji mojih. Od kar imam SCT, smo z njim izvedli menedžerske odkupe in imam do teh cest skoraj lastniški odnos. V gradite poleg cest še Cerkve, še hiše in ostale objekte. Kako to, da niste vi   zgradili tega neprebojnega zidu s Hrvaško? To je bila pa druga zgodba. Aja? Ja, glejte, ne vem zakaj nismo dobili tega posla. Možno je, da prvič ni bilo javnega razpisa, drugič pa smo za ta zid izvedeli, ko je bil že zgrajen. Tukaj moram popravit gospoda Zidarja. Javni razpis je bil, objavilo ga je ministrstvo za obrambo in na razpis se je prijavilo samo eno podjetje in to pod naugodnejšimi pogoji. Ugovarjam. Ugovarjam gospod predsednik. Razpisa ni bilo. Tukaj se motite, če bi razpis bil, bi se prijavili in verjetno posel dobili. Smo cenejši od Nemcev in kvalitetnejši od Italjanov. Poglejte gospod Zidar, v tem primeru je šlo za državno varnost in razpis je bil interno javne narave. Gradnje zidu nismo hoteli obešati na veliki zvon, pa tudi mudilo se je. A mudilo se vam je? Kdo vam je pa to gradil? Kitajci? Niso bili Kitajci, zid je zgradilo Gradbeno podjetje Grosuplje.- Čakajte, čakajte! Glejte, zdaj pa jaz ne vem, zakaj se zdaj javno prerekamo, gospodje. Kot vem je bila gradnja tega zidu neke vrste državna skrivnost. Imaš popolnoma prav, Dimitrij. Ja, no! Tale zid je bil postavljen v planiranem roku, brez zamude in dodatnih stroškov, kar seveda ne morem trditi za šentviški predor in avtoceste, ki jih trenutno gradi gospod Zidar. To so grobe obtožebe, gospod... Ne, to niso grobe obtožbe, to so dejstva. To so obtožbe, ki jih boste morali utemeljiti. To so dejstva! To jaz lahko utemeljim z dokumenti. Ja, se mi je zdelo, da bo tukaj en sam problem. To sem načrtoval. Moj predlog je bil, da bi namesto zidu zgradili vodni jarek in skozi napeljali vodo za razkuževanje. Moji prijatelji  iz Podjetja za urejanje hudournikov so bili to pripravljeni zgraditi tako rekoč interventno. Ja, in potem bi se še naslednjih deset let pogovarjali o poravnavi. A se vam zdi, gospod Zidar, da tale zid iz strupene mivke in težkih kovin lahko služi svojemu namenu?- Še enkrat vprašajte. Da to lahko služi svojemu namenu, ta zid iz strupene mivke in težkih kovin. Bom rekel odkrito. Za prašiče moramo uporabiti jeklo in beton. Mivka je prepustna in bojim se, da je nevarna za ljudi in okolje. No čakajte, čakajte, kaj pa govorite, gospod Zidar! Slovenci smo na stupe v mivki definitivno imuni, ker se v takih peskovnikih, se mi zdi, igramo že od otrošva. Kar se tiče okolja, bi pa rekel... Tamle se ena svinja zelo sumljivo obnaša. Ne, ne, prosim gospod Rupelj, da mi ne podtikate še tega! Okolja ta svinec ne bo onesnažil. To so mi zagotovili. Če je slučajno nevaren za svinje, pa nič hudega! Naj se s tem ukvarja kmetijski resor. Ampak okolja mi ne mešajte v to, lepo vas prosim. Ja, tako.  Poslušajte, po mojem so te okoljevarstvene stvari en lari fari. Vsake toliko časa se nekdo spomni, daje kaj nevarno, potem pa... Včasih smo brez problemov iz azbesta delali strehe in cevi, pa se ni nihče razburjal. Ja, potem pa kar naenkrat rata azbest nevaren. Enako s svincem, včasih so bile vodovodne cevi iz svinca. Enako pri mivki zdaj kar naenkrat panika. Gospod predsednik, zdi se mi, da je en hvaški prašič čez splezal. Kje? Splezal je, kako pa je to mogoče! Kje je pujs? A je to tisti tam, ki gre v