Hribar: Predsedniški kandidat Don Corleona

Hvala oče. Hvala gospod Jože, da ste mi zaupali tako odgovorno nalogo.

Don Corleone, Picolo, so že kakšni problemi, vam mogoče že kdo meče polena pod noge?
Ni problema, Aleksandro. Trenutno iščemo sponzorja, potem bomo začeli zbirati podpise podpore za našega predsedniškega kandidata.

Torej, gledalke in gledalci, vabim na oder predsedniškega kandidata Don Corleona, Jožeta Andrejaša.

Kako so sprejeli zdaj to, tam kjer živite? V Radovljici živite, ne? Ja, živim v Radovljici.
Okoli Brežic drugače?
Tako je, Cerklje ob Krki. Sprejeli so zelo resno, kar me je na začetku tudi začudilo, vendar tam me ljudje poznajo in če jaz rečem, da bom nekaj naredil, je to vsaj do sedaj in tudi v bodoče bom.
Jože, zdaj pa lahko že nagovarjate volilke in volilce. Danes sem na radiju poslušal, včeraj in predvčerajšnjim, problemi so z ekologijo na celem svetu. Globalno segrevanje in tako naprej. Kaj vi menite, lahko v Sloveniji naredite kaj za to? Terminali, vetrne elektrarne? Terminali ne.
Ja.
Predlagal bi pravzaprav nekaj, gospodarski kazalci kažejo res dobro, vendar je treba pogledat tudi naprej.

Pogled...
Oprostite.
Pogled...
Oprostite, oprostite... Izvolite?
Gospod Hribar?
Ja.
Oprostite, ampak dajte mi nekaj povedat, ali ta Don Corleone resno misli s svojim predsedniškim kandidatom ali kako?
To ste vi, gospod Rupelj, ne?
Ja to sem jaz.
Ja, zelo resno je to. Vas kaj skrbi?
Ne, ne, to ne. Vidim da je dober človek, zna nastopati, govori pametno in nenazadnje bi take ljudi potrebovali. Ampak, žal je predsednik že oddan, ne boste podprli gospoda Petrleta?
Dajte, dajte, ta Peterle. No, prosim da se umirite tam v studiju. Mi bi, nenazadnje, kar se tiče tega, bi radi podprli kakšen kredibilen, nov obraz na politični sceni. In kaj pravite, gospod Andrejaš, a bi bili pripravljeni kandidirat s podporo Demokratske stranke, bi to šlo?
Ja, glejte, glede na to, da bom kandidiral nepolitično, torej zakaj ne bi sprejel vsake podpore, še posebej, če bi bila v drugem krogu.
A tako, a tako. Gospod Rupelj, kaj počnete s to palico in s tem globusom? Iščete mogoče kakšno državo, ki je še niste obiskali? Ne, ne, ne, glejte, sklical sem tiskovno konferenco, da novinarjem predstavim najnovejšo raziskavo organizacije Freedom house, ki govori o svobodi medijev v današnjem svetu. Tako, tako.- Že, samo nobenega novinarja ne vidim. Ja kako ne vidite, a rabite očala ali kaj?
Gospod Jerman, kako pa to, jaz sem mislil, da vi delate probleme, ki jih imajo sosedje, ne pa tole zdaj.
Glejte, gospod Hribar, pač iz vaše televizije so poslali gospoda Jermana. To pa zato, ker ima vaš Vladimir veliko dela s prisluškovalno afero. Saj poznate to. Čakajte, slišal sem da Freedom house pravi, da je Slovenija kar visoko uvrščena, da so mediji svobodni?

