Odprti kop - Hribar: Romska problematika

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 18. november 2006, Vse oddaje

Dober večer, gledalke in gledalci! Novi trendi na slovenski TV, baje, da to na zahodu že obstaja, da morajo biti voditelji polni energije, na lepem in na grdem nasmejani, tako rekoč fit, ne. In zato priporočajo, kar je v prosti prodaji pri nas in se oglašuje tako na radiu, nacionalnem radiu, nacionalni TV, na vseh lokalnih televizijah in na lokalnih radijskih postajah. Priporočajo za zajtrk že takoj multi vitamine ACE z dodatkom selena, kar pa še ni vse, potreben je še cink, potreben je še kadmij, težke kovine, lahke kovine in marsikaj. Ampak, potem povejo, pazite, zdaj pa, če hočete te vitamine raztopiti, rabite pa omega 3 kisline, ker če ne, se pač to ne raztaplja. Potem je dodatno treba še minerale, še dodatne antioksidante, posebej še kakšen karoten, ni pa narobe, če poješ abnormalno visoko količino C vitamina, ker gre tako in tako višek z urinom ven. Ampak blagodejno vpliva proti temu, da se prehladiš, skratka, na zdravje, super zadeva. Ampak to še ni vse. Dodatki so še, posebej otrobi. Otrobe je treba, že ob štirih zjutraj se je treba zbuditi, pa si reči, sem voditelj, da bom nasmejan, bom jedel pa otrobe. Potem pa energetske tablice, take čisto majhne energetske tablice. To so že ogljikovi hidrati, ki gredo takoj v kri. Potem pa pazite, potem je treba imeti pa še posebne gepece A aminokisline, zato, da lahko sploh napore zdržiš. Po oddaji, ko si pa v popolnem stresu, je potrebno jesti pa še glutamin. In to skupaj stane na mesec 300 tisoč tolarjev. To so samo dodatki. Kje je pa še hrana! Ampak, pazite, to še ni vse. Jaz sem zaključil, na osnovi vsega tega sem zaključil, saj nekatere poslušalke in gledalke, poslušalci, da sem bolan. Jaz sem popolnoma bolan. In gledam reklame. A to res vse reklamirajo? Pa ne samo to! Takoj za temi reklamami, ker smo bolni, reklamirajo pralne praške, kar pomeni, da smo še umazani zraven. Pa nekako še rečeš, dobro, sem bolan pa umazan. Takoj za pralnimi praški pa pridejo mehčalci. Se pravi, da sem še trd povrhu. Uboga Slovenija! Dežela bolnih, umazanih in trdih.

To bom pojedel, te vitamine.

A jaz to prav vidim? Kaj pa počneta vidva tukaj, ob tabornem ognju? Pozdravljena!
Gospod Hribar, dober večer.
Dober večer, se opravičujem, ja.
Iz Evropske unije nam očitajo, da preganjamo Rome, pa sem hotel dokazat, da se vlada zavzema za nekaj povsem drugega. Tukaj sem gangsterjem iz družine Strojan ekskluzivno razdelil nekaj majic z našim novim sloganom.
Ti imaš pa XL.
Jaz vidim, da so fantje precej zadovoljni. Kaj ste jim pa vi prinesli, gospod predsednik? Jaz sem jim prinesel knjigo. Moja knjiga Misli o življenju in zavedanju je zdaj izšla tudi v romskem jeziku. Tu imam predstavitev in vidim, da je prišlo nekaj fantov, ki so pripravljeni za preskok na višjo raven zavesti. Gospod predsednik, a ste morda razmišljali, kaj pa, če Strojanovi fantje morda ne znajo brati?
Ja, glej ga, zlomka, na to pa nisem pomislil. Kaj praviš ti, muc, a so pismeni?

Glej, Jože se je oglasil. Ja, on pa zna brat, pa pisat tudi mogoče.
Ti se pa umiri, zver. Kdo ti je dal besedo? A sem prav slišal, gospod premier? Gospod premier! Ja.
A sem prav slišal, a je zver z vami ali kaj? No, tišina, z mano je zver. Moram pa povedati, da intenzivno rešuje romsko problematiko.
Priden muc, priden, saj ti ne bo nič napravil.

Tega pa zdaj nekako ne razumem. Ali pa bi rekel, kar nekako razumem, torej sta muc in zver iz iste družine. Kako to, da se ne razumeta? Tudi živali so živa bitja, ki imajo občutke. Borijo se za preživetje. Muc je majhna zverina in normalno je, da se čuti ogroženega. A ne, muc?
Ja.
Ja, priden, priden, saj človek z velikim egom ti ne bo nič naredil. Kupiš pa mačka, pa super majico imaš. Boljšo kot Brajdič, ne?
Gospod Hribar, prosim vas, da nehate s to živalsko komedijo. Vprašajte kaj konstruktivnega.
Dobro. Se vam zdi to, kar počne gospod predsednik, ta predstavitev knjige, sizifovsko početje?
Glejte, stvar je popolnoma enostavna. Če hočete literaturo spraviti med Rome, jo je treba spremeniti v teater. In ravno ta teden je amaterska gledališka skupina iz Ambrusa pripravila uprizoritev moje knjige Okopi. Ljudje so bili zadovoljni. V Ivančni gorici je bila gledališka premiera moje druge knjige Premiki. Tako se to dela. Teater. To ljudje razumejo, ne pa knjige.
Teater? Kaj je rekel? V Ivančni gorici imajo teater?
Celo dramo imate. Oprostite, gospod predsednik, ampak to lahko izjavi le človek, ki je v življenju napisal več knjig kot jih je prebral. To so vaše domneve. Jaz imam dve bralni znački.
Gospoda, jaz se vama najlepše zahvaljujem.

Predlagam, da debato nadaljujeta v dobri oddaji Knjiga mene briga. Gledata?
Ja, seveda.- V redu. Mi pa nadaljujemo s predsedniškimi kandidati. Do zdaj imamo dva uradna kandidata. To sta Borut Pahor in Lojze Peterle. Dva, ki bosta morda celo nasprotnika Corleonovemu kandidatu, če ne bo imel Corleone toliko kandidatov, da ostalih sploh ne bomo rabili. Kaj pravite na to, don?

Resno? Resno mislite?