smeri proti Brežicam? Ja kaj pa govorite? To je katastrofa, takoj je treba obvestiti Vido Špelič! Vida! Takoj je treba obvestiti! To pa je že alarm, gospodje. Gospod Zidar, vidim da ste imeli prav, kar se tiče novih materialov. Ja, jaz sem strokovnjak, takoj ocenim kaj je dobro in kaj ni. treba je uporabljat novo tehnologijo, ne svinec in mivko. Vem da ste naklonjeni k novim tehnologijam. Tukaj imamo posnetek, ki govori o tem. Se še spominjate, ko vas je intervjujal nekoč znani novinar, Mark? Poglejmo to.  Oprostite, ali mislite, da Himen premaga Pokemone? Nisem dobro slišal... Prosim? Ali premaga Himen Pokemone? Šimen Pokemone? To ne poznam. Kaj pa Telebajski, premagajo Pokemone? To tudi ne vem. Dipsi? Tudi ne vem. Lili? Ne. Po. Ne vem. Ste občutili kaj foto efekt? Prosim?- Če ste občutili foto efekt? Brez dvoma. Pa ste zdaj siti? Prosim? Ste zdaj siti?- Še enkrat ponovi. Če ste sedaj siti? Nikoli nisem sit, nikoli lačen. Slišim, da ste v konfliktu z Neverjetnim Hulkom. To drži? Ne. Ne vem kaj to pomeni. Neverjetni Hulk je lik. Ne vem. To je tale lik. Dobro je. Ste res v konfliktu z njim? Lahko poračunate ta trenutek tukaj? Hvala lepa, nisem v konfliktu. Potem sta prijatelja? Ne, nisem v konfliktu, hvala. Sta prijatelja. Velika. Potem ga pa pobožajte. Evo.  To je bil en najbolj znanstvenih in tehnoloških prispevkov v zgodovini naših oddaj. Rubrika ali- ali. Tina, v prejšnji oddaji je imela izziv Salome in sicer poglejmo, kako bo pomagala pri kmečkih opravilih. Velika kravica. Me je kar strah! Ti kar jej tam, saj ti ne bom nič naredila. Ne bom ti nič naredila! Jaz sem navajena na kaj večjega! Samo tiste lačne dobijo. Dosti imaš! Si na dieti. Pridna! No, to bi bilo to. Ja dobro ji je šlo. Jaz pa nisem vedela, da me to čaka! Ja, ja. Res? Ja, ja, to so težke zadeve. Kaj mislite, kmetija? Mislim tak izziv in to. Taka izzivalna oddaja. Ja, hudi izzivi so. Ta je zelo težek, ta dva sta pa čisto lahka. Kaj mislite, kaj bom izbrala? Tega. Res? Seveda. V redu!  Slovite kot ena najbolj seksipilnih igralk v vzhodnji Evropi, južni Aziji in zahodnem delu Kanade. Ali bi za oddajo Hri- bar posneli remake znanega prizora iz Basic instict. Vau! Legendarni akt s Sebastjanom Cavazzo iz filma Čamčatke, tokrat s Corleonom. Zdaj lahko izbiram? Oziroma, vprašanje je bilo, ali sploh bi. Za nekaj se moram odločit. Ja, za nekaj se morate odločiti. Uredu. Kdaj pa posnamem to? Kar zdajle moram odigrat? Ne, to zdaj ni potrebno. To bomo pač posneli. A to pa nimam izbire, da bi nekdo drug igral ta prizor Sebastjana Cavazze, ker jaz bi si pa izbrala enega. Corleone vam je na voljo. Kaj pa če si jaz enega drugega izberem?- Žal je pač tako, Tina. Blond tipi so mi bolj všeč, z rahlo rdečim pigmentom. Ne, ne. Ti packa! Corleone je, Corleona vam ponudimo. Jaz ne vem, če si boste to upali. Kaj pa če si Basic Instict izberem? Tudi s Corleonom. A tudi?  