Odprti kop - Hribar: Proračunska luknja

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 14. oktober 2006, Vse oddaje

Prejšnja: Osa zla

Dober večer gledalke in gledalci! Ste kdaj razmišljali med resnico in resničnostjo? A sploh obstaja razlika? Resnica je taka subtilna zadeva, lahko je imaginarna. Da ne bom preveč filozofski, resnica je tisto, kar človek nosi v sebi, kar mu sproža prijetna čustva. To ni nujno, da se dogaja v tem trenutku. To so lahko spomini, to je lahko vizija, to je lahko znanstvena fantastika, ampak je nekaj nežnega. Dočimer resničnost, resničnosti pa smo priča vsak dan. Zdaj vam bom pokazal en primer resničnosti. Če je resnica neka podoba iz pravljice, je resničnost naprimer tole dekle, in v resničnosti, kaj si jaz želim? Kaj mislite, da si pa jaz želim z njo počet? Ja rad bi jo zrušil, po domače povedano! Zrušil! Ampak kje je problem v resničnosti? Problem nastane takrat, če je ona za. Ste za? Vidite, tukaj pa nastopi problem. To je pač resničnost. Jaz to jemljem iz preprostega razloga. A mislite, da Slovenec gleda španske in mehiške nadaljevanke zaradi splošne razgledanosti? Dajte no! Saj Slovenci nismo kreteni, saj nismo butli, ne gledamo te nadaljevanke zato, da iz tega kaj potegnemo, da se iz tega kaj naučimo. 99 odstotkov časopisov je rumeni tisk. A mislite, da to beremo zaradi vsesplošnega in vseživljenjskega učenja? Ni res, mi to beremo zato, da iz tega kaj razumljivega in oprimeljivega potegnemo. Da rečemo, tudi mi bomo to počeli, ne samo tisti, ki so notri, tudi mi bomo delali prevare, laži in podobno. Zdaj pa pazite razliko: resnica je, da tole dekle, ki me ta trenutek ne mara, in predvidevam da tudi že prej in kasneje ne, se je lahko lotim s silo. A? Kakšna pa je resničnost?

Resničnost je, da je ona tukaj v baru in pije, jaz pa sem javna medijska osebnost, in če se je bom lotil s silo, bom jaz kasneje prvi pri viru informacij, dal bom svojo zgodbo in bom postal žrtev, ona pa bo postala svetovna packa. Lahko pa se me loti kakšna slaba stvar, to pa je, če se ne bi izkazal. Predvidevam pa, da dekle tega ne bi povedalo novinarjem. Ali bi vi povedala novinarjem?
Bi, bi.- Če ne bi šlo? Bi!
Zakaj?
Zato, ker je politike in estradnike treba uničiti.

Dajmo pogledat, če tujina tudi tako misli!

Kitajci pa imajo na Severno Korejsko jed drugačen pogled. Kako tudi ne!
To meni ni v redu! Naša plošča je veliko boljša! Če ne boste jedli naše plošče boste imeli velik trebuh!
Znano je, da Britanci ne jedo Severno Korejske hrane. Rezultat je tu:

On že ve. Američan, ki je iz Teksasa pa tudi.

Poglejmo še nemški pristop.

Medtem, ko se cel svet ukvarja s Severno Korejo, se bivši Italijanski premier predvsem s svojimi rojaki vojaki. Pa nasvidenje! Sem rekel, da ne delajte tako dolgih prispevkov, jaz nimam časa. Jaz imam tudi večerjo za jesti in še kaj bi rad postoril in imel kaj od dneva!

Predsedniške volitve 2007. Še vedno sprašujete, če so te volitve resne, ali gre za mogoče kakšne namišljene igralce iz kakšnih amaterskih sekcij. Ne, gre zares. Carleone je pač rekel, da ne bi rad iz ene ali druge predsedniške elite kandidata, rad bi imel svojega kandidata, ki bo zastopal mir, pravičnost, razvoj, ljubezen in srečo. In takšen kandidat bo seveda lahko kandidat na uradnih predsedniških volitvah naslednje leto. Kaj pa mislite? Saj to ni nič takega. Don, ste zadovoljni s predsedniškimi kandidati do sedaj?

Se da prevesti, prosim?
Oče pravi, da obleka naredi človeka. Predsednika pa njegova vizija in poštenost.
Picolo, hvala lepa, izvrstni ste, res! Tako, to je mnenje Carleona in sina Picola. Zdaj pa gremo naprej s predsedniškim kandidatom. Kako to poteka veste, dva kandidata sta že bila v dveh oddajah, uvrstila sta se v naslednji krog. Vi enostavno glasujete in potem ugotovite, ali ste za, ali niste za. Naš naslednji kandidat, ne še uradni predsedniški kandidat, ampak kandidat Dona Carleona, kdo bi to bil? To je možakar, postaven, videli ga boste, pameten, energičen, priden, zadovoljen, ime mu je Samo, piše se Tuš in je od kod, Samo? Iz Zgornje Radgone.
Samo, zakaj, od kod ta ideja, da bi bili predsedniški kandidat Dona Carleona?
Dragi moj Hribar, erozija Morave v Sloveniji. Vodilni politiki počenjajo z ugledom Slovenije, tako kakor svinja z vrečo. A je to vsesplošna kriza mislite, v vseh strugah politike? Ne vsesplošna kriza, to je katastrofa!
Aha, dobro, imate minuto časa in predstavite svoj program. Bo šlo? Pripravljeni, na štartu, zdaj!
Kot predsedniški kandidat sem prepričan, da je potrebno nehati razmišljati na način, češ da je danes čas sanj, jutri pa da je nov dan. Lepo vas prosim, kakšne sanje! To je tako, kot bi otroci sladoled skozi šipo lizali! Enkrat je treba za vselej in pošteno povedati svetu, da smo Slovenci bili v Evropi že takrat, ko je Resel izumil ladijski vijak, ko je Vega streljal z možnarji, takrat ko so naši rojaki s svojimi dobrimi deli dali pečat vsej tej Evropi. Slovenija mora postati demilizirana država. Slovenke in Slovenci, imamo priložnost, da lahko izvažamo akademsko visoko znanje, pa tudi za zdravo kmečko logiko je veliko povpraševanje, pa tudi za zdravo kmečko logiko je veliko povpraševanje v Evropi. Slovenke in Slovenci, ne bom se odpovedal kranjski klobasi, dolenjskemu cvičku in štajarski šunki!