Se opravičujem, se opravičujem, don. V tej kletki se je prijavilo, do zdaj, še enkrat oprostite, se je prijavilo sedem kandidatov. Vsi so uspeli, skratka, ta prezentacija predsedniških kandidatov je več kot uspešna in to več kot 70 odstotkov vseh glasov. Zdaj pa imamo kandidata, ki pravi, da je eden najmlajših, kar jih je kdajkoli bilo. Vi ste?
Klemen, Božnik Klemen.
Klemen Božnik. Klemen Božnik, kaj ste vi drugače, študent, dijak?- Še dijak. Zadnji letnik gimnazije delam.
Pa mislite, da bo to v redu? Mislite narediti gimnazijo?
Normalno, zakaj je pa ne bi?
Da se v četrtem letniku postavite nad vse Slovenke in Slovence?
Zakaj pa ne? Saj konec koncev rabimo enega mladega voditelja, ne pa ene stare, ki rabijo toliko dodatkov kot smo jih videli prej na mizi.

Ja, nič, Klemen Božnik, jaz vam želim veliko sreče. Časa imate eno minuto, predstavitev se začne zdaj! Slovenke in Slovenci! Ste siti tega, da politiki samo govorijo in nič ne naredijo? Ste siti tega, da je državni aparat počasen in neučinkovit? Siti tega, da zakoni niso za vse enaki? Ste siti tudi tega, da vas povsod molzejo in da delate za ljudi, ki imajo polne žepe, vi pa prazne denarnice? Ste siti tega, da vas zdravniki najprej zafrknejo, potem je pa že prepozno? Dajte mi glas in zadeve se bodo obrnile na bolje. Kar se tiče Romov, zanje bi zgradil rezervat, pa naj bodo tam kot Indijanci v Ameriki in naj ne motijo nikogar. Zdaj pa še zadnja aktualna tema. Kar se splava tiče, bi rekel, da moramo poudariti tradicijo in naj bo flosarski bal v Mariboru vsak vikend. Hvala

Klemen, mislite, da boste s takšnim programom uspeli? Ne vem, zakaj ne bi. Konec koncev rabimo spremembe. Že, kako pa gledate, ali vas podpira kakšna stranka mladih ali kaj podobnega? Kakšna nova društva mlada ali ste sami, neodvisni? Se zgledujete po ljubljanskem županu? Moraš biti neodvisen, ker če nisi neodvisen, potem je kup enih prepirov z ljudmi, ki jih imaš okoli sebe. Če si pa sam, pa si mogoče v krogu tistih nekaj prijateljev, ki te res podpirajo, potem gre pa vse kot po maslu.
Kako pa gledate, recimo, na starejše politike? Bi morali biti ljudje po vaše, po tem, kar ste rekli, stari od koliko do koliko let? Ali je morda kdaj politik že prestar za svoje delo?
Jaz bi rekel, da če je politik dober politik, nikoli ni prestar. Se pa marsikateremu z leti možgani skisajo in res ni več primeren za državni zbor.
Klemen Božnik, hvala lepa. Hvala vam.
Srečno.

Gledalke in gledalci, vi glasujte za najmlajšega predsedniškega kandidata, Klemna Božnika, pa še izžrebali bomo nekoga. Nagrada je fenomenalna, tako, ne bojte se. Klemen Božnik, mlad predsedniški kandidat. Le kdo bi si mislil! Dijak četrtega letnika, da takole kandidira na predsedniških volitvah, ampak vse se dogaja. Mi rabimo kandidate, ki so sposobni, ki so?.. Poglejte, seveda se sprašujemo, od kod, kje, zakaj in kako. Leta in leta smo bili podvrženi indoktrinaciji, tako imenovani Darwinovi teoriji. Ni se smelo govoriti o drugem izvoru človeka, o tem, kar je višjega. Danes so časi takšni, da lahko na demokratičen način zapopademo temo in dejansko bom tukaj spregovoril s strokovnjaki, z eminentnimi gosti in zaradi ravnotežja, tako z ene kot z druge strani, bomo govorili o duhu svobode, ljubezni in sreče. Najprej pa pozdravljam prijateljico Milko. Pozdravljeni. Dober večer. Hvala za povabilo. Hvala.
Ste prijetne volje? Prijetno sem razpoložena, da kaj povem.
Vprašal bi vas,

zakaj, od kod, kje?
Jaz imam malo zmeden odnos do takšnih vprašanj. Zame je vedno prišel v primer, oziroma v poštev Bog ter ala machtige, potem, točno, opica, ja, ja, Got, aber macht opice, parameciji, amebe. Ja, ja, amebe, parameciji, to so zelo podobno, sem vedno občudovala.
Poglejte, gospa Milka, najlepša hvala.
Hvala.
Dajmo sedaj, pozdravimo nekoga, ki se zgleduje po Darwinovi teoriji, to je novi ljubljanski župan, gospod Janković. Gospod Janković, pozdravljeni. Lep pozdrav.
Gospod Janković, vas doživljam in vidim kot turbo levičarja. Mar se še zmeraj zgledujete po Darwinu, po Marxu, po Engelsu, po teh strahotnih heretikih? Jaz bi tukaj nekaj rekel, ne. Točno še takrat ni bilo rečeno, da so Darwin in ostali heretiki, ne, kot ste vi rekli, turbo levičarji, ne, Marx, Engels, ne. To niso povsem točne trditve. Zanima me, po vašem mnenju, kako naj bi in je nastal človek? To je popolnoma jasno, da se je človek razvil iz opice, ne, in da je za to veliko dokazov. Jaz se spomnim, da takrat, ko smo začeli delati v Mercatorju, so bili časi, ko recimo, ni bilo banan in ljudje so bili nesrečni.

Gospod Janković od nekega intelektualca, takšen odgovor, to je sramotno, da omenjate banane. V času komunizma ljudje niso trpeli zaradi pomanjkanja materialnih dobrin, trpeli so zaradi pomanjkanja duhovnosti.

Trpeli so zaradi pomanjkanja veroizpovedi, tudi naša cerkev je bila preganjana. Mar ni tako?
No, tukaj jaz nimam čisto nič proti cerkvi. Ampak jaz še nisem slišal, ne, da bi kdo takrat v Avstrijo šel v cerkev, po banane so pa hodili. Čisto vsak teden. To je dokaz, da vera v banane ne pozna meja. Kar pomeni, da smo se razvili iz opice definitivno. Pa kaj so to? Opice ali bodyguardi okoli gospoda, ker ne vidim. To so moje gorile, ki so se razvile iz opice, ne. Tale ta blond, tale ta blond je Milorad. On je najboljši bodyguard na svetu. Čuval je največje zvezde, Stinga, Madono, Britney Sperce, Bruce Springfielda, ne.