Ja. Potem bom pa izbrala Čamčatko. Čamčatko s Corleonom? Ja. Hvala! Tina, zdaj vas pa čaka Evfigenija. Kako ste pa to naredili s temi nogami? A je luštno? Ja, se kar trudim, pa ne znam. Ja res, zelo v redu. No, dajva se pomirit. Se nekam veliko hecate vi. Se? Tako se mi zdi. Res? Pa vam je to všeč pri ženskah, da se rade hecajo. Dajva se umirit, no. Gospa, gospodična Tina. Sem kar baje gospa. Gospa. Otročka... Ja, ker pravijo... No dajva se pomirit, no! Zdaj pa imam jaz počasi tega zadosti. A lahko prosim poslušate! Ja, bom čisto pridna. Ste kar napadalna. Bom pridna zdaj. Imate hčerkico? Ja. Pri Celju ste se pa rodili. Ne. Kje pa? V Slovenj Gradcu. V Slovenj Gradcu. Tisto okolje je nekam sumljivo z mivko. A kje sem se jaz rodila ali kje se je hči rodila? Kje ste se vi rodila. V Slovenj Gradcu. Pa ste se kaj dosti igrali v tej mivki? To bi morali mojo mamo vprašati, se ne spomnim. Zdaj me pa zanima, vi imate radi mlajše moške, če se ne motim? Ali kako? Jaz imam sploh rada moške, trenutno pa sem v razmerju z mlajšim moškim in tudi upam, da bo to trajalo v neskončnost. Kako pa komentirate tale pregovor, za vajenca je dobra stara mašina? Kako bi to komentirali, me zanima?  Glede na to, da sem vajenka bolj jaz, sem si izbrala bolj novo. Kdo je pa potem stara mašina? Saj zato pravim, ne vem, jaz sem si bolj novo izbrala. A dajte no? Ja, mlajše izdelave. Evfigenija, ste prišli do kakšnega zaključka? Je težko? Ja, težko je ja. Kakšen pa je, dajte povedat, imate radi prave moške, pravite? Ja seveda. Kakšni pa so pravi moški? Ja, moj moški je najbolj pravi moški zame. Kakšen pa je? Dajte povedat kakšne lastnosti, da bodo naše gledalke tukaj v studiju vedele, kaj izbrat. Prav. Zabaven... Si morate zapisati, počakam? Kar govorite. Zabaven, pameten, ljubeč... Kakšen vonj po čebuli kdaj? Ja kdo ga pa nima? Vi ga nimate nikoli? Jaz sprašujem. Aja, pardon! Se moram umirit, ne? Dajva se umirit. Kaj še? Zdaj ste me malo zmedli.  Kaj sem rekla, zabaven, pameten, intelegenten, ljubeč, vznemirljiv. Kar govorite. Kar govorite, no. Ste me malo prestrašili, sem tako pridna postala. Kar govorite. Ne upam več! Zapleten primer, Evfigenija? Zelo zapleten, ja. Ampak vidim, da sta si naklonjeni obedve? Meni se zdi gospa kar malo seksi. A dajte no! Ja, zelo. Aja? Res, dobro mi je! Samo se mi zdi pa, da še nisem tako stara mašina! Ne, ne! Evfigenija, predsedniški kandidati vas čakajo. Gledalke in gledalci, dajmo pogledat zdaj, kaj se dogaja s predsednikom države, to je verjetno zelo pomembno. Še prej pa, imam človeka, si predstavljate fanta, ki vozi po ledu. Predstavljajte si led in gozdno stezo. In vozi dvesto kilometrov na uro. Ste slišali za ta finski rally? Vozil je tudi svetovno prvenstvo. Eden najboljših v zgodovini slovenskega rallya, Andrej Jereb!  Živjo Andrej! Andrej, kje je več treme, v studiju ali med vožnjo? Vedno pred kamero. Pred kamero? V studiju. Zakaj vas je strah? Tukaj če ste opazili, ni nobene hitrosti, nič. Saj mogoče me to moti, da ni to moje avtentično okolje, pa je zato več treme. Premalo je hitrosti. Peljali ste Rally Monte Carlo, peljali ste rally za svetovno prvenstvo. A je to res? Res.   Zmagali ste v Moto showu v Boloniji. Zdaj pa vprašanje, a ste že povozili koga na cesti kdaj. A vidite vi gledalca na cesti? Če bi jaz mahal tam nekje in bi navijal za vas, bi me povozili? Ne bi smel, če bi želel opravit dober rezultat, potem bi moral ostati na cesti, tako da... Vožnja izven ceste ni... Dobro, ampak a pridejo gledalci kdaj na prepovedano območje? Seveda. Kaj bi naredili v primeru, da enega povozite, greste naprej, se ustavite, zjočete? Ja, v takem primeru zagotovo ne bi nadaljeval, ampak upam da se to ne bo zgodilo. No, ne bi nadaljevali. Pa se kdaj dogaja