Gospod minister, katero mesto pa si mi delimo s temi državami? Ja poglejte, trenutno smo na devetintridesetem mestu med stopetindevetdesetimi državami in bi rekel, da je trenutno to izjemen rezultat. Za primerjavo naj povem, da je soseda Hrvaška, precej za nami na osemdesetem mestu in spada med države, kjer so mediji le delno svobodni.
Ja čakajte, ali ste zato poklicali novinarja iz Zagreba, da bi se doma lahko bolj svobodno izražal ali kaj?
Ja jaz nisem nikogar poklical, dajmo to razčistit enkrat za vedno, jaz tega ne bom več poslušal, no!
Gospod Minister! Ja prosim?
Kako visoko pa je Slovenija na lestvici držav evropske unije?
Ja, torej, kar se tiče tega vprašanja naj povem, da tukaj nismo ravno v vrhu, v prvih pet. Ampak po tej raziskavi si delimo sedemnajsto mesto, je pa potrebno povedati, da so Poljska, Bolgarija, Romunija, te države so vse za nami.
Gospod minister, s tem da smo prehiteli Bolgarijo in Romunijo, se jaz na vašem mestu ne bi hvalil.
Ja saj se ne hvalim. Kdo se pa hvali? Kaj pa govorite Jerman? Čakajte, jaz samo citiram podatke iz te raziskave. Nič se ne hvalim tukaj.
Doktor Rupelj, koliko nam pa manjka do teh držav, ki so na vrhu, Islandije, Finske? Ja če mene vprašate, vsak dan več.
Ja saj vas ni nihče nič vprašal, zato predlagam, da končno utihnete, gospod Jerman. Dejstvo je, da je Slovenija korektna država in spada med države, kjer so mediji svobodni. To je dejstvo in to je treba povedat. Tako.
Doktor Rupelj, samo moment, kaj menite vi, predsedniški kandidat, Jože Andrejaš, smo svobodni? Ja, če bi poslušali recimo gospoda Vugrinca, smo še pred Finsko in Islandijo, po drugi strani je ta raziskava, ki jo ravnokar predstavlja gospod minister, smo nekje na sredi in kaj pa vem, zgodbe nekaterih novinarjev pa spet pravijo drugače, tako da bo resnica res tam nekje, na sredi.

Morda sem gosta malce nerodno napovedal, morda to ni res, res pa je, da je imel možakar povprečno oceno na pravni fakulteti 9, 8. Takšnega učenjaka še nismo gostili. Marko Pavliha!

9, 8. To je absolutno pravzaprav. To se bližaš absolutnem, 10. Predvidevam, Marko, da ste bili zagaman študent. Piflar? No, ne vem če sem bil piflar, tedaj se je uporabljala beseda grebator. Ampak hkrati so mi pa priznali, da sem tudi žurator. Kdo vam je to priznal?
Moje kolegice in kolegi. Namreč, verjetno sem bil eden od tistih, ki sem upošteval nasvet profesorja Zabela v drugem letniku, ki je rekel približno takole, bil je možakar, precej resen, pipo je kadil, rekel je, veste drage kolegice in kolegi, kadar študirate, študirate in kadar žurirate, žurirate. Torej delaš težko, uživaš veliko, ta sistem. In potem gre.
Ampak dobro, Marko, jaz bi razumel, če bi študirali matematiko, tam imaš lahko 9, 8 če gre za naravno intelegenco. Ampak na pravni fakulteti, kjer je piflarija?
Ja zanimivo, da ima tudi pravo neko svojo logiko.
A ima?
Tisti, ki bo poskušal memorirati na kilograme knjig in tako rekoč na tone knjig, ne bo daleč prišel, razen če nima fotografskega spomina. Ampak oba veva, kako je s tistimi, ki imajo fotografski spomin, kaj ti pomaga, če se cel telefonski imenik naučiš na pamet. Nek sistem obstaja.
Zakaj ste se tako grebli?
Pa saj se nisem grebel, enostavno me je veselilo. Mene je jus vedno veselil, verjel sem in še vedno verjamem v pravičnost.
V pravno državo ali v pravičnost?
V pravno državo in v pravičnost.
A to sta dva različna pojma?
Včasih, žal ja. A res?
Ja, morala bi pa eno in isto. Glejte, spomnim se, ko sem na podiplomskem študiju delal en izpit na Pravni fakulteti v Beogradu, mislim da je bilo to leta 1986, 1987...
Pred 1991. Pred 1991. Ampak zelo zanimiv, eden pomojem prvih grafitov v tistem obdobju, ki je bil na pravni fakulteti, pisalo je študiram pravo, da delam krivico. Žal so tudi mnogi Slovenci seveda upoštevali ta rek.- Študiram krivico pomeni študiram pravo ali kako?
Ja, ali obratno.

