Odprti kop - Hribar: Streljanje jabolka

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 09. december 2006, Vse oddaje

Dober večer gledalke in gledalci. A ni zanimivo prihajajoče novo leto in mi bomo imeli evro. In vsa ta kampanija, kdo bo evro zaokrožil navzgor in kje so tiste barabe, ki bodo evro za pet, šest sedem procentov vzeli in tisti poštenjakarji, ki bodo zaokrožili navzdo. Jaz razmišljam, spremljam seje državnega zbora in kaj ugotovim? Poslanec Jelinčič pravi, da je njegova plača, ki je višja od petsto tistoč tolarjev neto, šele na dvaindvajset tisočem mestu v Sloveniji! Opa! Eden od poslancev pa je rekel sledeče, ob enajstih na seji državnega zbora: pa kaj hudiča razpravljamo o znižanju RTV naročnine? Poglejte poslanci kakšne plače imamo, saj je že zdaj tako nizka. In potem razmišljam sledeče. Kapitalizem, kapitalizem je uzakonjen v Sloveniji. A se spominjate tistih starih slik krutega ameriškega kapitalizma? Bogat kapitalist in hirajoča rasa. Narod nima za jesti, nima za živeti, tlačijo ga, s kolom ga tolčejo po glavi. Zdaj pa je drugačen, sofisticiran kapitalizem, kjer majhna skupina ljudi bogati. Kaj pa tista skupina ljudi, večja skupina ljudi? Večja skupna ljudi pa upa, upa! In to je tista pozitivna vrednota današnjega kapitalizma. Ekzakten primer, gledaš televizijo, gledaš reklamo in si kupiš ležišče. In se zjutraj zbudiš utrujen. Rečeš si, saj to ni nič narobe, verjetno bo prišlo kasneje ležišče, ki bo boljše. In kupuješ vsak mesec novo ležišče v upanju, da se boš nekoč zbudil naspan. Recimo, hujšaš, vzameš tablete in se rediš, kljub temu, da jemlješ tablete za hujšanje. Ampak ti upaš, kajti naslednja generacija tablet že vsebuje dodatke, neke alge in redke elemente. Predstavljajte si ljudi, ki vedo, da voda zavre pri sto stopinjah celzija, ampak oni kupijo posodo, kajti na televiziji so videli, da voda zavre pri sto stopinjah. In kupijo naslednje leto spet posodo, v upanju, da bo voda res zavrela pri sto stopinjah celzija. In pridemo do spoznanja, če nekdo nekaj počne v svojo korist, v svoj užitek, brez da uporablja možgane in je pri tem nategnjen, je veliko bolje, da je nategnjen še enkrat, ali še dvakrat ali trikrat, kot da analizira svoje obstoječe stanje. Vidite, Slovenke in Slovenci, in to je prednost sofisticiranega kapitalizma. Nazdravimo mu!

Gledalke in gledalci, samo to kar zdajle vidim, tole pa ni kapitalizem. To pa je srednji vek. Saj ne morem verjeti, a jaz to prav vidim, gospod Kacin? Kaj se je zgodilo z vami, so vas oropali? Ne, spet ste narobe ocenili situacijo, gospod Hribar. Niso me oropali ampak zgolj in samo zavezali. Kako pa, kdo vas je zavezal?
Dobro vemo, kdo stoji za vsem tem. Mislim, da je vsega krivo tole drevo za mano.
Gospod Kacin, pretiravate. Kako je lahko krivo drevo za obstoječe stanje? Zato, ker se imenjuje gaber.
Čakajte, zdaj govorite o imenih. Mogoče je Gaber, lahko pa je tudi Lahovnik.
Ne, to sem jaz, Gaber, Slavko Gaber in mislim, da je postalo jasno, da kolega Kacin ne zna in nemore povezati stranke. Zato sem mu pokazal, kako se to počne.
Gospod Gaber, čestitam, lepo ste ga zvezali, ampak zakaj ima jabolko na glavi?
To je tisto jabolko spora, ki zavira nadalnji razvoj Liberalne demokracije na Slovenkem. Gospod Hribar, prosim da se ne umešavate v naše interne strankarske zadeve!
Gospod Rop, ja kakšni pa ste, vam lahko rečem William Burgeler, William Rop?
Vi se kar hecajte! Zdaj vam bom pokazal, kako pomembna je v politiki preciznost, kako se natančno meri in kako je treba zadeti zastavljen cilj. To je čista demoganija! Zdaj me bodo učili, kako se hladi topla voda!
No, to seveda ni res. Liberalna demokracija po zadnjih volitvah vedno znova strelja v prazno. Čas je, da se naučimo spet kaj zadeti!
Ja, in za začetek se nam zdi predsednik Kacin najbolj primerna tarča.

Dajte fantje, to so otroške igrice. Moram priznati, da si z gospodom Gabrom še nikoli nisva bila tako blizu.
To je morda res, da še nikoli nista tako tesno sodelovala. Poglejte, kot lahko vidite, je najino sodelovanje zelo leseno. Poleg tega pa je znano, da je gaber precej mehkejši in prožnejši od jelke.
Niste me dobro poslušali, slogan pravi, les je lep in želimo da tak tudi ostane.
Ne, tako ne more ostati, to bi bilo za stranko najslabše. Čas je za akcijo, kolega Kacin, pripravite se. Jaz sem pripravljen, lahko mi zvežete oči!
Gospod Rop, težka odgovornost je na vaši strani, upam, da boste zadeli jabolko. Težko jaz to gledam.
Ja, trenutno sem v dobri formi, ane Slavc?
Se popolnoma strinjam Tone, predlagam, da ciljaš tisto drugo jabolko.
Bom Slavc, bom, verjemi da bom!
Gospod Rop, jaz vidim samo eno jaboko, o kakšnem jabolku govorite? Gospod Hribar!
Ja?
V politiki je bistvo očem skrito. Jabolko na moji glavi je zgolj in samo strankarska krona. Če me hočejo utišati, bodo morali zadeti adamovo jabolko. Kolega Gaber in Rop, prosim da mi zavežeta oči!
Kar jaz sedaj doživljam, gre za neko politično eksekucijo. Ne morete biti bolj človeški, ljudje božji?
Poglejte, nič človeškega nam ni tuje, zato bomo to zadevo uredili hitro in neboleče.
Ja, tako je. Slavc, a se lahko umakneš za vsak primer?
Ne morem Tone, ti kar streljaj, kar bo pa bo.
Zbogom gospod Hribar, zbogom dragi gledalci.