Samo, perfektno! Mene ste navdušili. Ampak recimo, pravite splošna kriza, jaz sem to razumel, ne samo kriza politike, to je tudi kriza, da Štajerci ne marajo Ljubljančanov, Ljubljančani pa Gorenjci, Dolenjci, sploh pa Primorci... Ja, seveda, saj to je splošno znano, in za to imam recept, to lahko čisto mirno in hitro rešimo. Kaj če bi subvencionirali poroke med Štajerci in Gorenjci, Primorci in Dolenjci, z izdatnimi finančnimi sredstvi iz slovenskega državnega proračuna. Se pravi, če bi Dolenjec vzel Dolenjko, to ne bi šlo? Ne, to bi obdavčili!
V redu, kaj pa zdaj s tem problemom v Hotizi?
Tudi Hotiza je lahko rešljiva. Kako?
Na dva načina, en način je ta, da bi prav tako obe državi subvencionirali poroke in bi tam naselili te novo poročene pare, ali pa da namesto v Ljubljani zgradimo štadion na področju Hotize in bodo potem večno potekale borbe na tistem mestu. Pravične borbe, športne borbe. Samo, najlepša hvala!
Prosim!

Gledalke in gledalci, kaj hočete, zdaj glasujete za gospoda Tuša, telefonske številke so znane. Nič ne bo narobe, ne bojte se Botra, lahko rečete tudi ne. Dva kandidata sta že uvrščena v naslednji krog, predvidevamo, da bo tudi gospod Tuš tam, kjer sta že ona dva. Potem bodo ti kandidati napredovali, se soočali med sabo, na koncu se bosta soočila dva in tisti, ki bo zmagal, bo dejansko uradni kandidat Botra, na naslendjih predsedniških volitvah, leta 2007.

Sandra!
Zravo!
Kako pa to, da ste vi tukaj, vas niso zamenjali?
Ne!
Kako pa to, kaj je bilo? Veš kako, Picolo in to...
Kdo?
Picolo ima veze. Kakšen pa je bil?
Mmm.
Res?
Ja!
A tako? En kakav prosim.
Zakaj pa ravno kakav? Ah, to pijem že celo življenje. Oglasi bodo, moram se sprostit!
Prav.

Gledalke in gledalci! Takole si zremo iz oči v oči.

Jaz vas ne vidim, vendar vas slutim. Jaz vas spoštujem in vas imam rad! Kot je že v navadi imam štiri zelo zanimive goste. Najprej bi rad pozdravil gospo Milko! Dober dan, tako sem vesela, da sem spet na televiziji! Milka, ko vas takole gledam, ta zgaran obraz, v te roke, ki so dale v življenju marsikaj čez, mi je hudo! Je bilo težko v življenju?
Včasih sem se praskala kje, pa je dala koža čez, potem pa sem se mazala s kremo. V kožo se vpije v eni uri.
Vaša mladost ni bila enostavna?
Ni bila, včasih sem imela zelo težko finančno in zdravstveno situacijo, naravovarstveno.

Tudi kasneje, ko ste odšli, ko ste zapustili topel dom, vam ni bilo lahko?
Ni mi bilo lahko, enkrat sem morala vlak čakati tri ure na mrazu!
Težke stvari so se vam dogajale. Danes pa zgledate tako lepo, tako dobri se mi zdite, tako naravni, tako srečni, tako popolni, Milka.
Hvala!
Kot roža! Ja, kako ste prijazni!
Gospod predsednik, lepo pozdravljeni!
Lep pozdrav! S psom sta na sprehodu, prijetno je, lepo se imata. Ja, lepo se imava, Brodi je zadovoljen, vesel, razmišlja pozitivno. Tudi tako kot vi, gospod Amateršek. Vedno vas rada poslušava, ker imate tako pozitivne misli. Ja, moramo biti pozitivni, če hočemo narediti pozitivni vtis. Vi ste danes prav prešerne volje.
Ja, veseli smo, tukaj sem naletel na eno lukinjo, precej velika je, se mi zdi.. Ja, Brodi, priden!
Gospod predsednik, oprostite, da vas prekinjam, ampak tale vaš kuža je našel kost!
Ja, kost je našel, ne vem kje jo je dobil.

Včasih kaj najde. Sicer pa je vegetarjanec. Ampak ko sem hodil pred leti tukaj, je bila luknja manjša, danes pa je precej večja.
To so vaše domneve!
Gospod predsednik, morda slišim glas, ali se mi to samo dozdeva? Nič nisem slišal, mislim da ni ničesar.
Kako da ne, če sva midva spodaj! Midva sva spodaj! Halo!
Dober dan! Ja dober dan, to sta pa vidva, gospod premier in gospod finančni minister, je to res?
Pozdravljeni gospod Amateršek! Tako odlično delujeta tukaj! Kaj pa se je zgodilo, kam sta padla?
A veste, v jami je vsak lep! Taka svetloba je.