Hvala lepa.
Joj, joj, joj.
Gospa Milka, kaj pravite vi kot preprosta gospa na teorijo o bananah?
Katerih bananah? Teorija, o kateri je ravnokar razpravljal gospod ljubljanski župan.
A, ja, ja. Izkušenj z bananami imam malo. Kaj pa tisto, tisto, kar imate.
Ja, enkrat sem bila, mlada leta, vajenka v Badvelzkirchnu in je bila gospa, na tržnici je prodajala banane. Bila je original iz Čada, iz Čada jih je pripeljal en gospod.
A tako?
Ja, ja. In sem jih jaz kupovala, zelene so bile in dosti grenke. Vedela pa sem, da so zdrave.
Gospa Milka, najlepša hvala. No, zdaj, ko, kaj pa jaz to vidim? Gospod Podobnik, gospod Bajuk. Mar vaju ni sram, da izpodbijata našo teorijo o tem, da je človeka ustvaril Bog? Saj sedita na drevesu kot dve opici. O, ne, ne, spoštovani kolega. Midva nisva nobene opice, ampak midva sva v raju. Tam, kjer se je vse začelo, tam, kjer je Bog ustvaril človeka.
Jaz pa sem na drevesu, ker jabolka nabirava, Adam. In v celoti podpirava katoliško verzijo o nastanku človeka.
Da vaju ni sram! To je ena čisto navadno manipulacija. Bogoskrunstvo. Sram vaju bodi, še enkrat, sram vaju bodi!
Ja, zakaj pa zdaj to? Ne, ne, ne.
Kaj sva pa narobe naredila?
Saj veste, to je raj, pa drugod tudi.
Ja, a ni prav?
In to neobdavčeno.
Ja, pa saj so jabolka, saj niso hruške.
Da vaju ni sram! Na tem drevesu nikoli in nikdar, poudarjam in ponavljam, nikoli in nikdar nista sedela dva Adama! Dva Adama.

Jaz se opravičujem, mogoče je slika raja res malo čudna, ampak s Podobnikom sva šla na drevo, da bi bolj prepričljivo zagovarjala teorijo o edini resnici stvarjenja.
Ja, se absolutno strinjam. A veste, spominjam se, da sva z Marjanom nekoč veliko plezala po drevesih in rabutala jabolka, pa ni nobenega pičila kača. Ne.
Saj, kot se jaz spominjam sem brala Die Heilige Biblie.- Ja.
Die Hielige Biblie.
Lepo, gospa Milka, zelo lepo.
Se spominjam, nikoli mi ni bilo jasno, kako je mogla dati kača jabolko Adamu. Nikoli.

Gospa Milka, to je prispodoba, veste, to je prispodoba. Prispodoba zla.
A tako?
Kača, ja. Šlo je za granatno jabolko.
Kje so granate?
O, joj! Kam je odšlo to človeštvo?

Še enkrat bi vas vprašal, gospod Janković, odgovorite malce bolj filozofsko in resno, od kod smo, kdo smo, kaj smo, zakaj smo in kam gremo?
Ljudje se preveč ukvarjajo s tem, od kod kdo prihaja, ne, na ta vprašanja ne bom odgovarjal. Hotel sem to povedati, da sem Ljubljančan, da je to edino, kar pri volivcih šteje. Če pa pogledam malo zgodovine, so pa itak bili vsi opice, ne.- Ja, že možno, da je gospod Janković nastal iz opice, ampak jaz pa nisem. Tudi slučajno nisem in jaz verjamem, da me je ustvaril Bog.
Veste jaz, jaz menim podobno. Jaz se imam za klenega Slovenca. Vsi moji predniki so bili Slovenci. V Sloveniji pač ni opic. Ni teorije. Slovenci nismo opice. Če smo že nastali iz kakšne živali, je bila to krava. To teorijo bi sprejel, opice pa nikakor ne.
Dobro, dobro. Gospoda, Podobnik, gospod Bajuk, najlepša hvala. Prosim.
Gospa Milka, kaj menite o kravah? Katerih kravah?
Na splošno o kravah, o tem, kar smo ravnokar slišali. Verjetno imate vi kot izkušen homosapiens o tem svoje mnenje.
Sem potovala po nemških deželah in vam lahko nekaj zagotovim. Srčno zagotovim na licu mesta, monsignor Franc. Izvolite.
Lila krawen gibt es nicht.

Ta lila krawen, od kod vam to?
Vijolične krave. To mi je pa rekel?.
Ja, ampak, zakaj? Kdo vam je to povedal? Svizec, ki zavija čokolado.
O joj! Gospa Milka. Nisem vedel, da je tako hudo z vami. Ja, ja.
Dajte se, skoncentrirajte se, razmišljajte, od kod ste prišli in kam greste.
Joj, mi je nerodno odgovoriti. Gospa Milka, naj vam ne bo nerodno. Sprostite se, odprite svojo dušo. Poglejte me, poglejte me v oči. Vam je še nerodno?
Monsignor Franc, tako ste lep, možat, ampak mi je nerodno.
Naj vam ne bo nerodno. Od kod smo, kam gremo, od kod ste, kam greste?
Vem, da sem prišla z vlakom, domov grem pa s taksijem.

To je bila prijateljica Milka. Zdaj pa bi vprašal še predsedniškega kandidata, nadebudnega mlečnozobca, kaj vendar počne v tej satanovi kletki.
Jaz sem šel v kletko po razmislek, kot je šel Jezus 40 dni v puščavo po razmislek, bom pa jaz en večer tukaj malo razmišljal.
Boste razmišljali, ja, boste. Sam hudič ve, kaj bo iz tega nastalo.

Gledalke in gledalci, po oglasih pa bo moj znanec, Sašo Hribar, imel pogovor z gospo, ki se zavzema za ta sramotni 55. člen ustave. Hvala.

Včasih je bila na TV zelo uspešna, taka lepa, na podeželju temu rečejo, vredna greha. Ampak malo vzvišena, ni to, da gremo malo v bife, pa malo bla- bla- bla, ne, ne. Ta je imela svoje prijatelje. Zdaj pa, čez leta pa evo, na. Skupina prijateljstvo s Francijo, predsednica, skupina prijateljstvo z Italijo, predsednica, članica z Luxemburgom, prijateljstvo s Švico, članica, prijateljstvo z ZRN, članica, pa poslanka je. Majda Širca.