Ne, če lahko samo to povem, torej pri meni kitara ni bila samo nastopajoče narave, v raznih skupinah in tako. Ampak dejansko sem opravil šest razredov klasične kitare, potem imel nekaj akustičnih skupin, ampak življenjska pot me je od glasbe nekaj časa ločila.
Samo šest razredov ste naredili ali kako? Ni šlo?
Ni šlo, ker sem imel izredno strogega profesorja in kadar koli sem kaj po svoje igral, je rekel naj grem nazaj in to igram v garažah. Ampak pri njem bom igral pa Carulija in Paganinija in druge.
Ste imeli probleme s strunami?
S strunami sem imel seveda tudi probleme, včasih je bilo težko kupit.
Marko, ampak med počitniško prakso ste pa samo najtežja dela v Sloveniji delali, ne? Ste spoznali bedo?
Ja, moj oče je verjel, da je treba zgodaj začet, začel sem pred 15. letom pri sadje zelenjava, zdaj že lahko povem, ker je zadeva zastarala.
Tam ste delali?
Vstajal sem ob treh zjutraj, da sem bil ob štirih tam in ob enajstih naj bi bil prost in rekli so mi, da bom sortiral sadje. Glede na to, da sem bil v tistih letih tudi bolj krepke postave, so me dali pa razkladat in nakladat tovornjake z zabojniki, kar je bila seveda tudi svojevrstna izkušnja. No in ob enajstih, ko sem bil prost, sem šel na bazen in namesto, da bi naprej osvajal, sem moral nekaj ur spati, da sem prišel k sebi.
Marko, resno mi povejte, se vam zdi to kariera pri sadju ste bili, pri zelenjavi, to je nekaj najlepšega, kar je, zdaj ste pa poslanec. Šli ste tako nizko, zakaj? Tako ste imeli banane v roki, ananase, zdaj pa razpravljate traparije.
Zarečenega kruha se največ poje in meni se je politika zgodila tako rekoč čez noč, tako kot se po mojem mora zgoditi. Politik je verjetno eden od poklicanih poklicev. In mene so pač aprila 2004 povabili v tedanjo vlado, zdelo se mi je, da je to pač ena kratka zgodba, ki se bo morda nadaljevala v vladi, morda pa ne.
In ste tam zdaj.

Moj mladi konj ne rabi uzde, uboga me brez vajeti.

Čez drn in strn me varno nosi a meni se srce smeji.

Moj iskri Vrane čez strmi klanec kot blisk hiti.

Pozdravljeni, gospodi Apači. Ko vas takole geldam, mi nehote pride na misel vprašanje, lovite bizone ali osvajate nov teritorij?
Kaj pa mislite vi, bledoličnež? Združujemo prijetno s koristinim. Lovimo bizone in še osvajamo teritorij. Ja, to je pa fino. Čeprav je pravih bizonov ostalo še zelo malo.
Vidva ne zaostajata preveč, bizon je samo nekaj kilometrov pred nami.
Kako pa to vidiš, poglavar? Jaz ne vidim nobenih sledi.
Aja, kolega, zato moraš imeti nos, Mladi stari mož. Nos, ja.
Smem vprašati, kako smo rekli, Mladi stari mož?
Ja, to je moje dejansko ime, drugače sem pa Karel. Njega pa kličemo Spodobni brat.
No ampak spoštovani kolegi, meni moje ime ni všeč. Če sem jaz spodoben, a to pomeni, da imam nespodobnega brata ali kako?
Meni se zdiš bolj sprejemljiv. Ne groziš mi z ljudsko voljo.
A tako, poglavar. Zdaj mi je pa jasno, zakaj sem bolj Spodoben brat. Poglejta, bizoni bežijo na rezervat plemena Navaho. Oprostite, vendar kolikor vem, pleme Navaho je del plemena Apačev in zelo spoštljivo ravnajo z živalmi in naravo, niso tako bojeviti.
Ja, oni pač tako živijo, mi se borimo za naš vsakdanji kos mesa, oni pa jejo travo in listje. Ljudje smo si različni, Apači med seboj pa še posebej.
Tako je, ljudje smo si različni. Ali pametni ali grdi, umazani, čisti, dobri, ali zli. Pazi! Streljajo!
Kje so, nikjer jih ne vidim.