Midva pa sva padla v proračunsko luknjo. Pravzaprav nisva padla, midva sva noter splezala.
Gospa Milka, kaj pravita! Ja, zdaj jih prepoznam, saj jih vidim!
Dober dan!
Joj, joj!
Ste jih prepoznali? Prepoznala sem jih, takoj ko sem videla sliko sem vedela, to sta ona dva!
Kdo je to?
Peter!
Kateri Peter? Peter, si ti tudi notri padel?
Ne, jaz sem Janez. Jaz sem Janez, predsednik vlade.
Gospa Milka, verjetno ste gledali film Ne joči Peter.
Gledala sem film!
Ne, to je predsednik vlade in finančni minister. Aja?
Milka, jaz sem pa Andrej! Jaz sem pa Andrej, finančni minister!
V luknji sta! Naj vam ne bo nerodno Milka!
Ni mi nerodno, v luknji sta! Naj vam ne bo nerodno! Gospoda...
Nekdo je res v luknji, zdaj sem pa tudi jaz slišal! Res!
Gospod predsednik! Joj, še pes laja!
Ja, nekdo je notri!
Gospod predsednik, premier in finančni minister. Ko jih takole gledam v tej luknji, se mi zdi, da bi ta luknja lahko bila narodno bogastvo, takšna se mi zdi kot Postojnska jama.
Ja, res, samo da je ta še bolj neokrnjena, tukaj še ni vlaka, ni turistov in je precej lepše!
Nehajte govorit o turistih, o vlaku, midva sva zdaj v tej luknji in bi rada prišla ven. Mislim, da bo treba zakrpati to luknjo. To bo bistveno drugače, če boste kaj pomagali, če boste pa samo gledali pa ne bo nič. Gospod premier, dovolite, da si drznem eno vprašanje.

Takole izgledate pravi športnik, jamar. A se vam ne zdi, da bi bilo bolje, da to luknjo razširite, da bo večja kot Postojnska jama?
To je gotovo tudi v planu, do leta 2020, o tem smo nekaj pisali. Mislim, da se bo to tudi razširilo do te mere, če ne bomo ukrepali, se bo res razširila, ampak ta luknja boljše da ostane taka, kot je. Če bo bistveno večja, potem to pomeni težave za vse.
Gospod Bajuk?
Ja!

Tudi vi mi delujete dokaj športno.
Ne, ne, to je pa samo videz!
Pravi profesionalec!
Ne, v Novi Sloveniji dajemo videz športnikov, ampak nismo pa tako športni! Dajte no!
Kaj zdaj skrivaš!
Gospod predsednik, greste v luknjo?
Ja, pa bom res šel! A imate kakšno vrv? Kaj pa če bi naredili en levji skok morda? S kužkom? Kje pa! Veste kje so levi? Veste kje? Levi so v Afriki, kajne Brodi?
Dobro, se opravičujem, še se bomo vrnili...

Joj, bo pes notri padel!
Gospa Milka, ste bili kdaj v kakšni jami? Postojnska?
Ja, bila sem! Ne... Škocijanska?
Ne, tudi to ne!
Taborska jama pri Grosupljem? Zelo lepa jama.
Ne, bila sem v jami pri Salzburgu. Lep slap je notri. Bila sem enkrat tam, je prišel en gospod do mene.
Je bilo lepo?
Ja, lepo!
Imate radi jame? Ja, imam rada jame!
V tole jamo s predsednikom države bi šli?
Bi šla, ampak bi najprej poklicala OMW, da bi nas potegnili ven.
Gospa Milka, bi morda zapeli?

Vi ste peli v Nemčiji?
Pela sem na koru! Leta in leta sem prepevala in veliko dirigentov je šlo čez nas.
Kateri dirigent vam je pa najbolj pri srcu. En dirigent, Japonček je bil. Sijajen je bil in lušten!

Bi lahko zapeli, da bosta gospod Bajuk in gospod premier lažje prišla iz jame?
Lahko bi zapela eno pesmico. Prosim, gospa Milka, izvolite!
Pesem jamskih mornarčkov smo peli.

Lepa pesem, Milka!
Ja, lepa pesem. Radi pojete?
Rada pojem, rada.
Gospod premier, bo šlo lažje?
Milka, kaj delate za Silvestrovo?
Ne vem še, verjetno bom kaj pekla doma.
Ja, ker mi bi vas najeli!
Hvala! Bi prišla! Gospod premier, morda bi pa res. Vabite estradne umetnike, zakaj ne bi enkrat vzeli kvaliteto gospe Milke? Ja, sem mislil vzeti vas, ampak res, zakaj ne bi enkrat vzel kvalitete!
Gospod premier, ste za šale! Gospod Bajuk, vam je toplo pri srcu, ko je pela Milka?
Ja, pri srcu ni tako toplo, ker smo v jami in močno piha!
Jaz vama želim srečen povratek iz jame!
Ja, samo ne veva... Zdaj morava ugotoviti od kod piha, potem bova pa šla z baklo, proračunsko baklo bova šla iskat. Tukaj je poseben proračunski veter tukaj notri!
Hvala lepa! Gospod predsednik, kaj boste pa vi naredili?
Sami šaljivci! Nič, midva greva z Brodijem sedaj še malo na sprehod, če je še kaj kostanja.
Hvala lepa gospod predsednik! Malenkost!
Najlepša hvala!
Adijo!
Rad bi vprašal še predsedniškega kandidata, gospoda Tuša, kdo vam je bil najbolj prepričljiv?
Ja, vsekakor gospa Milka, ki je v življenju veliko pretrpela!
Hvala lepa!
Hvala.

Gledalke in gledalci, sedaj se bom poslovil s prijetno glasbo Picola. Brez njih ni glasbe! Nasvidenje!