Živjo, Majda.
Zdravo, Sašo. Prvikrat je to, privikrat.

Majda, da ste mi šminko obrisali. Se bojite, da bi jaz imel sledove ali tako, podzavestno?- Če sem tukaj, se očitno vi sledov ne bojite.
Majda, TV, dobitnica šestih viktorjev. Eminentna priznanja, pa prej še neka študentska priznanja. Pustimo zdaj to. Jaz se vas spomnim. Takrat ste z ekrana žareli. Pozitivna energija, lepota, tista prvinska lepota, ta razžarjen obraz, potem vas pa gledam v parlamentu. Saj lepota je še ostala, ne bom rekel?.
Hvala.
Samo manifestacija lepote je pa katastrofalna. Kaj vam je bilo, Majda, kaj vam je bilo? Česa niste imeli tukaj na TV? Je bilo premalo slave, premalo denarja, premalo moči, premalo oblasti? Spovejte se, Majda. Bo boljše, boste videli.
Težko mi ne bo, glede na to, koga imam danes nasproti sebi. Ja, Sašo, vi nekako sprašujete, zakaj sem šla, ne? Zakaj sem šla s TV?
To sem že vprašal?..- Ampak vas ne skrbi, vas ne skrbi. Mogoče sem pa predvidela, da je pač potrebno pravočasno oditi, ker sicer se bi to zgodilo kasneje, v drugačnih okoliščinah. Če pa bi ostala, Sašo, potem pa vi ne bi imeli več viktorjev kot jaz.
Ampak Majda, ta frustracija se vleče še od nekdaj. Namreč, Majda ima dva viktorja manj od mene. Je pa res, da je Majda pol viktorjev dobila zato, ker je bila elegantna medijska osebnost. Taka ful lepa bejba je bila. Veste, to ne bi v ponos dajal.
Sašo, Sašo.

En viktor od šestih je dejansko za elegantno osebo.
Ne, štirje so bili od tega, štirje, pet, se mi zdi, ali celo šest. Na žalost so jih ukinili, sicer v tej obleki bi bili vi sigurno ponovno dobitnik, oziroma moj naslednik, je pa res, da je bilo to v času, ko stilistov še ni bilo. Se pravi, da ni bil nekomu drugemu izdan ta viktor za elegantno osebnost.
Zakaj ste odšli? Zakaj v parlament?
Sem vas olajšala, ne.
Ja, to je, malo boljše se počutim, ja. Ampak zakaj, zakaj v parlament? A je treba, ena ženska, ki ima znanje, ki je strokovno usposobljena, ki je sama scenaristka in režiser, se gre potem vlačit po raznih sejah in odborih.
Sašo, ampak saj nisem šla iz kulture.- Škoda se mi zdi.
Glejte, jaz v parlamentu, oziroma v politiki in tam, kjer sem kasneje po TV bila, sem še zmeraj bila v okviru tistega, s čemer sem se ukvarjala na TV. Se pravi, s kulturo. Res, da so sedaj drugačna orodja, res da so sedaj manjše moči, ne večje, glede na to, da smo včasih na TV lahko tudi kaj komentirali, kulturno politiko, ki jo danes ne več.
Ampak, Majda, zdaj vam prinašajo pijačo.
O, zelo lepo.
Govori se, da bodo bar zaprli, ker nimamo lokacijskega dovoljenja. Gospa Majda, a bi se vi zavzeli za nas v parlamentu, če bi bilo to res?
Mislite, da zaradi lokacijskega dovoljenja ali zaradi tega, ker mogoče niste primerni novim časom?
Razmišljam, da gre zaradi lokacijskega dovoljenja, ker vse ostalo štima.
Na TV imate lokacijsko dovoljenje trdno, močno in jasno.
Ampak, ali bi se zavzeli za nas?
Seveda. Me veseli. Hvala.
Majda. če sva zdaj pri TV. Strašno kritizirate sedanjega ministra. Ga hočete interpelirati, ne? Ja.
Ampak nobene konkretizacije ni. Minsiter pravi, da bo program boljši, naročnine bodo nižje, tretji program bo, vi pa nekako nekaj nazaj, da to ni tako, da temu ni tako, da program je slabši ali pa da je isti. A ne morete konkretizirati? A ne more biti eden izmed vas, pa reči, dajmo dol tega, tale nič ne dela, ta je blefer, ta je zguba, ta je nacist, ta je zlatoust, ta je biti, muki cuki in tako naprej. A ni enega človeka v parlamentu, ki zna, ki ima, da ne rečem po Ruparjevo. V opoziciji ni takih, ki delajo čistke.
Ne?
Ne.

Res? Hkrati pa pravite, da ni konkretno navedemo v tem leposlovnem spisu, kot so rekli interpelaciji, kaj je narobe. Ampak saj realnost govori, kaj je narobe.
Joj, Majda, vi kar nekaj govorite zdaj. Kar nekaj govorite.
Vi ste še, a ja, vi bi rabili imena.
Čisto konkretno, konkretno. Udba varianta.
Tole ni v redu, tole ni v redu, začnimo že z identifikacijsko sliko TV Slovenija. A je v redu? Au, mogoče?.- So barve v redu?
Ni še I feel TV.
Preveč bele, preveč rdeče, preveč črne? Potem gremo pa naprej. Jutranji program, popoldanski, večerni, kulturni program, igrani program, Majda. Zdaj imate priložnost, povejte. Imam priložnost, da se postavim na pozicijo urednika? Nikoli ne bom imela te priložnosti.
Ne?
Ne.
Dobro, Majda. Sicer pa, Sašo, si predstavljate, da v kontekstu, recimo, novega razmišljanja, se tudi tukaj zgubi lokacijsko dovoljenje? Ampak, recimo, a bi šla vidva z ministrom na kakšno pijačo, če bi bilo možno, bi zaplesala?
To bi bilo nevarno, zaradi pijače namreč.
Bi zaplesala kdaj ob kakšni sambi, rumbi? Midva z ministrom Simonittijem sva bila pravzaprav sošolca, oziroma latinščino sva skupaj študirala. In tisti časi so bili lepi. Ali pa boljši. Mlajša sva bila oba.
Takrat so eni razumeli Rome, drugi jih ne razumete. Tole vprašanje, Majda. A se vam zdi, da je vlada napačno ravnala? Seveda.- Kako bi vi ravnali, konkretno?- Vsekakor teh potez kot jih je naredil minister?.
Ne, ne, pustimo zdaj to. Kako bi vi konkretno ravnali?
Nikoli ne bi selila ljudi iz njihovega ozemlja drugam. In jih premikala.
Nikoli, v nobenem primeru? Ne.
Kaj bi naredili, recimo, a ste kdaj razmišljali? Na meji, ustavijo nekoga, ki šverca mamila.
Ja.
In jaz sem statistiko gledal, večinoma so to turški ali pa državljani bivših republik Jugoslavije. Pa nikoli ni to, nobenega spora nismo imeli še s Turki, niti z Jugoslovani zaradi tega. A veste, kaj mislim vprašati?
Ne, ne.