Gledalke in gledalci, tole je težko gledat. Jaz mislim, da je projekt predsedniških volitev leta 2007, Boter, veliko bolj human.

Hvala, lepo! Vsaj ena dobra novica, gledalke in gledalci. V kletki, antropološki kletki, sprašujete zakaj antropološka kletke, zaradi tega... ah, o tem bom govoril kasneje. Deset kandidatov v kletki, vsi so se uvrstili v naslednji krog in čas je, da predstavimo enajstega. Enajstemu kandidatu je ime in prihaja, pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Vi ste? Jaz sem Alojz Koren in prihajam s Stare ceste 53.
Zakaj, od kod vam to, da bi bili predsednik države, kandidat za predsednika? Jaz imam vizijo in sem rojeni predsednik. In tudi danes, ti povem tako na brzino, sem že poskušal kako je biti varovana oseba. Peljal sem se med avtomobili, ki so peljali evre. Se pravi, za kombijem, pred nami štirje policisti in za nami štirje policisti in sem se počutil zelo dobro.
Gospod Lojz, imate minuto časa, izkoristite ga.
Bog povrni prijaznost! Jaz sem Alojz Koren, sem predsedniški kandidat. Zavzemal se bom za malega človeka, ne samo v verskem smislu ampak tudi v statusnem smislu in socialnem smislu. Zavzemal se bom za socialo, da bomo socialo rešili doma, potem bomo šli pa v Afriko in Ameriko in Azijo in tako naprej. Potem se bom zavzemal tudi za ukinitev celibata, naj vsak za svoje otroke sam skrbi, da ne bodo državi na grbi. Potem se bom tudi zavzemal za to, da bi uredili na tuji zemlji turistično disciplino, da bi plačevali turistično takso, da bi država dobila nazaj tisto, kar daje. Zavzemal bi se tudi za istospolne partnerje, da bi se lahko poročili vsi tisti, kateri spijo v isti spalnici.
Hvala lepa! Predsedniški kadndidat Lojze je bil to.

Lojze, no recimo da imate hčerko, kaj bi raje imeli za zeta, roma ali recimo homoseksualca?
Ja, glede na to, da homoseksualec ne bi vzel moje hčerke ampak bi vzel mojega sina ali mene, bi moral vzeti Roma, če bi moral izbirati.
Lojze, najlepša hvala! Jaz nisem nestrpen, veš!
Vem.

Vsakdo ima pravico, demokracija je in lahko je predsedniški kandidat. Glasujte, ali si Lojz zasluži uvrstitev v naslednji krog. Je pač tako, da se zadeve dogajajo, predsedniški kadnidati, kar lepa zadeva. Zdaj imam jaz tukaj nek spis, spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, prav lepo pozdravljeni, kot verjetno že veste, ali pa morda tudi ne, predsednik države, doktor Janez Drnovšek, vprašanje, če bo dal letošnji intervju, kakor vsako leto. Poskušal sem, verjetno mi to ne bo omogočeno, pa sem zato v studijo povabil angleškega premiera, Tonya Blaira.

Glejte, jaz bi vas rad vprašal, Slovenija bo čez tri tedne vstopila na evro območje, sprejela bo drugo valuto. Vas tole zdaj sprašujem, mislite da je to za Slovenijo lahko velik stres?

Glejte, spremljam dogajanje v Angliji, se dobro spoznam. Anglija je ostala še vedno na funtu, to je trdna valuta, s to valuto lahko počnete marsikaj, valuta je perfektna. Pa me zanima, kakšen je bočutek državljanom, ko se nič ne zgod? To se pravi, ne pride do tega, kar se je dogajalo pri nas, vas sprašujem.

Bom takole vprašal, ali vi lahko ta občutek konkretno opišete?

Tako je, torej državljani se pravzaprav zelo hitro navadimo na spremembe. Nobenega problema. Slovenci smo se hitro navadili na tujo valuto, navadili smo se na mobitel. Novi lastniki smo se zelo hitro prilagodili.

No, seveda, pri majhnih narodih je v razredu manj učencev in pridejo večkrat na vrsto potem. Ja, jaz imam tukaj zdaj nekaj podatkov...

Se vam opravičujem, premier Blair, iskreno opravičilo! Na zvezi imamo, na neposredni zvezi imamo našega predsednika, dr. Janeza Drnovška, ki se je vendarle odločil, da bo dal prednovoletni intervju za nacionalno televizijo.
Tako, gospod predsednik, zdaj pa malo bolj levo. Prosil bi še, če lahko rahlo dvignete brado, tako, prsa pa kar ven obrnite.
Ne, tako sem se naštimal sinoči, zdaj bodo pa same sence. Kje je maskerka, potrebujem še malo temnega pudra. Kje hodi ta punca?
Temnega pudra? Gospod predsednik, dr. Janez Drnovšek, jaz vas toplo pozdravljam! Lep pozdrav!
Se mi zdi nekoliko čudno, da je vendarle kamerman bivši predsendik države, gospod Milan Kučan.
Zakaj bi bilo čudno?- Še bolj se mi zdi čudno, da je lučkar trener Zmago Sagadin. Malce je čudno, to pa je treba povedat.
A res? Se mi ne zdi. Moj pogoj za prednovoletni intervju je bil jasen, naj ga naredi najboljša tehnična ekipa na televiziji. Očitno sta Kučan in Sagadin najboljša.
Sem v težki dilemi in vas sprašujem, gospod Kučan, gospod Sagadin, kako to, da sta prišla na televizijo? Tukaj naj bi bil nek trend odpuščanja, ne pa zaposlovanja novih delavcev.
No, jaz bi tako odgovoril, da je vodstvo televizije mene povabilo k sodelovanju, kot vrhunskega strokovnjaka za obarmbo. Televizija je zadnje čase definitivno tarča vseh mogočih napadov in zdaj je, mislim da, zadnji čas za kvalitetno obrambo.
No, tudi mene so že od nekdaj zanimali mediji. Ponavadi sem jih spremljal od daleč, ponavadi preko telefona. Zdaj bi rad delo medijev spoznal pobližje. Začenjam kot kamerman in upam, da bom nekoč spet postal režiser.