Prav gotovo Picolo postaja ena večjih estradnih zvezd v Sloveniji. Pred njim je velika prihodnost in ne čudim se, če bo čez leto ali dve že zastopal Slovenijo. Zmaga na Emi in potem uspešen nastop tudi na Evroviziji. Prav tako uspešna, kot je Picolo, je bila, je in še bo. To je pa ženska, vam povem, kaj naj rečem o njej... Nemščino uči, rada se frizira, zelo rada ima frizerje, cele dneve stoji pred ogledalom, pomerja kostume od nog do glave. Včasih pa je tečna, jo prime tak tečen dan, neznosna je. Ne moreš se z njo pogovarjat niti minute. Trpiš, ko pride. Da vidimo, kakšna bo danes. Alenka Godec!
Hvala!

Dober večer!
Dober večer!

Alenka, videl sem vas v maski, pa vi ste vedno nekaj pripravljate, zakaj to?
Ja, saj to mora biti za televizijo, če bi se slekla, ne bi bilo v redu!- Šel sem spraševat vaše bližnje, pa so rekli, da ste vedno za ogledalom.
To pa ni res! Spraševal sem, vedno ste pri frizerju...
Ja, rada grem k frizerju, ampak to zato, ker imam zelo dobro prijateljico frizerko.
Potem opravljate kaj?
Malo pa že.
Kaj opravljate s frizerkami, to mene zanima. Jaz ne grem k frizerju ravno zaradi tega. Kaj opravljate s frizerko, gremo en tak čvek, da vidimo, kako to zgleda.
Vse vrste, kaj smo včeraj skuhale...
To ni opravljanje! Ne, to ni. Opravljanje je, ko greste ven, pa frizerka reče, ta se hvali da kuha, pa pojma nima!
Odvisno, kaj je takrat v časopisih, da vidiva, tam dobiš pravi material, kaj je kdo kaj naredil, kaj je kdo ušpičil, ali ima kakšne nove pridobitve kakšna pevka ali kaj podobnega. Pa rečemo, tale je pa fino naredila.
Katera je fino naredila? Kakšne pridobitve, o čem govorite?
Vse sorte, kakšne so zelo zglajene, dobro izgledajo. Vi izgledate dobro, Alenka! Vi izgledate dobro! Hvala, ampak nisem bila.
Nikjer niste bila? Jaz bi vam pa kar odkrito povedala.
Ja?
Ja, zakaj bi pa skrivala? Stara bom dvainštirideset let... Že, ampak kam lahko gre človek, da dobro izgleda pri dvainštiridesetih?
Prosim?
Ste kdaj stali pred srednjo strojno šolo? Poskusite, boste zelo dobro izgledali! Res! Ali pa pred Litostrojem!
Moj mož je na strojno hodil, veste!
Res? Alenka, en kup nagrad je bilo v življenju, ogromno nagrad.
Kar nekaj ja.

Kdaj ste začutili, da ste se prevzeli, da vam je to res stopilo v glavo?
Se vam zdi? Ne ampak, si kdaj človek reče, zdaj sem pa toliko nagrad dobila, zdaj pa ne gre več kar tako.
Veš kaj, Sašo, meni se zdi, da je največji uspeh to, da tako dolgo zdržiš na sceni. Zdaj je to že več kot osemnajst let.
Dolgo je to!
Kaj bi z nagradami? To, da si, da te še hočejo, da te imajo radi, da te kličejo za nastope, to je najlepše! Kaj bi s temi nagradami, če je itak vendo vse zmenjeno.
A je to vse zmenjeno? Ja, tako pravijo. Meni se zdi, da takart, ko sem jih jaz dobila, da ni bilo.
Vesela jesen je bila, kajne?
Ja, pa je res bila, ampak z New swing kvartetom.
Pa na Emi je bila.
Ja, na Emi pa nisem še nikoli nisem dobila nagrade.
Koliko je to treba plačati za zmago? Imate te podatke?
Ja, teh podatkov pa nimam. Še nikoli nisem skupaj zbrala toliko denarja, ali pa mislila na to, da bi morala komu plačati za to. Raje vidim, da drugi meni kaj dajo.
Aja?
Ja.
Alenka, kaj pa nemščina? Nič ne učite več?
To vas pa muči odkar se poznava! Ja, še kaj znate?
Malo že, zdajle sem pa res že malo iz vaje, saj več semestrov ne učim. Bom morala zdajle spet malo nazaj priti.
Kdaj se vam je porodila želja, da bi znali nemško? Ste bili v kakšnega Nemca zaljubljeni?
Ne!
Ste šli kdaj na morje v Istro, pa so prišli močni, debeli Nemci, v belih nogavicah, v sandalih, vi pa mlada punca, pa ste jih pozdravili?

So vam všeč Nemci?
Ja, meni so Nemci čisto všeč. Je to lepo, ko ima... jaz si predstavljam Nemca... Saj nimajo vsi velikega trebuha!
Nimajo? Bele nogavice, sandali, čisto rdeči in mlada punca pod roko. Kakšna Alenka? Ne? Za bele nogavice je pa taka ena verzija, da tisti, ki ima čiste, vidi se, da če imaš bele nogavice, da imaš čiste, pri črnih se pa nikdar ne ve.
Alenka, kako ste vi mogli mene tako... sem slišal, da vas je gospod Čolnik povabil v Polnočni klub, potem pa ste se norca iz njega delali.
Ne, jaz sem pa po naravi zelo vljudna...
Da se iz kolega Čolnika delate norca, vas je lahko sram.
Ne, nisem mu verjela... pač, taki časi so, nikoli ne veš, kdaj bo kakšen skriti mikrofon, kakšna skrita kamera. Najbrž me je to zavedlo, ker me je gospod Čolnik povabil na klepet o estradi in to. Saj je bilo potem zelo prijetno, mogoče malce nenavadno da je ravno on to vodil. Ampak dejansko po telefonu, ko sem ga prvič slišala, sem se mu vnaprej vljudno opravičila, gospod Čolnik, če ste to res vi, se vam iskreno opravičujem, če pa niste je pa tako vseeno, pa se je samo smehljal. Ampak potem, ko nisem imela časa za ta prvi termin, ko smo se dogovarjali, me je začel spraševat o drugih pevkah, katero bi priporočala in katero ne. Potem pa se mi je začelo zdet, da je to skriti mikrofon, radi bi, da rečem čez koga. Taki časi so, ne gre zaupat.