to? Se. Ker sem videl, da se vozi tudi naprej potem. Na žalost se je že marsikakšna nesreča zgodila, tudi s hujšimi posledicami ampak na žalost je to sestavni del tega športa. Kaj pa sovoznik? A vam res sovoznik govori ovinek levo, desno? Izključno on. Jaz vozim v neznano in sovoznik je pač tisti moj vodič po sami trasi rallya. Dobro, pa če sovoznik zameša levo in desno, boste vi, če vi vidite zid na desni, pa reče sovoznik desno, boste v zid zavili? Ja ravno toliko ne. Kar je vidno, sicer pa na slepo se moram izključno po njem oziroma po njegovih zapiskih orientirat. A vi ne vidite ceste pred sabo? Kaj vi vidite? Seveda vidim. Ne, to me zanima, kako to izgleda, vi vozite, tam je ovinek, kaj reče sovoznik, če je ovinek? Reče? Napove ovinek in pa stopnjo ovinka, potem še distanca do ovinka in tako dalje. Skratka, on mi opisuje samo progo, jaz je ne poznam. Ja, to je grozno! Kako se počutite, recimo če bi jaz šel z vami, če bi šel kot    sovoznik? Vi ste mi rekli, da takrat, ko normalni človek pričakuje, da greste na zavoro, vi pritisnete na plin, ne? Ja, pač, seveda so zmogljivosti dirkalnega avtomobila so bistveno drugačne, kot smo jih pač vajeni pri običajnih avtomobilih, tako, da je lahko za nekoga, ki tega ni vajen zelo neugodno. Koliko tak avto stane? Odvisno, tiste, ki jih vidimo v svetovnem prvenstvu v rallyu, stanejo tudi do milion in pol evrov. To vi sami plačujete ali... No, moram najprej povdarit, da moj avtomobil še zdaleč ne stane toliko. Kaj mu pa manjka, da ne stane toliko? Volana ni? Volan mora biti.- Česa pa nima potem? Avtomobil ima vse tisto, kar potrebuje, je pa v drugem tekmovalnem razredu, ki pa je seveda za nas bolj dostopen. Razlikuje se pač v samih tehničnih specifikacijah. Volan pa ima. Kaj pa menite o tem rallyu Pariz- Dakar. A je potrebno imeti kakšne sposobnosti za vožnjo, ali so tam druge kvalitete? Zagotovo, pri vsakih rally tekmovanjih je potrebno imeti dobre vozniške lastnosti, se pa sam rally Pariz- Dakar razlikuje od tistih, v katerih jaz tekmujem, tako da Pariz- Dakar je bolj vstrajnostna dirka, mogoče ne gre toliko na sekunde, pomembnejša pa je ta vstrajnost. A vi recimo vozite trezni rally, popolnoma. Ja, zaenkrat sem še. Andrej, resno vprašanje, in upam da bodo gledalci bolj pritrdili. Če malo spiješ, ni treba da si pijan, da spiješ, a je boljši občutek za cesto? Ne vem, jaz tega občutka še nisem imel in zagotovo ga na dirkah ne bom, tako da morate koga drugega vprašati. Ne pijete drugače nič?    Ob kakšni priložnosti, če se kakšen rojstni dan praznuje, seveda tudi nazdravim, ampak absolutno ne za volanom. Med samo vožnjo, ali je to adrenalin, ali je tudi strah, vas kdaj stisne med srcem? Strahu ni, ampak so pa tudi kakšni manj ugodni in tudi neprijetni trenutki. Ampak seveda, takrat je pač potrebna še toliko večja koncentracija, zbranost, saj bi v obratnem primeru to nevarnost samo še povečal, oziroma ta riziko. Je to prirojeno v človeku? Bi se jaz lahko naučil, da bi recmo šel na en rally, eno gorsko etapo, pa bi bil recimo pet sekund za vami? No, vse se da. Nenazadnje ste dokazali, da ste dobri športnik... Ampak to moraš imeti prirojeno? Jaz pravim, vse to je za ljudi, tako da tudi to se da naučit, ampak vprašanje je sam čas in potem sam rezultat. Pa zakaj ste toliko skromni, Andrej? Zakaj se