Hvala lepa, za to kratko razlago. Zanima pa me, če lahko začnemo z intervjujem? Ste pripravljeni gospod predsednik?
Ja, seveda.
No, pa dajmo. Predsednik države, vas bom takole vprašal. V zadnjem času vi komunicirat v glavnem preko spleta, vas je zelo težko dobiti pred mikrofon, zakaj to?
Ja, res je, ker sem ugotovil, da mediji očistno slabo vplivajo na človeka. Poglejte samo na Dolenjsko. Ljudje so čisto normalno živeli, vendar takoj, ko pridejo kamere, začnejo delati barikade, pretepati policijo in tako naprej. Takih primerov je še kar precej. Tam, kjer so kamere je tudi nasilje. Ko sem bil v Južni Ameriki, so mi indijanci povedali, da kamera človeku ukrade dušo in mislim, da imajo prav. Meni se zdi to zelo nenavadna tridtev, dr. Janez Drnovšek, jaz sem pred kamero konec koncev že kar nekaj let. Pa bi težko rekel, da mi je v tem času kdo kaj ukradel. Pa me zanima, kako na te stvari gledate vi, gospod premier Blair?

Se opravičujem, jaz bi vprašal, doktor Drnovšek, ste vi resno mislili s temi črnogledimi napovedi za prihodnost. Pred kratkim ste izjavili nekatere stvari.
Glede apokalips, pardon apokalipsa se je že začela. Samo poglejte to vreme, ali je to kakšna zima? Nad mojo hišo že nekaj dni kroži zmedena jata ptic, ki se še niso odločile, ali se jim sploh splača odleteti na jug. Okolje bo treba bolj paziti. Samo poglejte, tale reflektor, s katerim me pravkar osvetljujete, porabi v eni uro toliko elektrike, kot neka dvanajstčlanska družina v Darfurju v pol leta. To je treba spremeniti!
Ja, jaz ga lahko ugasnem, ampak potem bo gospod predsednik izgledal kot oni v Darfurju.
Gospod Sagadin, opozarjam da ste zdaj lučkar, zdaj niste trener. To je neetično, da posegate v intervju, da posegate v pogovor. Smo na nacionalni televiziji, a ne? Spoštovane gledalke, cnejeni gledalci, naše telefonske linije so odprte in čas je, da postavite vprašanje, ali predsedniku države, dr. Janezu Drnovšku, ali pa premieru iz Anglije, gospodu Tonyu Blairu.

Že imamo prvi telefon. Izvolite!
Ja, dober dan...
NE

Za numerološko številko bi vprašala predsednika. Rojena sem pa 12. 5 1949, če lahko povem.
Verjetno ste zgrešila oddajo, gospa!
Ne, nisem zgrešila, dvanajstega petega sem rojena, moj mož pa dva dni za mano, je pa štirinajstega petega, tudi devetinštiridsetega. Hotel je on poklicat, pa ga je v križ uščipnilo, pa ni mogel vstat, mobitela pa tudi nimam doma.
Hvala lepa. Se opravičujem, gospa...
A mi ne more povedat? Prosim, če se poslovite!
Včasih nisem bila vredna, danes sem pa še manj! Hvala lepa!
Hvala lepa tudi vam. Jaz se opravičujem predsedniku države, opravičujem se tudi vam. Sprašujem vas, premier Blair, v Sunday timesu, berem da ste slovenskega presednika označili za nekega hipija, našega doktorja Janez Drnovška, ki se nekako oblači v listje. To bi vprašal, kaj vi pravite na to pisanje?

Samo pri nas gre vendar za naravne materiale.

Hvala. Predsednik, dr. Janez Drnovšek, zanima me, imeli ste korespodenco, s starejšo francosko igralko Bridgete Bardo, pa me zanima, za kaj je šlo?
Šlo je za stvari precej osebne narave, ne bi govoril o tem. Dovolite, da vas prekinem, dovolite da posežem v to, kar ste povedali. Konec koncev, zakaj bi bilo to osebne narave, vidva sta vendar javni osebnosti.
Res je, res je, ampak tudi javne osebnosti imajo lahko... tudi pisala je o živalih, okolju, predvsem osebno je bilo in tudi, če bi mi pisal žandar iz Santropeja, bi to vzel osebno.

Opriste spoštovani kolega, vsak hip mi bo zmanjkalo baterij. Vzel sem dve, ampak očitno je premalo, prosim, da pohitimo. Jaz tudi nisem. Saj se bom stopil pod reflektorjem! Na nobenem parketu ali v garderobi mi še ni bilo tako vroče.
Vroče za znoret!
Gospod predsednik, za konec, treba bo končati z intervjujem. Zanima me, če imate morda kakšno novoletno poslanico, kakšno sporočilo gledalcem? Imam. Državljani, državljanke, vesel Božič, želim vam srečno, uspešno...
Evo ga, pa je zmanjkalo baterij. Ja, mi je prav žal. Tako pač je.
Se opravičujem, verjetno je šlo, predvidevam za tehnične težave. Pa me zanima, če imate pri vas na BBCju podobne tehnične težave?

Dobro. Premier Tony Blair, jaz se vam zahvaljujem za obisk v studiju.

Lepo pozdravljeni! Podarjam vam knjigo, slovenskega pesnika Edwarda Kocbeka, Strah in pogum. Izjemna zadeva, založba Klasje, šesti letnik. Želim vam prijetno branje.

Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, vprašal bom še predseniškega kandidata, gospoda Lojza, imate rajši obleko iz umetnih ali iz naravnih materialov?
Jaz imam rajši iz naravnih materialov, ker umetni se težje upogibajo. Sem pa vesel, ker si dal knjigo Edwarda Kocbeka Blairu.
Hvala lepa, gospod redsedniški kanidat. Spoštovane gledalke in cenjeni gledalci, po oglasih se bo novinarski kolega, gospod Sašo Hribar pogovarjal s poslovnežem, ki je bolj pogosto v Rusiji, kot na nacionalni televiziji. Nasvidenje!