Gospod Čolnik vam je deloval kot skriti mikrofon?
Ne, to je zdaj tako grdo. To je bil zelo prijeten mikrofon drugače! Potem me je vprašal, če se mi večkrat to dogaja. Skriti mikrofon?
Ja.
Alenka, imate občutek, da je tole skrita kamera?
Ja ne, danes ne, danes so čisto vse odkrite. To že vem, če lučka gori, potem gre zares.
Alenka? Ja, pa tiste so manjše, skrite.
A ste pregledali stol, ko ste se usedli?
Ja ne vem, a mogoče snemate kakšne zvoke ali kaj podobnega?
Seveda!

Bog ne daj! So pa zelo neudobni ti stoli, če lahko povem. Mislm, da bom padla nazaj! Si ne upam naslonit. Ti stoli so narejeni tako, da se gost počuti neudobno, da ne razmišlja o tem, kaj ga jaz sprašujem in govori bedarije. Ja, saj se bojim, da bo res tako.
Alenka, po tem pogovoru mi boste čestitali, boste reli Sašo, ali ni bilo lepo, bom rekel krasno je bilo, ko boste pa doma gledali, se boste pa zjokali. Veste kaj, Sašo, jaz mislim, da se vsak malo boji k vam priti. Ne, ne, jaz sem zdaj čisto prijazen. Sem v teh letih. Jaz se tudi nisem mogla upret povabilu. Tako je. Imate neko karizmo.
Da vidimo kaj imam? Čisto na kratko.
Imate karizmo. Že dolgo let ste tukaj. Še kaj?
Oh, marsikaj, danes imate strašno lepo frizuro in hlače vam pašejo.
Kaj še mi paše? Kar govorite!
Se mi zdi, da ste malo shujšal!
Bibi bo pela. Shujšal? Jaz sem vedno suh!

To je Biba, pevka, kajne? Sem hotel reči Bibi, to je pa en košarkar v NBA ligi. Oba študirata javno upravo. Biba in Bibi. Je pa luštna Biba. Vam je všeč, Alenka? Ja, luštna punca je.
Ah, saj te mlade so vedno luštne. Ja, pa tudi ni nujno.
Ah, je.
To se vam zdi. Zdaj ste v teh letih, ko so se vam merila...
Kriteriji padajo.
Ne, saj so luštne.
Vse so luštne!
Ja, tudi fantje so luštni! Alenka, čaka naju rubrika ali, ali, to je lahko in lahko je tudi zelo prijetno. Zdaj pa poglejva, kaj je naredila Tina Maze. Spravila se je na prvošolčke s Črne na Koroškem in jih je nekaj naučila. Bomo videli, če ji je sploh kaj uspelo.

No zdaj pa vsak na svoje mesto!

Gledalke in gledalci, zakaj ta rubrika ali, ali. Večkrat sprašujete, kakšen je smisel tega. Zato imamo tukaj psihologinjo. Gospa, lepo pozdravljeni!
Lep pozdrav tako gledalkam in gledalcem na nacionalni televiziji. Spremljate to igro?
Spremljam večkrat, zelo mi je zanimiva, ker se nenazadnje vaši gostje odločajo. Pred tem malo pomislijo, mogoče celo preveč pomislijo, morda je prav to problem. Mislite, da ni potrebno toliko razmišljati?
Mislim, da ni potrebno.- Človek tako ne ve, za kaj gre?
Jaz vam tega ne morem povedati, lahko pa vidimo to samo na primeru. Tako da prosim!
Samo, eni vzamejo levo, eni desno? Ja, zdaj če želite vam lahko dam...
Jaz bi bila zelo vesela! Drugače se dobro počutite?
Ja, kar v redu.
Ste veseli? Sem.
No, to je pa lepo! Se pravi, nasvet bi pa dala.

Takole bi rekla, vzela bi nekaj teksta iz pravljice Žogica Marogica. Poznate to?
Ja, poznam.
Je svetoval ptiček kraljiček dedku in babici, ne levo, ne desno ne boste zašli! Tako da prosim!
Gospa psihologinja, hvala! Prosim, malenkost. To so zame vse malenkosti, veste. Hvala lepa, res ste zelo prijazna. Meni je tudi najboljše ne preveč levo, ne preveč destno, kar naravnost.
Boste prebrali sami, preberem jaz?
Lahko. Katera kamera pa je moja?
Nobena. Vse so moje!
Ja, pa ne bi bilo slabo. Naša sodelavka, gospa Milka vas vabi na kratek jesenski sprehod. Ker ji spomin že malo peša, bi rada obnovila sklanjatve v njenem maternem jeziku, v nemščini.
Z veseljem gospa Milka.