malo ne pohvalite, to lahko delam samo jaz, recimo. To se sliši, to imajo gledalci radi. Ne da vsak misli. Zdaj bo vsak mislil, da lahko to počne. Veste, zdaj bodo po oddaji šli vsi na cesto, Jereb je rekel, da se da to naučiti, pa yugota na sto petdeset, pa po gozdni poti. A? No, ne trdim da se tega ne da naučit, ampak zagotovo pa naj se to ne počne v rednem prometu. Govorim izključno za sama dirkaška tekmovanja. Ja kje pa boš treniral? Najlepša se mi zdi tam ob dveh v Ljubljani, ker imaš možnost prehitevat. Ja, na žalost obstajajo tudi takšni mestni dirkači, ampak zagotovo to ni koristno in vsakemu priporočam, da to počne na zaprtih, bodisi tekmovališčih... Oh, Andrej, zdaj ste me čisto razočarali. Tak resen fant ste. Jaz sem mislil, da boste tukaj Tino malo za vrat zagrabili, mene trikrat okoli ušes.  Ampak veš kaj, mogoče pa ga midva lahko prosiva... Za en krog? Ja. Ste za? To se bomo pa zmenili. Se bomo, ja. Gremo zdaj pogedat, meni se zdi, da se tukaj nekaj dogaja s predsednikom države. Da vidimo, če je ujel roparja, ker baje pričakuje roparja. Ampak to je pa zdaj malo hecna situacija. Predsednik, spite ali kaj? Dobro, računalnik je na mizi, skratka vse je v najlepšem redu. A je smiselno gledat predsednika, ko spi? A ne bi bilo bolje, da se mi pogovarjamo? Kaj pa misliš, da bo govoril v spanju? Ja, pa res, kaj če govori v spanju. Andrej, kaj pa vi mislite, a je lepo gledat predsednika, ko spi? Mislim da je bolj primerno, če ga v kakšni drugi obliki. Boljše kakšna druga oblika, ja.  Gospod predsednik, ja pa izgleda da res spi. Izgleda da res spi. Nič, se bomo. Hopla! Kaj pa je tole? A ste videli, nekdo bo... Računalnik je en ukradel! A sta videla to? Videla. Gospod predsednik! Gospod predsednik, en vam je računalnik sunil! Gospod predsednik! Vrabca! Zaspal sem! Računalnik so mi ukradli! Predsednik Drnovšek! Kaj! Poslušajte, en možakar je bil, imel je eno trenirko, temno kapuco je imel. Tak, čuden je bil. Kako je izgledal? Kaj naj rečem, visok, črn, gangster. To ni mogoče, vedel sem, da ne bi smel zadremati, pa so mi oči kar skupaj zlezle. Neke gangsterske postave, tak precej profesionalec je izgledal. Kar je, je. Že tretji ta teden, mafija! Lahko noč, Slovenija. Gospod predsednik najlepša hvala. Nasvidenje, srečno! Adijo. Picolo! Picolo! Picolo, vas lahko nekaj vprašam. Ja, vprašaj,  vprašaj! Kaj pa gledate na računalniku? Kuharski recept. Jedilno olivno olje na tisoč in en način. To mafijce zanima, olivno olje. Olivno olje? Razumem, čeprav se bom delal, kot da ne razumem, za kaj gre. Dobro, gledalke in gledalci, po oglasih pa bomo prenašali rally. Veliki dvoboj med državnim zborom in civilno družbo.   Drugi del soočenja predsedniških kandidatov, Jožef in Jože se spopadata. Sto sekund, v prvem delu sem rekel devetdeset, pa sem se zmotil za deset sekund. Prvi odgovarja Jožef Jarh, prvo vprašanje pa postavi Tina. Prosim Tina. To si moram zdaj hitro nekaj izmislit. Ja nič, zanima me to, v čemer sem jaz. Zanima me, kaj bi naredili glede kulture, kako vidite kulturo v Sloveniji, kaj bi se dalo narediti, da bi bile stvari boljše?