Se opravičujem, pozdravljeni gospod Clint Eastwood. Nisem konkretno mislil na vas kavbojce ali indijance. Govorim na splošno, o ljudeh. Izvolite. Vam lahko s čim postrežemo?

To se motite, gospod Eastwood, tukaj ni samo mafija, je tudi poslanec državnega zbora.

Govorite neumnosti kavboj, mi nimamo problema z zakonom.

Že dve leti lovimo bizone in tu ali tam osvojimo kakšen teritorij. To je vse, delo je transparentno.
Ja, tako je, imam pa eno vprašanje za gospoda poslanca. Povejte mi, čigavi so formalno pravno bizoni, ki bežijo pred nami. Ali so naši ali so last tistega, na čimer teritoriju se ustavijo?

Lahko odgovorim?
Le odgovorite.
Gospod minister, jaz mislim da nikogaršnji, mene pa zanima, čigavi ste vi, ker sem precej podrobno prebral Karla Maja...
To so kar debele knjige. Kaj ste vi, ste vi Vinetu v tem primeru, Shutherlanda tudi ne vidim, razen če je Clint Eastwood v njegovi vlogi.
Ne, ne, jaz sem Spodoben brat.
A Spodoben brat ste?
Tako, saj sem povedal. No vidite, potem je tudi nekaj Vinetove tematike.
Daj se umiri, no!
Ja.
Pogovarjaj se s Pavliho. V neki oddaji zadnjič je rekel....

To je pa poglavar plemena Navaho, Velika Semenka.
Apači tukaj v mojem rezervatu lovijo nedolžne živali. Ste vi ljudje? Kakšni ljudje ste vi? Zakaj pobijate nedolžne živali?
Ja zato ker smo lačni! Prišli smo po svoje bizone, ki so se slučajno zatekli k vam. Če nam jih ne boste izročili, bomo vaše ozemlje priključili k našemu plemenu.

Lepo pozdravljeni, lepo vas je bilo videti, gospod Eastwood. Srečno!

Mladi stari mož, kje je moj tomahawk?
Kakšen tomahawk, saj ne nosim raket s sabo!
Mladi stari mož, poglavar bi rad sekiro, ne rakete, a misliš da živiš v enaindvajsetem stoletju ali kaj?
Ja pa povej sekiro, ali je nismo že dvakrat zakopali? Kaj vam bo tomahawk, ljudje, tukaj imam pipo miru. Poskusite poglavar, notri sem namešal nekaj močnih zelišč. Oprostite gospod poglavar, ampak jaz in moji Apači ne uživamo mamil.
No ampak spoštovani kolega, kaj pa če bi probali. Kaj pa če bi probali, poglavar, že dolgo nisem bil od ničesar butnjen.
U, ste sami negativci, kakšna mamila? Ponujam vam pipo miru, vi pa je nočete sprejeti. Vaš poglavar je jezen, ker sem užalil njegovo veličino s kritičnimi pripombami v zvezi z lovom po bizonih. Zato se mi hočejo maščevati. Njegovi pomagači brskajo in iščejo vse mogoče, da bi me kompromitirali. Nič jim ni sveto. Niti bizoni, niti ozemlje našega plemena. Sama zloba vas je.
No, ampak gospod poglavar Velika semenka, jaz nisem negativec, jaz sem preprost indijanski fant.
Kaj je zdaj Spodobni brat, boš jokal. Pa ti Mladi stari mož, si še z menoj ali nisi?
Jaz bi predlagal, da pustimo te bizone plemenu Navaho. Gremo v Arizono ali Montano lovit druge.
Prav, če hočeta. Ti, Velika semenka si pa zapomni, da jaz nisem noben negativec. Če bi manj kadil tole mirovniško pipo, bi se lahko spopadla kot dva normalna indijanca. Tvoj problem, poglavar, je v tem, da ne znaš preseči svojega ega, zato ne čutiš povezanosti z ljudmi, živalmi in naravo. Vodi te pohlep. Pojdi v miru, hawk, govoril sem.