Recimo, na črpalko pride x, natoči gorivo, tablic nima in se odpelje in to ponavlja Kako bi to rešili?
Kako pa povezujete to vprašanje z izselitvijo romske družine?
Ne, ne, vprašam vas, kako bi to rešili, recimo, to vprašanje.
To morajo rešiti organi, ki pač so zato postavljeni. In to rešujejo. Tudi tiste, ki nimajo tablic, nekako urejujejo. Vi ste iz Grosuplja, ne? Ja, saj, to, vi tudi prej niste tega reševali. A ni ta problem, jaz imam občutek, da ima vlada, je imela, ima, neke institucije, ki to stvar držijo v kronični fazi in je dobro, da se ne rešuje, ne? Saj to so zaposlitve pol določenih ljudi, ne? A grdo razmišljam?
Grdo.
Sem pacek?
Ja.
Pacon? Se pravi, Majda bi to vprašanje rešila konkretno, s tem, da ljudi ne bi izselila.

No, vsekakor ni dopustno v 21., take razlike delati in take neprimerne poteze delati kot so bile narejene na vprašanju Romov. To se rešuje drugače, nedvomno. Če pa opozicija daje navodila?.
Boste kdaj kandidirali za generalnega direktorja RTV? Ne bom imela zagotovo nikoli možnosti, da bi.
Ste se vdali? Ne jaz. Ne jaz.
Majda, naj tole ne bo pogreb. Nekoč boste predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija.- Če ne bo šla v stečaj, kot nekateri pravijo.
Kdo?
Oh, bile so izjave, razmišljanja?.
Kdo bo šel v stečaj?
RTV Slovenija. Da bi bilo najbolje, da bi šla do konca v stečaj in potem, da bi se zgradilo nekaj novega.
A tudi jaz?
Ne vem, ne vem, to je treba vprašati te, ki tako razmišljajo.
To pa ni lepo.
Ne, ni.
Sabina, pojte!

Zelo v redu.
Majda, Corleone je bil navdušen. Nisem razumel, kaj ta pesem poje? It ' s hard day ali har egg?
Hard day.
A ja? Sem mislil, da je težek dan.
Ampak ni, ni.
Ni?
Luštno. Majda, zdaj naju čaka ena huda naloga, rubrika Ali- ali. Dajva si pogledat, kako je Zoran Predin opravil s Šugmanom ali obratno.

Kdo je zmagal? Jaz nisem?. Kaj bi vi rekli, Majda? Montažerja bi bilo treba vprašati.
Ja, ampak pri Šugmanu se mi je zdelo, da je, da je.
Ne, ne, bila sta, je pa Zoran obljubil, da bo vsaj polovico. To ni noben prispevek, nihče ne ve, kdo je zmagal. To bi vi drugače naredili, a ne, Majda?
Ja, saj pravim?.
Bi bila konkretizacija tega primera. Tako, da zdaj ne vemo. Zdaj eno nalogo izberite vi, Majda.
Eno nalogo?
Ja.
Prva levo.

Vam preberem?
Prosim.
Ali boste sami?
Bom, bom. Sama. Corleone vas kot veliko poznavalko filmov vabi, kam drugam kot v kino. Lepo. Skupaj z vami bi si rad ogledal kakšno akcijsko komedijo. Akcijsko komedijo? Ja, seveda, Corleone, akcijsko komedijo.
Kaj mu predlagate?
Danes sva zamudila melodramo naLiffu, se pravi,?.
Pa pustite, kaj sta zamudila. Kaj bosta naredila? Ne, kaj smo vse zamudili v življenju, Majda.
Akcijsko komedijo?
Ja, akcijsko komedijo. A je v redu?
Ja, v redu, v redu. Boste zbrali. Dobro. Majda, jaz sem vas vprašal nekaj vprašanj, zdaj pa, prosim, še psihološki vaš profil. Kolegica Ifigenija vas bi rada spoznala. Ifigenija, izvolite. Lep pozdrav.
Kolegica Ifigenija, a vi ste?.
Kolegica,?.?.. psiholog, psihiater ali psihoanalitičarka?
Glejte, gospa Majda, danes bom jaz spraševala. Zdaj vas opazujem že ene pol urice, kar nekaj bi radi spraševali. Tako pa ne bo šlo, veste.
Ja, nimava kavča, ja.
Kar sprostite se, ne bo nič hudega. A ste kaj nervozni?
Malo ja, ampak drugače je atmosfera v redu.
Atmosfera je v redu?
Prijetno. V baru je zmeraj prijetno.
Zdaj bom jaz vas vprašala, danes bi se predvsem pogovarjali o eni vrednoti, iskrenost. Treba je biti iskren, treba je znati z ljudmi komunicirati iskreno. In najprej bova mi dve prebrali eno uganko. Nič kukat! Nič goljufat, ker to pa ni lepo. Potem bodo kakšni fantki videli, pa bodo pol jezni na vas, a ne. Poslušajte pozorno, pa bom prebrala. Ste pripravljeni? Kar lepo se usedite. Naravnost se usedite. Kar rokice na kolenčka dajte. Pridna, tako. Pa poslušajte. Pri priči, z želom te piči, jo odganjaš, podiš, a že buško dobiš. Kaj je to? Čebelica?
Ni čebelica. Ni čebelica?