- Če bomo sprejeli takšno zakonodajo, da lahko davkoplačevalci, oziroma tisti, ki imajo podjetja svoj prispevek ali pa svoje sponzorstvo zmanjšajo pri davku na dobiček, potem bo tudi Slovenija zaživela, kulturno, kot vse druge države. Odlično, super! Dobro, kaj pa Jožef pravi? Rad bi povedal en primer, ko sem bil na Norveškem z delegacijo iz Gorenjske. In sicer smo doživeli to, da Norveške regije, torej tam so že regije, pri nas jih še ni, plačujejo oziroma nudijo službo z normalnim in dobrim plačilom svojim glasbenikom in svojim igralcem, najbrž tudi drugim umetnikom, te smo pač osebno spoznali, da ostanejo doma. Hvala lepa, odlično! Prvi del.  Andrej? No, mene pa zanima, kaj bosta naredila za prometno varnost v naši deželici? Prvi je Andrejaš. Za prometno varnost bo treba malo bolj počasi, kar pa ne bo vplivalo samo na varnost, ampak tudi na ekologijo. V redu. Jarh? Prometna varnost bo morala postati seveda tudi del izobraževanja v avtošolah, ker se mi zdi, da preslabo poučujejo. V redu. Obema kandidatoma se najlepše zahvaljujem za te perfektne, izjemno lepe odgovore.   Krasna kandidata. Zdaj pa glasujte, gledalke in gledalci, kdo izmed njiju si zasluži uvrstitev polfinale. Jaz pa slišim tu en nenavaden zvok. Vozi miška! Naravnost, greva naravnost, previdno gospod Peče! Pičiva, predsednik, dvesto na uro. Previdno kolega peče, avto se trese, bolj počasi prosim, bolj počasi! Kam pa zdaj, kam pa zdaj?! Ja naravnost baba, a si slepa! No kako se obnašaš, saj nisi na televiziji!- Če pa namesto po plinu stiskaš po zavori! Kdo te je naučil vozit! Daj plin že enkrat! Ja kje pa je plin, a je tole desno od sklopke? Ne, tisto je zavora! Mater, pa s kom se jaz vozim, baba! Veš kaj, ti si en navaden sovoznik, rad bi bil pa voznik in tako se tudi obnašaš. Samo moment, da prekinem tole situacijo. Vprašajmo Andreja, a je kdaj taka situacija, da sta si kdaj s sovoznikom v navzkrižu, da vam je zoprn? Redko, morava biti v veliki simbiozi, če želiva doseči kaj. Tole kar se dogaja bi bila smrt na rallyu? Tu mora biti res eno neverjetno zaupanje po mojem. Ti moraš absolutno, stoprocentno zaupati svojemu sovozniku. A sta tudi tako...    Punčka zaupaj mi, vem kaj delam! Sto deset procentov. V bistvu jaz njemu in obratno.- Ženske še parkirat ne znajo! Helena, Jerman, tole ne bo šlo. To je Andrej povedal, to se bosta sesula. Ja saj, ga bom pa ven zabrisala! Gospod Jerman, boste pustili, da vas ven vrže? Kaj, saj to me bo tako ali tako ven vrglo, samo še čakam, kdaj. Gospod Peče, gospod Cukjati, kako pa to, da sta vidva skupaj? No, dober večer gospod Hribar. Dober večer. Veste kako pravijo, kjer je hrabro srce, mora biti tudi glas razuma. Vi ste hrabro srce potem? Ne, jaz sem glas. Naravnost, naravnost kolega Peče in bolj počasi, lepo prosim, ne prehitro. Ja, on je glas razuma in mi na ravni cesti pravi naravnost. V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da je na rallyu pomembno srce, moje hrabro srce. A ne muca maca? Jaz sem muca, muca maca, včasih punčka, včasih kača! Dajte vozit no, naravnost. A sem ti všeč, ne? Ja, čisto hudo! Je dober tip tale Peče? Pravi mucek. To pa zelo paše. A ne, gospod Cukjati? Kaj pa gospod Cukjati? Kaj naj rečem, tiger! Jaz lahko rečem, da ste plehko dekle, kajti mislim, da se vam najbolj dopade avto v tem primeru. Hvala lepa!    