Kaj čemo, vabit politke za osrednje goste. Prvič si politično nekorekten, kogarkoli sprašuješ, kakšna vprašanja mu postavljaš, ga spravljaš v neroden položaj, si neznosno prijazen, ampak ni v redu. In drugič, od politika, kaj češ od človeka, ki obljublja in nič ne daje, nimaš nobene koristi. In sem rekel, zdaj bom pa naredil twist, obrat za 180 stopinj. Nekaj moram narediti tudi zase. In sem rekel, nič, bom vabil znane slovence, ki so poleg tega še intelektualci in bogati. In edeni zmed njih, ki ima vse te lastnosti, je prav gotovo Janez Škrabec.

Živjo Janez!

Hvala za komplimente, lepo je bilo slišat! Ampak, zame je bolj koristno, da vas tako napovem. Kaj pa, oddaje bo konec, ljudje bodo oddajo pozabili, vi pa morda mene ne.
Službo bo treba iskati novo. Službo bo treba iskati novo! Janez, triinšestdeset letnik, torej v zrelih letih, sodeljujete z Rusijo, naj povem, da je Janez, njegovo je podjetje je Riko Ribnica, skratka strokovnjak na različnih področjih. Ampak najpomembneje je to, Janez, da ste vi izjavili, kot poslovnež, velik poslovnež, z Janšo sta bila zdaj v Rusiji, ne?
Ne, v Savdski Arabiji in Kuvajtu. Savdski Arabiji? Vi ste častni konzul Maroka?
Ja, Maroka. Kako ste se potem obnašali, niste smeli tistih ted prav gledati? Ne, ne? Vi ste izjavili, da so Rusinje zelo korektne, da nič ne težijo, v enem časopiu. Je to res?
Ja, res.
Ker vi ste v Rusiji skoraj vsak teden, vsak mesec.
Ja, no vsak teden ravno ne, ampak dvakrat na mesec. Ravno v ponedeljek grem v Rusijo. Janez, to me je tako šokiralo, jaz sem bil tudi v Rusiji en teden in vam iz lastnih izkušenj povem. Če je človek trezen, Rusinje težijo, če je malo okajen, težijo še bolj, če je precej okajen, neznostno težijo, če si pa trd kot mamba, pa ne težijo. Torej sklepam, da se ga gor potem gor nasekate do nezavesti?
Mogoče vam težijo, ker imate tako lepo Rusko ime, Saša.
Aja, mogoče to. Janez, bogat človek. Gradite prestižni kompleks v Londonu. Sodelujete s hčerko...
Micka Jagerja.
Kakšna je ta ženska? Kaj teži?
Nič mi ni še težila, jaz ji vedno težim, v poslovnem smislu.
Kaj počne?
Ona je arhitektkinja, dizajnerka. Dobro ime, saj mogoče tudi drugi zanjo rišejo, ampak s svojim imenom, svojo blagovno znamko vzbuja velika pričakovanja. Pride ata kaj pogledat?

Upam da bo prišel to naselje pogledat.
Njegovi prijatelji pa prihajajo.
Pa to se vi kar na večerjah dobite?
Ne, nisem še tako daleč.
Z mojimi sodelavci, tistimi fanti, ki so iz Ribnice prišli montirat te hiše, smo se pa srečali na tem delovišču s Petrom Gabrielom. To bo naselje samo za estradnike, celebreties, ne?
No, lahko bo kupil vsakdo, ampak strategija teh, ki so v to investirali, je ta, da najprej za sebe naredijo, če bo imel kdo slaven tam hišo, bo privabil marsikoga. Potem pa svoje prijatelje, navsezadnje kot tukaj v Sloveniji, jaz bi vas peljal tudi pogledat to naselje in vaše ime bo pritegnilo še Mišo Molk mogoče.
Zakaj pa mene peljat, zakaj pa jaz tega ne bi kupil, saj koliko pa je cena?
Ne, saj jaz pričakujem, da boste plačal. Koliko je cena take hiše?
Ja, v Londonu je od sedemsto tisoč funtov in naprej. Ampak ne samo zaradi naše hiše ampak predvsem zaradi zemlje. Tukaj blizu vas, pa mislim da... no saj ne vem.
Janez, vi hodite tudi v fitnes, vsak dan, čisto vsak dan?
Ne, vsak dan ne, če sem v Rusiji ne hodim v fitnes.
Ste tako zelo močan. Vi ste na poroki svojo ženo sto stopnic nosili na poroko, ne? Je bilo to res?
Na bledu do cerkve. Mi je uspelo. Takrat še, zdaj pa nisem probal. Kako pa to, da ste par dni prej navalili na neko ubogo punčko, kot testni model, če boste ženo sploh zdržali? Ne smeš se prepustit presenetiti. Da ne boste mislili, jaz sem tudi vas prej gledal, kako ste tukaj vadili, pa vsa Slovenija misli, kako vse improvizirate.
Vi ste plavali na otok, ugrabili eno deklico in trenirali z njo sto stopnic. Janez, kar precej denarja ste dali deseničarjem, se pravi Novi Sloveniji in Social demokratski stranki, prijateljujete pa predvsem z ljudmi iz foruma enaindvajset. Za vas je intelekutalec Školec. Takole ste razprti, se to splača, je to v redu?