Marko Pavliha, gospod Oseli je dobro opravil nalogo, se kaj bojite?
Kar sline se mi cedijo.
Ja? zdaj se vam ne bodo več. In ne bo dobro, če se vam.
Bom lahko tudi jaz kaj jedel? Boste kasneje, bova o hrani spregovorila. Kaj bi izbrali?

Sredinsko, levo, desno?
Sredinsko.
Mislite, da je to modra politična odločitev?
Kaj pa vem. Pa vstrajam pri tem.
Vstrajate pri tem? V mladih letih ste se učili igranja na blok flavto. Je ostalo še kaj znanja. Recimo skladba Lipa zelenela je?
Kako ste pa to izbrskali, to pa po mojem ni na moji spletni strani? Ta podatek. Vi ste izbranec ljudstva, izkažite se.
Torej, igral sem ljudsko flavto, tam nekje pred petintridesetimi leti. Včasih si lahko v glasbeno šolo pravzaprav šel...
Pustiva zdaj to, zdaj morate igrati.
A zdaj?
Ja, imate flavto?
Ne, nimam.

Kaj lahko, Kuža pazi?
Nič kuža pazi, vi se pazite ljudi. Lahko samo malo probam, da vidim, že dolgo časa...

No, kar bo pa bo, se opravičujem že vnaprej.

Hvala lepa, hvala lepa!

Upam da sem izdelal.
Gospod Pavliha, če bi tole kakšni deklici igrali, bi se usipalo listje z nje ali kako?
Ja, verjetno zato, ker bi me samo še kakšna zelo priletna poslušala še.
Poslušala vas je Evfigenija in izvolite.
O, pozdravljeni!
Verjetno ste ugotovili, da imam mnogo bolezni na podlagi tega igranja. To je bilo pa tako lepo!
Ja hvala, zlati ste.
To je bilo pa tako lepo! Ja komu ste pa namenili to pesmico, za koga v parlamentu ste jo zdajle zaigrali, dajte povedat? A smem dati kakšen kompliment dat, pa reči, da sem jo kar za vas zaigral. Zadnjič sem slišal na televiziji, da te bolni.

Kaj pa delate?
Ja prestopam, a ne!
Ja štos, hec.
Zelo dobro, zelo dobro.
Sva se malo nasmejala. Gospod Pavliha, dajva zdaj midva nekaj razčistit. Vi ste rekli, pozvali, nagovorili Slovenijo, naj ne hodi na Hrvaško.
Ups, lahko malce popravim?

Kar popravite.
Jaz sem kar nekaj pobud dal vladi, mislim da jih je bilo osemnajst. Ena pa je bila provokativna, in sem vladi svetoval, naj seveda razmisli o tem, ali bi svetovala Slovenkam in Slovencem, naj ne letujejo na hrvaški obali.
Dosegel sem seveda tisto, kar sem želel. Obe vladi sta se zbudili iz dremeža in sta začeli delat.
No, dajva zdaj malo poslušat. Zdaj pa midva malo cene poglejva. Otok Hvar, 47. 000 sit. Otok Vis, 47. 999 sit.