Ni čebelica. Osica je to.
A, čmrlj bi bil boljši.
Počakajte, kar počakajte. Kako pa dela osica, povejva. Kako dela osica?
Posledice? Ne posledice, kako, kaj dela osica, kaj dela? Brenči osica. Ja, ja.
Brenči. Zakaj vas to sprašujem? Tudi vem, nenazadnje včasih gospod Brenčič malo na vas zabrenči. A je tako? Ne samo on.
A je tako?
Ne samo on.
Ne samo on, ampak pred kratkim, no, to mi je padlo na pamet, pol bi vas jaz naučila ene osnovne komunikacije, kako reagirati ob takem neljubem dogodku. Treba se je spustiti in začeti s tistimi otroškimi zadevami. Zdaj se bova pa mi dve se malo takole, pomenile. Vi ste gospod Brenčič, pa malo zabrenčite name. No, poskusite, pa bom povedala, kako je treba. Zabrenčite name, no. Prosim, nehajte govoriti, nimate več časa, ne dovolim, nehajte. Kar še brenčite, bolj na glas brenčite, kar brenčite! Izzivate, to smo že slišali, nehajte!
Hvala lepa, v tem trenutku morate narediti tisto osnovno komunikacijo. Brrbrr.

To so te prve komunikacije, ki se dogajajo pri otrocih. Regresija.
Pa še eno vam bom pokazala, če ste zato. Kar še brenčite malo zdaj.
A niste še nehali, gospa Širca?
Kar še brenčite, kar še brenčite.
Gospa Ifigenija, prosim, nehajte, konec je bilo.
Hvala lepa, zdaj pa mi dajte rokico. Dajte rokico, biba leze, biba gre, da bi prišla do gore. A ne, na tak način. Vi imate pa zelo gladke rokice, ja. Hvala lepa.
Katero kremico pa uporabljate, če smem vprašati.
Gospa Ifigenija, gospa Ifigenija!
Prosim, ja. Predsedniški kandidat vas čaka.
Hvala lepa. Nasvidenje. Majda, to so pač osnove, ne, psihologija je?.
Regresija. Tako je pač v življenju. Zdaj bova pa midva dobila enega prijatelja tukaj in sicer, možakar je preživel delirij, če to poznate. Mi na RTV- ju to seveda, jasno, da poznamo, kako to zgleda, ne vsi, ampak, on je bil še zelo mlad. Zgodilo se mu je vse mogoče, pustil je šolo, šel je od doma, spal je na cesti, skratka, bil je klošar od nog do glave, potem si je pa rekel, ne, tako življenje kruto z mano ravnalo bo ne. Postavil se je na noge, začel pisati pravljice, dokončal šolo, zdaj je študent in to je Franci Rogač.

Franci, bonton, najprej se da dami roko, tega pa še niste vzeli, kaj?
Ja, smo vzeli, seveda.
Majda, a je to grdo? Danes tako vzvišeno delujete, da je razumljivo.
U, ta je bila pa huda. Franci, jaz sem bil vaš tovariš v koloniji, ne? Tako je, ti si bil moj vzgojitelj v koloniji.
V katerem razredu ste bili takrat?
Mislim, da smo bili v tretjem ali četrtem razredu.
Pa nisem toliko star jaz.
Ja.
Dajte, no!
To je bilo v Zambratiji pri Savudriji.
Koliko ste bili vi stari takrat? Približno deset let.
Koliko ste pa zdaj?
32.
Dajte malo, nehajte, no, govoriti traparije.
Ja.
A res? Takrat, takrat ste bili čisto v redu še, ne?
Ja. Takrat sem bil še osnovnošolec, sem hodil v osnovno šolo Nove Jarše in smo hodili v Zambratijo vsako leto.
Pa kdaj vas je pa potem zagrabilo tisto?
V bistvu bi lahko rekel, na prehodu v srednjo šolo. Jaz sem se odločil iti na srednjo pedagoško šolo, kar je bilo zame takrat malo pretežka šola, kajti bil sem dober po uspehu, edino, kar sem se ukvarjal z gimnastiko, rad sem hodil na zgodovinske krožke, pisal sem neke pesmice, ampak na tem prehodu se mogoče jaz nisem zavedal krutosti in pasti tega šolskega sistema in takrat tudi nisem imel, priznam, nobenih delovnih nekih navad, tudi učnih in potem sem tudi spoznal te pankerje v Leninovem parku, kajti tam sem že živel skoraj pol življenja.
Pa ste začeli popivati, ne?
In potem smo začeli popivati, po klopcah, po parkih, po raznih stopnicah, klubih, diskotekah in takrat se je končalo?..
Kako zgleda en delirij preživet, tisti trenutek? Ja, to je zelo, bi rekel, zelo nevarno. Ko ga žuraš 365 dni v letu, ko prehodiš skoraj pol Jugoslavije, na vseh koncertih, neprespan, se ti pijača usidra in logično, brez pijače več ne moreš funkcionirati in na koncu, po treh letih neprestanega žuranja, se mi je zgodilo to, da sem pri 17- ih letih končal za en dan na PHP- ju, kjer sem spoznal mlade iz drugih problematičnih sfer, kot so anoreksije, shizofrenije in jaz sem bil najmlajši, kako bi rekel, tam, kjer sem pač povedal takratnemu psihiatru, kaj je narobe z mano.

Franci, a ni to smola, da se ti to že pri 17- ih zgodi, mislim, da nehaš s tem. A ne bi bilo boljše, tam pri enih 70- ih? Da greš na PHP, pa rečeš, zdaj je pa dosti tega, zdaj bomo pa pravljice pisali. Majda, vi ste se ga kdaj takole nasekali, da je bilo?
To v tem obdobju, ampak potem je bila to neka neprijetna izkušnja, ker ti v bodoče nekako?.
A je bilo to dolgo obdobje?
Ne, ne. Biba, prosim.
Kakšen je pa danes vaš pogled pogled na klošarje?
Zelo pozitiven.
Jim daste kakšen tolar? Večkrat.
Pogovor?
Tudi.
Se kaj zanimivega pogovarjate? O vseh normalnih zadevah v življenju, kaj počnejo, malo mi potarnajo, da kaj rabijo, če jim lahko kaj pomagam, spraviti na zeleno vejo.
Pa jim?
Kolikor se le da.
Lepo. Hvala.
Hvala.
A je to lep prehod? Preživiš delirij, začneš pisati pravljice.
Ne gre tako enostavno. Ne gre tako enostavno. Jaz sem bolj imel občutek, da pišeš pravljice in ugotoviš, da je v pravljici tako lepo popivati in se ga zapiješ.
Kozarec ima dno in kozarec je poln. Jaz bom tako rekel: najprej sem moral 12 let trdo garat kot fizični delavec, kot natakat, da sem lahko?.
Na pokopališču ste mrliče prali, ne?
Ne, ne, mrličev nisem pral, sem pa bil vzdrževalec pokopališča na Žalah, sedem mesecev 16 dni sem imel določen čas. Delal sem vse. Ciprese sem obrezoval, grobove sem čistil, krste sem zapiral, tudi pogrebec sem bil, torej spremljava na teh?. in moram priznati, da ne glede na to, da je to zelo psihično, je bilo vseeno dobro plačano delo, s katerim sem si lahko privarčeval vse to šolanje ob delu, ki je stalo približno en milijon tolarjev.
Jaz sem imel podobno pot. Vse to sem dal čez, na koncu pristaneš pa kot tovariš v koloniji. To je pa zadnja faza.