Dobro, bo šlo?
Ja, to pa kar obvladam.
Gospa psihologinja, jaz verjetno nisem iz svojega intervjuja znal istisniti gledalkam in gledalcem značaj Alenke Godec. Bi vi mogoče par vprašanj postavili?
Torej, vprašala bi vas, če greste pogosto z glavo skozi zid?
Ne, nisem tak človek.
Mogoče, ker nenazadnje sem tudi opazila, da večkrat ne dobite glasov od publike na raznih tekmovanjih, pa se mi je mogoče malo zazdelo...
Da kar še rinim na festivale, kajne? Veste kako, vsaka reklama je dobra. Ampak počasi se tudi glasovi nabirajo, da jih je malo več.
Se nabirajo?
Se, se. S tistih dvesto sem prišla že na dva tisoč.
Zdaj me pa zanima, ali velikokrat razmišljate o tem, morda ne morete zaspati zaradi tega? Zaradi glasov? Veste da ne, jaz kar dobro spim. Kdaj pa hodite spat?
Kar pozno.
Koliko pa je takrat ura? Ja, jaz mislim, da po polnoči.
Pa rabite zraven kakšno tabletko? Ne, jaz kar televizijo prižgem.
Televizijo prižgete? Kaj pa gledate ob takih poznih urah.
Ja, to pa kar različno. Malo menjavam programe.
Gospa, zaključek, kako bi jo opredelili?
Tega pa pred kamerami ne bi povedala. Hvala lepa!
Ne dovoljuje tega?
Ne, danes ne, žal. Jaz vam priporočem, da greste še k predsedniškemu kandidatu. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Alenka, zdaj bova pa dobila človeka, če mu samo pisnete kaj proti meni, me na licu mesta lahko knockoutira!
Vas? Kako? A ni vas zaščitnik?

Ne! Gledalke in gledalci, eden najboljših športnikov v zgodovini slovenskega naroda in še bo. Tekmoval bo za naslov svetovnega prvaka po eni izmed licenc, boksar Dejan Zavec!

Vam je všeč Alenka, Dejan?
Vsekakor, seveda! Kakšni ste boksarji kot ljubimci? To me zanima iz preprostega razloga, Mike Tysone se je hvalil, prebral sem v časopisu, da je v hotelu, tam tristo ali štiristo in takšne stvari.
Ne vem, to je njegova stvar, sam nimam takšnih izkušenj. Mislim pa, da smo nežni, vsaj večina.
Dejan, poznate Dona Kinga. Don King je bil promotor Cashiusa Claya, če se spominjate tistih dvobojev. Majhni smo bili, ob štirih zjutraj smo vstajali, George Foreman je bil takrat in Joe Frazer. To so bili sanjski dvoboji. To je zdaj vaš delodajalec na nek način.

Ja, to je moj promotor, naslednja tri leta bo ostal z mano.

On je tisti, kateri bo sedaj krojil nekako mojo kariero. Dejan, pa se ne boste potem preimenovali. Recimo da zmagate v Ameriki, pa da vam to stopi v glavo, da stopite v kakšno vero, sekcijo. Da vas potem vidimo, ko pretepate ljudi okrog. Se to lahko hitro zgodi?
Pri meni osebno mislim da ne. Imate zdrav odnos do športa?
Definitivno!
Ampak zdaj boste obogateli, zdaj to ni več amaterizem?
Bomo videli. Kdaj bo ta dvoboj?
Prvi bo vsekakor že letošnje leto, decembra. Katerega?
Prvega decembra. V začetku meseca. Povabite gledalce, da gredo z vami?
Seveda, z veseljem. Vsi, ki si želijo to pogledat in ki želijo v tople kraje, so povabljeni na Florido, najverjetneje bo to na Floridi, prvega decembra.
In če zmagate?
Če zmagam grem v drugo kolo.

Vsekakor grem samo za zmagami, kakor pri vseh ostalih športih. Naredil bom vse v tej smeri, da zmagam in da se do sredine naslednjega leta pomerim, oziroma dobim možnost, da se pomerim za naslov svetovnega prvaka.

Potem nameravate kandidirat za kakšnega župana, predsednika države?
Kar mislim kandidirat je, upam da mi bo uspelo, šel se bom zelo mladega, aktivnega upokojenca.
V pokoj boste šli?

Ja.
Herbarij vas zanima že?
Ja.
In kaj še, gobe? Ne, gobe ne.
Mlajši ste kot jaz. Pa ne boste šli v Črni les?

Ne. Ostal bom v športu. Ne bom se več aktivno ukvarjal z boskom, bom pa ali trener ali kaj drugega pri strani. Jaz vam povem, kot upokojenec, vam ostane balinanje in tiste punce v domu boste nadlegovali. To delajo upokojenci. Jaz vem, kakšno je življenje v Črnem lesu in tako.
Ne, razmišljam o tem, ker razni predsedniški kandidati obljubljajo, da kdor je v upokoju, ima zastonj razna javna prevozna sredstva in ostalo. Dejan, dajte mi povedat tole. V ringu, ko je človek, ali čutiš bolečino? To je prvo, drugo pa, ali ti, ko udariš človeka, si jezen nanj, ali je to šport?
Prvo kot prvo je v osnovi to šport, do tega se tudi sam osebno tako vedem. Za jezo pa ni pravega prostora, kajti jeza je začetek izgubljanja koncentracije, kontrole in to vodi v pogubo.

Kaj pa tisto na začetku, ko prideta boksarja v ring? Pač, vsak ima svoj nastop, greste do ringa, potem pa, ko se zagledata, eni gledajo češ, ubil te bom, nekateri pa gledajo prestrašeno. Dajva pogledat, če sem jaz nasprotnik, kako bi to izgledalo v ringu. Alenka, vi ste sodnik. Poveste, da bo čista borba..