V vseh opcijah imam dobre prijatelje, potem pa prijatelje v bistvu oddajam. Školec je pa moj najboljši, liberalecem največ dajem. Ampak poglejte, če imaš vrednoto, da je tržno gospodrastvo najuspešnejše, pogoj za to pa je demokracija. Pogoj za demokracijo pa so stranke. Podpiraj vse stranke, pa boš imel demokracijo. Dajte mi še kaj več o tem povedat, Janez! To je zdaj še celo našo Bibo sprovociralo, da je prišla.
Si ne upam pogledat zdaj sploh na to levo stran.
Govori se, da obožujete luksuzne hotele, pa me zanima, koliko ste največ odšteli za nočitev?
V kakšni valuti?
Lahko nadaljujeva v funtih.
Jaz bi rajši povedal v kakšni drugi valuti, ki je ne poznajo toliko.
Pa bom povedal v drahmah, tisoč drahem.
Dobro, bomo preverili. Hvala!
Janez, potem na Bledu ste se cerkveno poročili?
Ja.
Ampak to ni bilo politična opcija, cerkvena poroka? To je bilo pač...
Jaz imam vse zakramente še iz tistih časov...
Bili ste v Ribnici doma. Ja, in veste, to je zelo religiozno okolje, in zakaj ne bi še zadnji zakrament dobil.
Zdaj po štiridesetem letu malo človek začne razmišljati o religiji. Malo budizem, hinduizem. Vi ste Maroški konzul, kaj to pomeni?
Zaupana mi je bila ta čas, da predstavljam to državo na nek način tukaj v Sloveniji, da promoviram to državo. Pa tudi navsezadnje Slovenijio v Maroku, bi rekel v tej najbolj ugledni arabski državi. Maroko je prva država, ki je priznala Združene države Amerike. Leta 1700 in ne vem koliko. Obstaja pismo, kjer se George Washington zahvaljuje maroškemu kralju za to priznanje, za pomoč in seveda upa, da bo bogata maroška država še kaj dala revnemu ameriškemu narodu. Dvesto let, a vidite kaj je to dvesto let.
So vas kaj silili, da bi sprejeli islam v Maroku? Ne.
Kaj pa mnogoženstvo?

Oh, to so me tam v Utah v Salt lake cityu. Tam sem se prvič srečal s tem.
Drugače pa, Janez, ste še član Foruma 21?
Ja, še.
Nekaj ste razočarani nad tem?
Ne, nisem. Ne vem zakaj me niste dali, ko ste imeli eno animacijo, ko predsednik Kučan pričakuje te slovenske direktorje. Jaz sem prišel tja, vi ste pa naredili, da ni nihče prišel.
Ne, nekje ste dali izjavo, da je to inštitucija in vedno manj z gospodarstvom.
Forum enaindvajset? Ja, jaz sem bil zelo počaščen, ker sem bil lahko povabljen na tisto družbo. Takrat je bilo povabljenih dvajset najbolj uglednih slovenskih direktorjev in meni se je zdelo imenitno, da sem lahko med njimi. No, ti direktorji so odšli, na žalost večina, notri so intelektualci, katere jaz zelo cenim in vedno z veseljem prisluhnem kar predsednik pove ali pa kdorkoli izmed njih. Ampak ni to moja tema več, saj veste, jaz vzpostavljam nek net working in da se zmenim znotraj tega še za kakšen posel. Priznam, zdaj ni več tega, na žalost.
Torej, če sem vas prav razumel, gospdo Škrabec, prijatelje bolj zbirate po principu, da je tudi dobro, če si prijatelj, ki ti je tudi koristen.
Zdaj, če se resno pogovarjava, imaš še nekaj prijateljev iz otroštva. Tam ne gledaš, bodi srečen, če ti je kakšen ostal. Zdaj pa sem vendo vpet v ta posel in en prideš več v stik brez kakršnih koli interesov.
Vi pomagate ruskim umetnikom, da pridejo v Slovenijo. Pripeljali ste nek teater. Skratka, to pa niste razmišljali, da bi nas, slovenske umetnike uvažali v Rusijo?
Razmišljamo, zelo razmišljamo. Saj smo pomagali. Navsezadnje smo Draganu Živadinovu to omogočili. On ima tako nišo, da je zanimiv za Ruse.
Trideset sekudn lebdeti v breztežnostem stanju. Ali pa mogoče, kaj samo Blaira in Busha in to, dajte malo začeti Putina tukaj spraševati, gospod Lado Abrožič.
Čakajte, gospod Janez, vi prijateljujete z diktatorjem, Lukaščenkom?
No, če se temu reče prijateljevanje.

Ja, vi ste ga povabili v Slovenijo, ne?
Ja, vam povem kako je bilo? Ne, ampak kako gledate na diktaturo? Še velik imperator krši človekove pravice, pa pri vas v Sloveniji.
Pretiravate s temi kršitvami.
A sta prijatelja?
Ne, nisva prijatelja, sem pa čisto vesel da je bil v Sloveniji, da je videl Slovenijo. Zato ker, vedno govorim, neposredno potem je prišla še takratna zunanja ministrica Avstrije v Slovenijo. In ker smo mi naredili iz tega ne vem kakšno senzacijo, je rekla, kaj pa vi gledate, saj pri nas je ene parkrat na leto, ko gre smučat. In če ne bi šel takrat smučat na Krvavec, bi šel pa smučat v Švico. Jaz sem rekel, da je to čisto v redu.
Zdaj bova pa videla, ali se splača pevko Ado pripeljat v Rusijo. Poglejva si to.

Ja, Ada, ne. Ada, mlada pevka, vam je bila všeč?
Ja, pesem je bila tudi v redu.
No, dobro pa saj takih pevk imamo še veliko. Ja, ampak bi morala peti v ruščini.
Samo v ruščini?
Ja, če me že na to napeljujete, da jo povabim v Rusijo.
Dobro, gremo pogledat zdaj rubriko ali- ali, poslanka Barbra Žgajner- Tavš, se zavzema, da bi Ombucmana dobili tudi otroci, zato je na oddelku igrač izbrala maskoto za to funkcijo.

Metuljček ne, premalo simbolike je o metuljčku.

Verjamem, da bi se te barbike razveselila marsikatera punčka, ampak to ni to, kar iščem. Mehek medvedek, jaz verjamem, da je imel vsakdo izmed nas, ko je bil majhen, svojega medvedka, ki ga je stisnil k sebi zvečer, ko je šel v posteljo in prepričana sem, da bo tudi ta medvedek, kot bom rekla maskota novega varuha oziroma varuhinje, prav dobro poskrbel v prihodnjih šestih letih za vse otročke.