Franci, pravljice so uspešne zdaj, ne?
Ja, tako je. Pravljice so razprodane. Ponatis prve, Izgubljene slončice je že bil, žal je tudi ta razprodana, v ponedeljek bo ponatis moje šeste pravljice, Luna, tako, da jaz zdaj?. Bil sem na frankfurtskem knjižnem sejmu, imel sem svoj lastni, kako bi rekel, prostor, Franci Rogač fairy tale writer, na kar sem zelo ponosen, zato, ker sem si ga sam plačal, mi ni ministrstvo za kulturo plačalo.
Majda je bila državna sekretarka na ministrstvu.
Ja, to informacijo sem preveril. Danes se da vse dobiti na internetu. Tako, da bom rekel tako: moja želja je osrečevati otroke širom po svetu. Zdaj, ko bo Luna izšla, v ponedeljek, bomo obdarili kar 500 otrok. Ne vem, po katerih bolnicah bomo šli, točno še ne vem podatka, kam se bomo odločili.
Franci, najlepša hvala za pogovor. Zdaj pa, prosim, v posteljo in ležat, ker midva z Majdo greva na plažo. To ti govori tovariš iz kolonije. Adijo.

Po oglasih bomo spoznali Romea in kdo je Julija.

Gledalke in gledalci, še nekaj minut časa imate, da se odločite, ali si mladi nadebudni kandidat Klemen Božnik, dijak 4. letnika gimnazije zasluži priti na listo uspešnih Corleonovih kandidatov, se v zadnjem krogu pomeri s še nekom, ne vemo, kdo bo to in postane uradni kandidat za predsednika. Še predno bo študent, bo že kandidat za predsednika. Leta 2007 bodo volitve in morda bo to naš novi predsednik republike Slovenije. Nagrada pa je, da nekomu izmed vas povrnemo stroške enega klica, 105 in še nekaj tolarjev. Če ta ne verjame, da bomo to storili, lahko pride na licu mesta sem in se pred TV kamerami, vpričo vseh gledalk in gledalcev, tudi prepriča. Kaj še hočete lepšega? Majda, a ni to v redu?
Julija! Julija! Kje si, Julija? Julija, kje si, Julija?
Kaj pa je zdaj to?

Prosim, pridi na balkon. Rad bi ti povedal, da te imam rad. Julija, kje si? Ne ignoriraj me, Julija!
A jaz to prav vidim? Peče Sašo- Romeo.
Nikoli več se ne bom obnašal tako neprimerno. Julija, prosim, prikaži se. Greva na sladoled. Gospod Peče, mogoče noče odpreti vrat, ali je pa ni doma. Pustite me na miru. Julija! vem, da si notri. Pridi na balkon. Jaz sem, Romeo. Daj, pokaži se.
Poslušajte, Franci, kako komentirate tole, tako kot pravljičar?
Zelo slab, zelo slab podokničar.
Slab podokničar?
Ja.
Kaj, če lahko poveste. Kaj je narobe?
Ja, moral bi uporabiti malo večji šarm, malo večjo globino.
Prosim, da ne delate reklame Francu Pestotniku, podokničarju.
Ampak, ima vrtnico.
Ja, to pa je edina OK, svetla točka njegova.
Julija! Julija, prosim, prikaži se. V imenu Slovenske nacionalne stranke te prosim, da stopiš na balkon. Julija, vem, da sta tvoja in moja stranka na smrt skregani. Vem, da sem bil grd do tebe. Kot podpredsednik parlamenta sem te metal iz dvorane in to globoko obžalujem. In prosim, da prideš na balkon.
Poslušajte, mislim, da ste zamenjali balkon, gospod Peče. V Liberalni demokraciji ni nobene Julije. Vi pravzaprav kličete Majdo.
Kaj govorite, gospod Hribar?
Ja, vi kličete Majdo.
Od kdaj je Julija Majda? Mogoče je Majda že od rojstva, od takrat, ko je Shakespeare, recimo, postal Cukljati.
Kje si, Majda? Zakaj se ne javiš? Halo, a si tam? Nakloni mi besedo ali dve. Majda, me slišiš? Majda tukaj. Majda tukaj. S pogledom na Saša z rožico in z vabilom na sladoled. Torej ne na kavo. Kaj bo, Sašo? Slišim, da se opravičuješ.
V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da je čas zrel, da se opravičimo za tisto, kar smo storili in tisto, česar nismo storili.

To vsak rad sliši, opravičilo in ga tudi sprejme, nedvomno. Torej, kdaj greva, glede na to, da ste prej govorili, bi te jaz povabil v kino, ampak ne na akcijsko komedijo, ampak na romantično komedijo.
To pa ni več sladoled, to sploh ni kava, to je več kot opravičilo, ampak kino je pa tudi vznemirljivo povabilo.
Majda, a to on, gospod Peče, vi napeljujete na nekaj več. To je pa lahko že kaznivo dejanje. A je lahko že to?
Oprostite, spet ste narobe razumeli situacijo. To ni nobena pravljica, ampak tragedija, ki se lahko konča srečno samo pod pogojem, da se kolega Peče nemudoma pobere izpod našega balkona.
A ste bili ves čas na balkonu, gospod Kacin? Vam čisto nič ne uide.
Seveda, to je moja dolžnost.
Kakšna dolžnost neki! Kakor jaz vem, se na balkonih pojavljajo predsedniki, ki ne upajo med ljudi.
Niste me dobro poslušali, kolega Rop. Spodaj stoji mladenič, ki mi sredi belega dne snubi eno najbolj prodornih poslank. Peče nima nobenih šans, a ni tako, Majda? kaj praviš? Saj ni tako hudo z Jelkotom, da bi te vleklo k Jelinčiču, a ne? Ja ne, povej, no.
K Jelinčiču pa ne bo šlo, ampak opravičilo pa sprejmem. K Jelinčiču pa ne bo šlo. Majda, ne bi ti svetoval sprejemati takih opravičil. No, opravičilo, ko je iskreno, je sprejemljivo.
Ne verjamem, da je iskreno. Tukaj močno dvomim, da je to opravičilo iskreno.
Res, Majda, kako vi veste, da je opravičilo iskreno? Ste to presodili?
V Slovenski nacionalni ocenjujemo, da je opravičilo zelo iskreno.
Brez demagogije!
To ni demagogija.
To ni.
Gospod Peče, pa čisto tako, to, kar ste Majdi naredili takrat, a je bilo, se opravičujem, to v afektu ali mogoče kažeta kakšna nagnjenja do nje?