A vas moram kaj narazen dati ali kaj podobnega? Tepe me, nadleguje me, prosim!
Kako že naredim? Samo vstopite.
Ali bi zmagal s takim, če bi tako prišel? To je že moja psihološka prednost, kajne? Ja, sta dve stvari, lahko si zmagal ali pa zgubil. To je bil blef, kajne?
Ja, blef.
Kakšno razmerje imata z Don Kingom? Kako se pogovarjata? Kakšen je on, vas pokliče?
V bistvu bom rekel, da s samim Donom Kingom nimam prav veliko stikov. On ima še okrog 300 boksarjev, s katerimi razpolaga, katerim je promotor. Vsak izmed boksarjev pa ima svojega agenta, kateri pa potem povezuje in uredi termin, da se sestaneš z Don Kingom. Do zdaj sem se sestal enkrat, slišali smo se po telefonu večkrat. Kakšna je komnunikacija? Z njim ni šale, kajne? Daj mi deset procentov... ne moreš tako. Kako se pogovarjaš s takim menedžerjem. Pri nas recimo za nastope je tako, daj Hribar, pojdi tja, ena ima rojstni dan, ki te ima rada, boš šel zastonj. Pa greš. Tukaj ni tega, kajne? Ja, na veselje, ali na žalost tu ni prostora za te stvari. Vse je definirano, vse se ve. Človek je enak kot vsi ostali, mogoče se ukvarja z nenavadnim poslom.
Pa saj ima dosti denarja, kaj še rabi pri teh letih?
Nikoli ni dovolj. Pa ta firzura njegova, ali je to statična elektrika, to je mene vedno zanimalo.
Tako daleč pa še nisva.
Dajte ga vprašati. Recite, da Hribar sprašuje, če je nanj Tesla kaj deloval, enosmerni tok ali kaj takega. Boste?
Bom.
Dobro je.

Smo ga naskrivaj posneli. Bo jezen?
Ne, ne bo. Dobro je, če Don King ne bo jezen, upam da tudi po oglasih ne bodo jezni v Tržiču.

Gospod predsedniški kandidat, zdaj bova pa naredila en psihološki testek. Ste že kdaj videli zajčka?
Večkrat. Večkrat, lepo. Zdaj bova pa še malo barvice vlekla. Kakšna barva je to?
Svetlo zelena.
Svetlo zelena. Zdaj pa še drugo. Pa tale?
S to imam malo težav. Siva.
Siva, v redu. Bom jaz to malo zapisala. Zdaj bova pa še eno ugankico prebrala, na voljo pa imate samo en odgovor. Pozorno poslušajte! V kletko zaprt, to pa ni lepo. Ko se udomačil bo, ga spustimo na vrt. Kaj je to? To je kandidat za predsedniške...
Ni res, to je škorec. Do naslednjič vam priporaočam čim več tekočine. Hvala lepa!
Prosim.
Hvala lepa. Tako je, gledalci in gledalke, vsi kandidati so podvrženi psihologiji in naši psihologinji. Vi pa lahko zdaj glasujete, ali kandidat zasluži, da pride v drugi krog, ali kandidat ne zasluži, da pride v drugi krog.
Gospa psihologinja, ali je kaj narobe?

Par vprašanj imam za fantka.
Fantek, ali si vesel? Ne.
Nisi vesel, bom jaz to zapisala.
Vas je pred kratkim kdo udaril?
Ja.
Zakaj pa vas je udaril?
Poreden sem bil. Poreden ste bil? Zakaj pa ste bil poreden? Ste komu nagajali? Ne.
Ste se kaj hecali, tako da drugemu fantku ni bilo lepo?
Ne.
Ni bilo tako?
Ne.
Ali je bilo kako drugače? Ne.
Ja, to je pa zdaj težko. Bova morala tudi po oddaji to opraviti po oddaji.
Gospa psihologinja, v čem je zdaj problem?
Ja problem ni samo en, jih je več. Aha.
Pa tudi po oddaji bi se še malo z njim pogovarjala, ker mislim da fantku včasih zmanjka besednega zaklada, ali pa se nobena z njim ne pogovarja. Ti dve možnosti sta.

Hvala lepa!
Prosim.
Ne, Dejan, Alenka, psihologijo je treba jemat resno! To niso oni študirali...
Ja, saj jaz sem jo jemal resno, ampak vprašanja so bila...
Ja, mora biti nekaj zelo hudega, ker mi ni hotela tukaj v oddaji povedati. Ja, saj to je pa tudi hudo, kar jaz zdajle gledam. To je pa grozno!
To ne sodi nikamor!
Kaj je zdaj to? Boksarska nedelja v Tržiču? Ali ni v Tržiču šuštarska nedelja? Niste dobro razumeli gospod Hribar. Verjetno ste seznanjeni, da tukaj čevljarska industrija propada. Povejte mi, kakšen smisel ima v takšnih razmerah organizirati nekaj, kar ne gre v promet?
No saj, imate prav, to je res žalostno. Samo v ringu bi človek pričakoval nekoga drugega.

Gospod Hribar, to je posledica nekaterih zadnjih dogodkov. Na tej strani bi moral biti gosopd Rupar, ker pa vsi vejo, da smo ga medtem dali na hladno, sem moral to breme prevzeti jaz, minister Rupel, slovenski tank! Tako, Rockie Balboa!

Gospoda, vidva pa se s tem mirno strinjata, kaj?
Nedvomno, oba spadata v težko kategorijo. Poleg tega ni bilo treba tiskati novih plakatov, saj sta si njuna priimka zelo podobna. Ampak kašen je to boks, če nabijate v vrečo? Oprostite gospod Hribar, pazite kaj govorite! V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da proti vrečam nimamo nič, še posebej, če so bile izdelane v Sloveniji.
Tale je trda kot štajerka! Ampak da ne boste mislili, spoštovanja vredna nasprotnica je! Evo, še en direkt!
A je to direkt, Dejan?
Jaz bom rekel, naj gospod minister rajši opravlja svoje delo.