Poznate poslanko Žgajnerjevo?
Ja, v Azerbadjanu sem jo srečal. Kaj pa je delala tam?
Zgleda da ima gospod Jelinčič, ona je njegova opcija, dobre zveze z Azerbadjansko politično opcijo.
In njo je poslal gor?
Očitno. Ker v avgustu, ko je bil forum teh držav, je bil tudi Jelinčič in sem videl, da ima dobre zveze.
Tam se klati on? Zdaj ima nogo zlomljeno. Janez, greva midva zdj v rubriko ali- ali. Pa da vidiva. Nekaj izberite, pa kar bo, bo. To? Boste sami prebrali?
Glede na to, da ste reden obiskovalec solarija, kje ste pa to izvedeli?
Ja, saj imate barvo tako. To je puder vaš.
Ja in še solarij zraven. Saj ste Ribničan! Katerega solarija pa, v fitnesu, savni...
Ja, kjerkoli boste pač izbrali, po želji. Kaj piše naprej?
Bi vas Don Korleone prosil, da ga naslednji teden vzamete s seboj, da bo končno videl to čudo tehnike.
In da bo lep, tako kot ste vi, Janez. Bo šlo? Bo, bo.
Janez, zdaj pa, če bo to šlo, v redu. Zdaj pa vas prepuščam psihologinji Evfigeniji, da boste izvedeli tudi nekaj globjega o sebi, kot sicer.
O, dober dan.
Lep pozdrav, imate lepo barvo!
Samo da ni rdeča!
Ni rdeča. Torej, gospod Janez, en psihološki test bova midva naredila. V Ribnici pravite, da ste hodili v osnovno šolo. Zapisali ste, da je ena zlata knjiga tam, ste zapisani v to zlato knjigo? Po pravici povedano? Ne, nisem.
Zakaj pa niste vpisani v to zlato knjigo?- Če bi hodil samo v četrtletko, potem bi še bil.
Kateri predmet vam je delal težave?
Matematika.
Matematika? Ni šlo?
Ni šla.
Ja to pa škoda. Pa pustiva to. Boste pa kdaj drugič. Zdaj bova pa midva eno ugankico prebrala, če ste za to. Prosim.- Živeli ste v Rusiji. Ste se navadili ruski jezik? Sem.
Ste imeli kaj problemov s tem?

So bili, s pisavo predvsem, ker tam imajo cirilico.
Pa se tam ljudje znajo pogovarjat? Se.
Bolj kot tukaj v Sloveniji ali kako?
Je več te neposredne komunikacije.
Jaz še nisem bil tam.
Vas bom povabil. Ja lepo prosim! Bi bila zelo vesela! Pa bova eno ugankico prebrala v Ruščini, če ste za to, da midva vidiva, koliko je resnice v tem znanju jezika.

Ja, a ste vi prepričani, da ste to pravilno prebrali?

Da ne smeš pojesti te hruške?
Da visi hruška pa je ne moreš pojesti. Kaj je to?
Hruška na visoki veji, ali kako to? Ja, saj sem povedala, visi hruška pa je ne moreš pojesti, kaj je to? Žarnica!
Žarnica ane, žarnica!
Mučite vi gosta, mučite. A veste, da je on dobrotnik, da ima Škrabčevo domačijo, tam vzgaja mlade umetnike.
Mlade umetnike vzgajate? Kdo pa so te mladi umetniki?
So slikarji, so literati, so glasbeniki, vse to. Pa jim pomagate, ali kako? Ja, tudi.
Pa je veliko teh mladih umetnikov? Ja, kar nekaj. Pet mladih umetnikov je lansko leto, zahvaljujoče nam, odšlo v Pariz in so tam. To je zelo lepo, sem zelo vesela. Pa me zanima, jaz nisem prepričana, če vi res razumete mlade umetnike.
Za ruščino sem vam že pokazal da res razumem, skoraj da. Pa vam predlagam, da vi preberete eno uganko kot mladi umetnik, če ste za to. Takole, tole preberite, kot mladi umetnik. A v ruščini?
Lahko tudi v ruščini ali v slovenščini. Samo kot mladi umetnik.
Bomo kar v Slovenščini. Ščuka požeruha, nikdar sita ni, njenega trebuha se ribica boji.
Ne, to ne bo dobro. Kako morete tole prebrat!- Ščuka, požeruha nikdar sita ni, njenega trebuha se ribica boji. Tako je treba prebrati. Bolj z energijo. Mladi imajo energijo! Hvala lepa!
Hvala lepa.
Gospa Evfigenija, še predsedniški kandidat vas čaka.

Oddaja Hribar, gosti poleg, sem že rekel, da me politiki ne zanimajo več, ker ni koristi, z gospodom Škrabcem upam da kaj bo, bomo vsaj Rusijo videli, ali kakšen aktiv mladih kmečkih žena iz Moskve. To se mi zdi lepa ideja, če bi to obiskal. In gostimo tudi umetnike. Perfektne umetnike, ki morda niso najbolj eksponirani. Se ne silijo v ospredje, so pa zelo dobri. In ne izmed njih je pisateljica, filozofinja, pesnica, igralka, Maja Gal Štromar.

Pozdravljeni!
Pozdravljeni, jaz imam darilo za vas. Mogoče vam bo šlo lažje kot z ugankami.
To je?
Morda boste več izvedeli o meni.
Ljubeznica ali svetloba po dekretu. Tako, Lju. Beznica.
To je vaša knjiga?
Moja knjiga. Slišal sem že o tej knjigi, notri je precej vulgarnih besed. Ja.
Zakaj, od kje umetniku možnost, da to eksponira kot umetnost? A so kaki izrazi, jo lahko poveste v kamero, ali raje ne.
Lahko cel traktat?
Recimo ja, prosim.
Podpišete vi, recimo odgovornost za to?
O, ne, to pa ne, to pa ni Piramida, da bom jaz kriv, če ga boste vi biksali. To pa ne, to pa ne! Aha.
Naj povem, da umetnica Maja, umetniško ime je to Gal, ne?
Ja.
A je to od tiste, strašni Gal, iz stripa? Ne, ne poznam tega Gala, res ne.
Ne poznate?
Ne, res ne. Asteriks, Obeliks?
Ne, žal mi je.
Sem prebirala Ničeja, Kirkegarja in tako.- Že v otroštvu ste Ničeja prebirali? Kirkegarja in to? Vam je bil všeč?
Ja.
Ampak ste precej nasmejani glede na to, da ste Ničeja prebirala.
Ane, čudno. Schopenhower se vam je vtisnil v srce?
Ja, zelo, globoko. Res? Ne mi rečt!
Ja, to so bili začetki intelektualni, tako da, ja.