To je bil afekt z efektom.
Efekt je bil zelo velik, to nedvomno. Majda, ne pregovarjaj se z njim.
Ampak, Majda, kakšen odnos imate do gospoda Pečeta? Vam je kot človek všeč? Enkrat se je izrazil, da je kul, da ječlovek, ki je kar kul.
No, ko se gospod Peče opraviči in ko je v tej vlogi, je kul.
Majda, ne zdaj govoriti, da je kul.
Ko pa svoja stališča predstavlja, da ne govorim o Romih pa še o istospolnih in še o čem drugem, potem pa, seveda, obstaja rezerva.
Sem ti hotel zapeti pesem Arrivederci, Romi.
Zdaj ste pa vse pokvarili, ne. Kako zdaj, kako zdaj? Logično, da potem z balkonom ne bo nič Gospod Peče, zdaj?
Kako se je zaštrikal, kako se je zaštrikal, kajti neiskrenosti sledi kazen.
Vrtnica je imela nekaj trnja. Daj, daj, zdaj si pa ti pameten. Saj imaš prav, ampak vseeno. Poslušajte, gospod Rop, gospod Kacin in gospod Peče, poslušajte. Tu je že taktika napačna. Ne vem, Franci, dajte vi kot pravljičar, kako bi to situacijo rešili? Namreč, Peče je grobo kršil pravila igre, užalil Majdo in zdaj se ji opravičuje na tak način, da tuli pod njenim oknom. To ni pravi način. Po moje.
Zakaj?
Nekdo, ki je bil klošar, meni že ne bo govoril.
To pa, saj ni več klošar, gospod Peče. On je študent zdaj že.
Bil je.
Pa kaj, a to pomeni, da je za večno zaznamovan?
Zame ja.
Šest knjig.
Sedem.
Sedem knjig.
Zdaj smo pa tam. To je samo voda na moj mlin, kar sem govoril prej. Majda, o tem sem ti govoril in mislim, da je situacija popolnoma jasna.
Franci, dajmo to rešiti zdaj po pravljičarsko.
Ja, jaz bom rekel tako, naj gre v kakšen Auschwitz ali pa nekam na ogled in potem se bo zagotovo premislil in nehal s to nestrpnostjo proti Romom, če ne, se bomo vrnili v leto 1936 in bomo videli, kdo bo koga izgnal. Tako, da bi rekel, da naj imajo ljudje malo občutka za?. Prosim, da se mi opravičite.

Ne bom se, zato, ker rabite to in morate iti v Auschwitz.
Prosim, da se mi opravičite za to nepotrebno in nestrpno izjavo. Vi ste nestrpni do mene. Ne, nisem.
Vi ste nestrpni do mene. Vi mene ne boste pošiljali v Auschwitz. In vam jemljem besedo. Vam jemljem besedo. Prosim, umirite se. Gospod Hribar, tudi vi se umirite. Čakajte, gospod Peče, ampak?
Umirite se, gospod Hribar. Čakajte, gospod Peče!
Umirite se, gospod Hribar! Gospod Rop, kaj pravite na vse skupaj? Tole pa zdaj presega že vse meje. Zdaj bomo pa skregani tukaj za to mizo, vsi med sabo ali kaj?
Ne vem, nisem poslušal, ker sem dobil message.
Gospod Jelko, gospod Jelko, kaj pa vi pravite na to? Jaz na to nimam kaj drugega povedati, kajti situacija je popolnoma jasna. Ko sem v Bruslju in gledam na te nizkotne seje slovenskega parlamenta, mi je jasno, da Liberalna demokracija Slovenije nima kaj početi s takimi kvazi opravičevalci.
Čakajte, čakajte, gospod Jelko, zdaj pa že vi njih napadate.
Napad je najboljša obramba. Oni napadajo Majdo, Majda se brani, Rogač napada Pečeta, Peče napada Rogača, jaz postajam nestrpen, saj to je neznosno. Majda, kako naj to zadevo rešimo? Vi ste poslanka, zdaj pa vi prevzemite vajeti. Mi tu ne moremo, Franci, lahko še kaj naredimo? Nič.
Ne, nič. Zdaj pa uradna politika, prosim. Kaj narediti?
Iti v Verono. Pod balkon.
Ampak, ena dojka je že zelo izrabljena.
Ja, seveda.
Katera? Desna ali leva? Kako rešiti tako situacijo, seveda, volivci niso tisti, ki jo bodo rešili.
Gospod Peče, jaz mislim, dajte se po človeško Majdi opravičiti na tak, splošno razumljiv način, da bodo vsi, gledalke in gledalci razumeli, pa da se bomo poslovili kot prijatelji.
Sorry, baby, imaš Polcka Hollicka. Pa smo že spet na začetku. Pa smo že spet na začetku.

Sorry, baby, imaš Polcka Hollicka. Kaj? Ne bomo. Ne bomo.
Gospod Peče, mislim, da se bo to moralo rešiti v parlamentu. Vsak hip bomo, gledalke in gledalci, dobili rezultate TV votinga, Majda ima pač Polcka Hollicka, ali se je Klemen Božnik uvrstil v drugi krog. A je še kakšna zaključna misel, gospod Peče in Jelko?
Torej, jaz bi povedal samo še to, da se veselim leta v Bruselj.
Gospod Rop? Kaj?
Gospod Peče?
Je meni kdo rekel kaj?
Ne, ne, ne.

Vi kar berite message, gospod, to je kriza srednjih let, ne dajte se motiti.
Torej, ne bom rekel ničesar več, ker v Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da je debata brezplodna. Hvala lepa, gospod Peče, Majda, najlepša hvala za pogovor.
Hvala tebi.
Franci, živjo. Adijo!

Prejšnja: I feel Slovenia

Naslednja: Drnovšek in vesoljci

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Romska problematika