Kaj pa Slovenija?
A Slovenija?
Ja, zakaj pa v Slovenijo ne greste? Kaj pa Logarska dolina, Piran, Prekmurje.
Ja zdaj pa dajmo malo pomislit, če grejo vsi Slovenci in Slovenke na morje, ja saj tri četrtine jih bo samo v vodi stalo.
Ja saj ni treba samo na morje iti, gremo lahko tudi druge lepote gledat.
No pa pustiva to, vidim da nimate interesa.
No, ampak jaz nimam nič proti, če greste tudi na Hrvaško.
Saj, a veste, to tako je, jaz nimam doma podjetja. Tak standard je pri nas.
V redu. Jaz imam na mnogih hrvaških otokih še vedno kar precej prijateljev in vas lahko priporočim. Na Lastovu, na Visu, na Korčuli in tako naprej. A dajte no!
Tam se ne pogovarjamo o politiki, tam se ne pogovarjamo o tem, kdo bo koga prikrajšal za morje ali za kakšen zaselek. Ste sproščeni?
Ja, tam sem zelo sproščen.
Ste zdajle tudi sproščeni?
Ja, kar.
Potem pa dajva eno uganko prebrat. Gospa Evfigenija...
A ni časa več? Se mudi?
Preveč sta se zaklepetala. Vem da bi še...
Hvala lepa, flavta je bila kar dovolj za danes.
Je bilo zanimivo.
Hvala lepa gospa Evfigenija. Bo kdo katalog?
Smem pozdravit še enkrat. Nasvidenje.
Srečno gospod Pavliha in srečno letovanje, kjerkoli že boste.
Hvala lepa, hvala lepa! Enako!
Gledalke in gledalci, najavljam gostjo, ki je posnela svojo prvo uspešnico, še predno se je naučila peti.

Živjo!

Brez jezika, brez jezika!
Brez jezika?
Ja seveda.

Teja, veste zakaj sem to poiskusil? Vi ste baje znani v Sloveniji po tem, da si osemkrat na dan umivate zobe?
Ja, tudi večkrat, če imam priložnost.
Zakaj to?
Ne vem, jaz imam zelo rada zobne paste. Zelo imam rada zobne paste in še posebno, če je ena taka dobra mešanica med zobnimi pastami.
Je to resen odgovor?
Ja, to je resen odgovor.
Ni to morda, da imate kakšen sindrom.
Kakšen sindrom?
Bomo videli, kakšne posledice bom jaz imel jutri.
Po tem poljubu se je potrebno cepit ali ni v redu? Ni v redu?
Ja če si osemkrat na dan zobe umivam, kaj ti misliš? Mislim da potem še tebi par dni ni potrebno zobe umivat. Teja, to ni vaš življenjski uspeh?
Ja, življenjski uspeh ni, je pa navada, razvada.
Ja. Je to res, da ste začeli peti, potem ste šli pa v šolo za petje?
Ja, res je, točno tako. Jaz nisem imela priložnosti se naučit peti, ker je tako vse hitro potekalo. Mene so, kot pevko izbrali na tekmovanju, takoj, še v roku dveh mesecev smo posneli nov komad, vse tako na hitro.

Bi eno zapeli zdaj tukaj?
Ne, saj pravim da napredek še bo. Prihodnjič.

Ja ampak Teja, kdo pa je potem to pesem odpel?
Ja, sem jo sama zapela. Saj če se potrudim, znam lepo zapet.
Ste se kaj ustavljali, ste šli od črke do črke?
Od črke do črke ravno ne, od stavka do stavka pri prvem komadu pa verjetno res. Ampak se učim, se učim.
Drugače študentka angleščine. Ja in sociologije.
Oboje?
Ja.
Kaj vas bolj privlači, sociologija ali...
Ja, sociologija.
Ja? Zakaj?
Je bolj življenska veda.

To so besede, gledalke in gledalci. Prvikrat slišim neko bodočo zvezdnico, da ima tudi težnjo po izobrazbi.
Krasno. Spodbudno in lepo.
Teja najlepša hvala!
Hvala.
Dragi gledalci in gledalke, po oglasih pa bomo videli, kje strankarski in nestrankarski kolegi gospoda Pavlihe preživljajo dopust.

Ja, a jaz to prav vidim? Gospod Potrč, ja kakšni pa ste?

Kaj a je kaj narobe z mojo frizuro?
Ne, ne, ampak brez kravate in brez obleke vas nisem navajen.
Kaj pa je to takega? Mi smo še vedno na prvomajskem oddihu. S kolegi malo križarimo po Hrvaškem morju. Zdaj smo recimo na Dubrovniku.