Je pa na dobri poti?
Mora še dotrenirat, je pa na dobri poti. Mislite, da bo premagal vrečo, da ima kaj možnosti proti njej? Veliko, ampak ne danes. Do naslednjih volitev prav gotovo.

Ne vem, dr. Rupel, profesionalec pravi, da vam ne gre prav dobro.

Kaj? A je to boljše ali kaj?
Ja.
Alenka, kaj vi pravite?

Ja, tako strašno nima nič mišic. Bolj špičke so tamle. Ja čakajte, jaz sem v parlamentu, nisem v fitnesu, to morate vedeti! Prosim, da ne pretiravate!
V vaši stranki imate dva primernejša boksarja kot ste vi! Kdo je boljši?
Ja v vaši stranki! Spoštovani kolega, kar se tiče vaših trditev, boks je diplomatska veščina. Kajne gospod Zavec. Je tako?
Je tako!- Če kje, je tukaj treba uporabljati glavo. Je tako?
Je tako, popolnoma! No, vidite!
Zdaj pa že boljše boksate.
Spoštovani kolega Hribar, mimogrede, na koga korektno ste pa mislili, da je boljši od mene?
Recimo gospod Kremina in gospod Pukšič. Dovolite, kar se tiče njiju, to nima nobene zveze z boksom.

To sta navadna ulična pretepača. Klofutata šibkejša A je to šport, gospa Alenka?
Ja ne vem, jaz nisem preveč za klofute in za to. Čeprav je Dejan zelo simpatičen in nič ne zgleda jezen in agresiven, ampak jaz sem bolj za nežne športe. Dobro, gremo se sedaj pogovorit, v čem je smisel te boksarske nedelje v Tržiču? Kaj dobi zmagovalec?
Gospod Hribar, spet se nismo razumeli. Zanimajo vas samo nagrade. Ne se smejat gospa Alenka, lepo prosim!
Se opravičujem!
Ja. Niste se pa vprašali, kako lahko nekdo postane zmagovalec in kako do tega pride.
Tako se govori! Tako se govori! Marš vreča!

Torej zmaga tisti, ki v desetih minutah sproži največ istih udarcev. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da je ravno direkt tista najbolj primerna oblika udarcev za obračun z nasprotnikom.
Moram priznati, da tudi delo ni slabo. Naj pove Hvalica.
Gospod Kacin in vsi, lepo se izogibate vprašanju. Kaj dobi zmagovalec, me zanima? A mislite da nagrad, pokalov in medalj ne prijavljamo Kosovi komisiji? Kaj si pa mislite, tale nagrada tule... Kolega Rupel, bom jaz povedal. Poglejte, gospod Hribar.

Vsi mi imamo hiše, stanovanja, enega ali dva, ni pomembno. Nimamo pa tistega, kar je imel idejni oče te prireditve tukaj v Tržiču.
Ja, to pa je?
Podnajemnica. Glavna nagrada je podnajemnica.
Ja, tako je.
Hvala lepa, hvala lepa!

Čakajte, kaj zdaj delate, kaj pa je to takega? Vsi potrebujejo streho nad glavo in mi jo seveda nudimo. Dobro, zdaj če ste politiki, potem da vidimo, kaj ljudstvo pravi o tem. Se vam zdi glavna nagrada podnajemnica... Ja, jaz ne vem kaj bo Marjetica rekla gospodu Ruplu, če bo on imel kakšno mlado podnajeminico. Zdaj ne vem, si jo on lahko sam izbere, ali bo že kakšna od drugje ali kako...
Dajte no, draga kolegica, o tem se bomo pogajali. Najprej bodo pogajanja, debate, razprave, potem pa se bomo odločili kako in kaj. Z glavo skozi zid zagotovo ne bomo šli.
Ja, tako kot jaz ne.
Tako je. Dejan, kaj pa vi pravite, podnajemnica?
Jaz se gotovo strinjam s prijateljico Alenko. Mislim pa....
On bi bil najbrž vesel.
Ja, on bi bil najbrž vesel, ampak če bo tako skrbel za podnajemnico kot za vrečo, potem bo slabo.
Oprostite, ali lahko... jaz sem tukaj v vreči.
Rupar, tiho bodi!

Kdo pa je to, nekdo govori?
Jaz sem tržiški župan. Do to govori, gospod Rupel?
Saj ni važno!
Ja, je važno in to moramo povedati! Jaz sem tukaj v vreči. Šel sem na kosilo s premierom in je bilo odlično kosilo, potem pa me je zaprl v vrečo in zdaj sem tukaj. Gospo Rupar, vi ste v vreči, kaj pa delate notri? Nič, vse se mi je zmešalo! Zdaj imam pa probleme.

Izgleda, kot da ste podnajemnik v vreči!
Saj sem. Saj sem podnajemnik in jaz bi...
Dobro, da ne prilivamo olja na ogenj, vsem protagonistom se najlepše zahvaljujem.

Gledalke in gledalci, vsak hip bomo videli kandidate televotinga, ali si je naš predsedniški kandidat Samo Tuš zaslužil, da pride v drugi krog ali ne. S tem pa se tudi od vas poslavljam, naj povem, Dejan, da ste zelo navdušili sina našega Botra Carleona, Picola.
Mene veseli, da bi bilo čimveč takih.
Picolo si je izbral težkega nasprotnika. Je izivalec po srcu. Tokrat je izbral našo natakarico Sanjo.
To ni ravno lepo, da se spravlja na nežnejši spol. Ampak če ni drugega, kaj hočemo!

Prejšnja: Osa zla

Naslednja: Delo na cesti

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Proračunska luknja