Izvolite.
Najlepša hvala.
A smem nekaj vprašati?
Lahko ja.
Vaša knjiga mi deluje kot Seks v mestu, na malo bolj depresiven način in me zanima samo, če je v njej kaj avtobiografskega.
Ne, jaz mislim, da moja knjiga pravzaprav reprezentira fenomenološke spiritualnosti asocialnost temporalnih in.......

No, samo da se razumeva, hvala.
Hvala lepa.
Vidite, takole me prekinjajo. Jaz hočem vzpostavit en kontakt z vami, pa nič. Kje sva midva ostala? Pri moji odgovornosti, ne? Maja, zdaj pa ga z monodramo biksate tudi, z vašo lastno monodramo?
Ja, res je.
Je to zaradi tega, ker ste brali Ničeja, ali zaradi tega, ker bi radi zaslužili.
Sašo, Sašo, Sašo, poslušaj me! Ali sem ti jaz dala krmilo te oddaje, splet da vodiš in da govoriš kot je senatu in ljudstvu všeč. Le kar naj oče bo, če hoče domovina, naj se spomni kdaj, da sin je Agrepine. Vendar povej, kako naj bo imenovan zločin, ki ga je razkril današnji dan. Saj Sašo ve, in mu ne more biti tuje, da Majo Gal Štromar publika obožuje. In vendar ta, ki za krepost tako skrbiti gre in nedolžno deklico ugrabi sredi noči. Kaj ga pri tem sovraštvo vodi ali je samo vesel, če ji lahko škodi? Oče Hribar žito seje na tem polju pri Ljubljani, mimo se vandrovček pripelje, sam presvetli kozmijan. Je to morje Adriansko, ki tak strašno valovi? To pa ni Niče, niti Sorekirke. Takole ste me, no potem pa dajva, midva z umetnostjo nadaljujeva do konca. Zdaj pa povejte, kaj še, recitirate, pojete, mene spravljate v zadrego. Ne mi reči, da še kuhate? Tudi.
Prijateljice pravijo, da ste nečimrne na nakit. Ja, a se to vidi?
Celo starejši ljudje so rekli, bom po pravici povedal, če že ona mene spravlja v zadrego, zakaj ne bi še jaz njo? Da ste imeli nekoč v mladosti eno fobijo ali pa fetiš kakat v rože.
Ja, res je. Moram priznati, da sem že kot mlado dekle začutilo ta intelektualni potencial.

Zakaj ga pa niste razvili?
Sem ga, sem ga, to so zametki. Moram povedat, da sem kasneje, ko sem predelala Kirkegarja, Cankarja tudi, moram priznat. Sem napisala potem psevdoskotološki traktat, oziroma fekalije stoletja, kjer govorim o mentalnih konstipirnicih, o mentalni diareji. Upam, da to ni že preveč za oddajo.
Ne, ne, ni.
Skratka, si lahko preberete ta atraktat, ki je tudi v knjigi na 125 strani. Tam so bili začetki, alkemija duha, gnoj je zlato, zlato je gnoj in tako naprej. Prej ste omenjali tudi nek kapitailzem in tako naprej. Skratka, se fokusiram.
Maja, eno vprašanje. Kot je Janez rekel, da dela vse korsitno, ne samo prijetno, tudi koristno. Kaj raje vidite, da bi bogati Slovenec vašo knjigo prebral, ali pa jo ne bi, pa bi sponzoriral drugo knjigo?
Čujte, vete kaj...
Spoštovane gledalke in cenjeni gledalci, to je bila umetnica Maja Gal Štromar.

Ja, evo. Gledalci, še nekaj minut imate časa, odločite se, ali si kandidat Lojz zasluži uvrstivev v drugi krog. Lojz, kaj pravite o naših gostih, o umetnici in poslovnežu?
Poslovnež ja, malo bi ga bilo treba usmeriti na zahod.
Aa?
Ja, na zahod gre svet. Umetnica pa ima približno isti fetiš kot jaz. Ona je kakala v rože, jaz pa lulam po rožah.
Aja?
Ja, tako da sva nekje skupaj. Hvala lepa!
Prosim.
V stilu Kirkegara.

Hvala Biba, saj to je pa res treba nekaj spiti. Svetlana pozdravljeni, vidim, da pripravljate novo oddajo, se motim?
Lep pozdrav, res je, res je, gospod Hribar. Poglejte, zadnjič sem gledala oddajo piramida in sem bila šokirana. Naravnost zgrožena. Mislim, da je treba nestrpnemu govorjenju narediti konec.
Kako boste pa to dosegli?
Svoji novi oddaji sem dala naslov Gilnotina. In točno za to gre. Povabila sem tri sogovornike, ki bodo govorili o vročih temah, ampak če bo kdo govoril nestrpno, bo takoj kaznovan. Gospa Svetlana, kako, a to z giljotino, kako to, kruto se mi zdi to. Težki časi zahtevajo težke kazni. Poglejmo, kdo so naši gostje. Tukaj je minister Janez Podobnik.
Pozdravljeni, pozdravljeni! Nogometni selektor Srečko Katanec.
Živjo! Živjo vsem.

In podpredsednik parlamenta, Sašo Peče.
Dober večer, hvala za aplavz.
Publika, dajmo se umirit!
Tole bo pa precej zanimivo. Gospod Peče, boste nadaljevali s strankarsko tradicijo? Prosim, na kaj namigujete? Poglejte, jaz sem Sašo Peče, v tem primeru lahko tudi drug človek in to je Giljotina, nova oddaja.
Spoštovani kolegi, jaz protestiram, jaz nisem vedel, da je to oddaja, kjer nam bodo grozili z nekakšnimi srednjeveškimi napravami. To je protizakonito.
Čakajte, gospod Podobnik, saj ste vendar vedeli, preden ste prišli v oddajo, da ima naslov Giljotina.
Ja, točno, in njen slogan je Giljotina, kjer vas napačna beseda lahko stane glave.
Ja, ampak spoštovani kolegi, jaz sem bil prepričan, da gre za prispodobo, da bomo rezali kvizkote ali kaj podobnega, ne pa tole, to je grozljivo. Gospod Katanec, vi pa nimate nobenih pripomb?
Tako je, mi selektorji smo znani po tem, da nosimo glavo vedno na prodaj. Jaz sem vedno govoril fantom, če bomo slabi, bodo vam žvižgali, meni pa glavo rezali, tako da jaz sem tega navajen.
Srečko, najlepša hvala.
Janez, Gal, bi vidva sodelovala v tej oddaji Giljotina?
Ja, jaz bi, ampak ne bi dala naslova Giljotina. Zakaj ne? Ne vem, tako se mi zdi, da preveč pove naprej. Estradno, ne?
Jaz bi dala naprimer naslov Manj je več, slabše je boljše.
Zahrbtna lisička ste, tako da veste. Zahrbtna lisička! Čakajte gospa Svetlana, da vidim, ali ta dalinec dela, lahko sprožite giljotino?
Dela, vse dela!
Nop, da vidimo, če to dela. No, pokažimo!
O, jebela cesta, Janez, bi šli v to oddajo? Erika Žnidarič mi je bolj všeč, ker je moja someščanka. Bi šel rajši v tisto oddajo, če lahko izbiram.