Ste se ga navadili kot mi v stranki.
Kje imate pa šefa?
Ja tukaj sem, a me ne vidite?
Ta je pa dobra!
No, skoraj ste padel na finto, a ne gospod Hribar?
Ja, Borut je v kabini, izogiba se sončenju, ker pretirano sončenje baje hitro postara kožo. Ja, to je res v dalmatinskem časopisu sem prebral informacijo, da je dalmatinsko sonce eno najmočnejših na svetu. Zato moramo paziti, da ne bomo preveč hitro porjaveli. In, a imamo še kaj zaščitne kreme?
Ne, vse smo porabili za Boruta.

Ne to pa ni res, Breda, lepo sem rekel, da za masažo predsednika uporabljajte olje, ne pa zaščitne kreme.
Joj kako si pameten!

Poznate tole Ramazotijevo pesem, Teja?
Poznam.
Bi ga znala zapet?
Bi ga znala zapet, sem ga že prej.
V redu. Ampak fantje, bolj ko vas gledam, bolj se mi zdi...
Nismo sami fantje, gospod

voditelj.
Dobro, dobro, vem da niste sami fantje. Teja, vas moti ker so goli ali kaj?
Ne, ne, me pa zanima, če se politiki vedno goli sončite in v skupini.
Gospod Kučan?
Imate kakšno posebno željo se v skupini sončit goli?
No, gospodična to pa ni več politično vprašanje, kajne?
Nikdar nisem rekla, da je politično, je pa vprašanje in prosim za odgovor. Torej, poglejte, seveda smo tukaj prijateljsko in če nikogar nič ne moti, potem zakaj pa ne.
Ampak se mi zdi, da tole križarjenje ne more biti samo naključno. Ima prav, kaj? No, kako to mislite, gospod Hribar. A se kaj govori po parlamentu, a so tabloidi objavili naše gole fotografije?
Ne, ne, ampak občutek imam, da imate nekaj za bregom.
No, seveda gospod Hribar. Teorija zarote nikoli ne počiva. Ste se zadnje čase kaj družili z gospdom Slivnikom?
Gospod Gaber se mi zdi nekoliko nesproščen, mislite, da ga kaj pregovarjajo, gospod Pavliha? Kaj pa vem. On je nepovezan in neodvisen, vidim da ima neko strokovno literaturo, ki ni samo Svobodna Dalmacija. Ne, mislim da se ne znajde dobro v tej goli koži. Običajno ima vsaj kavbojke na sebi, puli in suknjič.
Jaz imam občutek, da ga prepričujejo, da bi vstopil v socialdemokratsko stranko. Ja, to bi bilo krasno, samo zaenkrat še se to nekako še ni... Gospod Rop, kaj pravite?
Ja tukaj ni nič za reči. Marko, jaz te lepo prosim, nehaj se tukaj s tem Hribarjem nekaj tukaj pogovarjat, ker je brez veze.
Daj no mir, še Javšnik te je nažgal takrat!
A lahko takoj repliciram? Si bom sam vzel besedo. Medtem ko se vi tukaj sončite in uživate in berete in pijete, jaz tukaj trdo delam z gospodom Hribarjem in tlakujem pot v prihodnost, a ne gospod Kučan?

A nam hočete povedati, kje imate kakšne prijatelje, da morda zajadramo še k njim.
Ja, pojdite recimo v Split, no saj v Dubrovniku ste že tako ali tako.
To pa bodo kvalitetni premiki.
To pa se mi zdi že neka zarota vse skupaj. No, gospod Hribar, poglejte, tukaj ni nobene zarote. Če z gospodom bivšim predsednikom in kolegi iz social demokracije slučajno plujemo v isto smer, to še ne pomeni, da sem formalno tudi član te posadke. Jaz mislim, da se bodo naše poti slej ali prej razšle. Morda bom na naslednjem otoku res prestopil.- Čakaj Slavc, kaj pa zdaj govoriš, kaj boš = prestopil, a se nimamo fino?