Dobro, gospod Jerman, kako to, da ste vi sovoznik in da Helena vozi? Ja, čudna so pota Gospodova. Ne vem zakaj! Na štartu so nekaj zakomplicirali. Daj no, kar povej po pravici, Jerman! Povej da si moral pihati in da rezultat ni bil tako nedolžen. Kar povej! A ste spet pihali? Saj to ni res! Ne, ne, to so neumnosti, Hribar! Spil sem dva špricerja in iz tega delajo celo dramo. Saj res, a so na tekmah kakšne doping kontrole? Dva špricarja sta ja veliko? Ja, so doping kontrole? In se je kdaj zgodilo, da...? Jaz ne pomnim. Ampak dva špricerja je že nevarno? Ja, mora biti nula, nula. Nula, nula, gospod Jerman. Nula, nula! No, gospod Peče, zdaj pa narahlo v desno in počasi naravnost, kolega. Dajmo. Rahlo v desno. Ne razumem, zakaj spet desno, če gre cesta naravnost? No, kolega Peče, za vsak primer je treba iti na desno. Desno se daleč pride in dokler bom jaz na tem položaju ne bom dovolil obrata v levo. Kako zanimiva vožnja, to je prava avantura! Sicer sem bolj navajena mercedesa, ampak tudi tale dirkalnik je od hudiča! Daj no, Helena, saj nisva v avtošoli! Stopi na plin, poglej, spet zaostajava, no! Daj se umiri, Jerman, ženske smo previdne voznice! Ja pa kaj še, že polovico proge turiraš v drugi, daj prestavi že v tretjo! Ne najdem tretje, ali je kdo za nama? Kaj me sprašuješ? Poglej v ogledalo! Joj groza! Kaj pa je? Ja šminko bom morala popravit! Katastrofa! Katastrofa, šminko bom morala popravit! Tina, povejte mi, kakšen je vaš rekord na avtocesti? Oh, tega pa ne upam na glas priznati. A je hudo? Ne, sto tridest po omejitvah. Tina, me ni to zanimalo. Mene zanima, kakšen je vaš rekord, v popravljanju šminke za volanom na prevožen kilometer. Odvisno, če se peljem na predstavo, se tudi to dogaja včasih, priznam! Ja, ja, tako je. Ampak zakaj pa ni ženskih voznic na rallyu, Andrej? So. Bolj malo jih je, malo.  Ja, so sicer v manjšini, ampak so. Nekatere tudi zelo hitre. Joj, kolega Peče, dobro da imava dodatno zaščito! Kakšno zaščito, a ste dali vgraditi dodatne zračne blazine? No, ne, ne, na armaturo sem prilepil podobico Svetega Krištova, zavetnika voznikov. Ne vem, če je to pametno, predsednik, lahko nas diskvalificirajo, ker smo trije v avtu. Pa vidva sta vraževerna, saj ne vem, kdo je bolj vraževeren. A v rallyu je kaj vraževerja? Uporabljate kakšne vraže ali kaj? Ja, to je stvar posameznika. Kaj vi naredite? Pljunete koga? Nikogar. Se polulate za živo mejo, recimo in si rečete, zdaj pa bom? Ne, jaz se zanesem samo zase in nič vraževerja. A morate biti v tisti karanteni karanteni kot Zlatko Zahovič? Prosim? A morate biti v tisti karanteni ali kaj je to, ko ne smete, saj veste... Vozi in glej na cesto! Nehaj spraševat! Boš tiho, moški! Karantene ni, ne? Ja, v bistvu se moramo koncentrirati na dirko, tako da nobeni moteči dejavniki niso koristni. Dobro. Jerman, kako prenašate žensko nadvlado, gre? Slabo mi je! Vsak čas mi je bolj slabo. Še vedno v tretji vozi, četrte ne pozna! Ne ve kaj je četrta! Kaj je zdaj plin, je to tam na levi ali ta na desni? Ja tisti je pravi! Naravnost in desno. Ne me živcirati, ne me živcirati, ker vas bom vrgel ven in bom nadaljeval sam! A moram na sklopko pritiskat? Ja seveda!  Zakaj hočete zaviti v levo, v desno morava! Gledalke in gledalci, vsak hip boste videli rezultate televotinga, o rallyu si mislimo pač svoje. Kdo bo prišel v polfinale, ali Jože ali Jožef. Gostom hvala za obisk! Adijo. Tvoj dragi je pa jezen, ker sem ti rekel, da imaš herpes!
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|