A pa lahko še jaz nekaj dodam, ker me je z lisičko. Ali meni lisička, gospa Svetlana? Jaz bi odgovorila tako, poslušajte gospa Svetlana, veste kako je, zver se z zverjo zbija, tako vam bom zabrusila.
Veste kaj, vam bi bilo pa treba z gilojotino odrezat jezik. Zdaj je pa dovolj tega!
Gospa Svetlana, mislim, da tale oddaja poteka v napačno smer, in vi jo slabo vodite, ker vam drugi prevzemajo besedo.
Dovolj.
No pa začnite! Prva današnja tema je, globalno segrevanje.
Izvolite gospod Katanec, beseda je vaša.
Hvala. Jaz predvsem mislim, da se je treba pred vsako tekmo dobro segreti, globalno, celo telo, vse mišice, ker je potem manj šans, da se kdo poškoduje. Jaz imam besedo, kot miniter za okolje mislim, da je problem veliko širši kot misli gospod Katanec. Res pa je, da tega problema predolgo nismo opazili, oziroma se naj nismo zmenili. Zdaj pa se bojim, da pa je že tako ali tako prepozno.
Gospod Peče, beseda je vaša.
V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo in smo prepričani, da so za spremembo klime v Sloveniji najbolj odgovorni cigani. To pa zato...
Gospod Peče, to je bilo nestrpno. Poglejte, moj prst je na sprožilcu. Dajte glavo takoj naprej.
Prosim ne! Niste me razumeli. Hotel sem reči, da so za podnebne spremembe krivi tisti cigani na ministrstvu za okolje, ki ne spoštujejo Kjotskega protokola in zato niso nič naredili!
Oprostite, oprostite, kako se pa izražate, kolega Peče? Gospa Svetlana, boste dopustili, da me žali s ciganom ali kaj?
Oprostite gospod minister, od kdaj pa izraz cigan pomeni žalitev?
Ja kaj pa, a ne pomeni? Ko sva bila z Marjanom majhna, nama je mama vedno govorila, da sva umazana kot cigana.
Kaj bi vama rekla, da smrdita kot roma?
Zdaj pa dovolj, oba glavo naprej, dovolj tega špasa!
Ne, ne, prosim!

Milost, prosim! Gospa Svetlana, a boste res sprožili, a ste zmešana ali kaj? Ja tako je, gospod Hribar in to bom v dobrobit strpnosti v tej deželi z veseljem storila.
Ne, prosim, ne!
Sem strpen, še na banki bom stpen!
Dajte jim Svetlana še eno priložnost, no prosim!
Ja zakaj pa, povejte mi zakaj?
Gosta, imata kašen dober argument, za to, da jima dam še eno priložnost? Jaz je ne vidim!
Gal?
Ne vem, jaz bi čisto na drugo vprašanje postavila, če je galjotina nambrušena? Nambrušena, nabrušena? Upam da ne!
No ne nambrušena... No, nehajte že s tem brušenjem, tukaj je naša glava na tnalu, vi pa govorite kdo je nabrušen, lepo vas prosim!
Tukaj gre za glavo...
Janez, kaj pa vi pravite
Dajmo, pustimo, naša demokracija bo osiromašena, če izgubimo take politike! Da jih ne bi?
Ne, dajmo jim še eno šanso!
Da jim damo še eno priložnost?
Dajmo!
Torej Svetlana, gostje pravijo, če bi šla še ena priložnost, kaj pravite?
Ja ne vem, jaz sicer nisem za to...
Prosim, da se umirite, jaz vam nisem dala besede, zdaj je pa zadosti!
Tukaj bom jaz nekaj povedal. Jaz mislim, da bi mogli...
Hitro povejte, dokler še slišim! Mogli bi to oddajo ukinit, ker tega še svet ni videl. A se držimo nekih pravil kot pri nogometu ali pa nehajmo takoj igrati!
Gospod Katanec, mogoče pa je to rešitev. Najlepša hvala, se zahvaljujem novi oddaji Giljotina. Tako, ste za ukinitev, Janez?
Te oddaje?
Giljotina, ali pa dat še eno priložnost?- Še.
Še eno priložnost, oddaja pa naj ostane?
Ja.
Se strinjam.
Hvala lepa!

Gospa Svetlana, oddaja bo ostala.
Spoštovani gledalci in gledalke, vidimo se naslednji teden.
Replika, replika!
Kakšna replika?
Ma to ni za gledat!
V tej oddaji ni replik! Predlagam, da gre naslednjič gospod Hribar v giljotino! Ja, pa bomo videli, potem bomo pa videli!
Počakajte, ne mene! Jaz sem tukaj v oddaji Hribar, ne pa v oddaji Giljotina! Smejite se nam!
To je tako, kot bi dal enega iz Barcelone v Šahtijon igrat. Ni šans!
Gledalci in gledalke hvala lepa, obema gostoma najlepša hvala za sodelovanje. Vi se pa odločite, ali si je enajsti kandidat Lojzek zaslužil uvrstitrev v naslendji krog. Adijo!

Prejšnja: Na barikadah v Ambrusu

Naslednja: Ljubljanska vzpenjača

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Streljanje jabolka