Odprti kop - Hribar: Ustanovitev stranke

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 13. januar 2007, Vse oddaje

Dober večer gledalke in gledalci, prestavili so nas. Zdaj nismo več v tako imenovanem prime timu. Na televiziji je to zelo pomemben termin. Od osme pa tam nekje do pol desete ure. Termin rezerviran za tiste, ki od življenja in televizije nekaj imajo. Ker je naša oddaja resnična, smo mi šli izven prime tima. Prime time pa vam danes ponuja fikcijo. Ponuja vam sanje, kajti resničnost je preveč kruta, gledalke in gledalci. In drugo, štemplati sem se moral. A vi veste, kaj to pomeni štemplanje? Ko prideš v službo, daš kartico, da te zabeležijo, da si prisoten. Kaj pa ta prisotnost pomeni? Jaz sem to razmišljal, sem rekel pa saj, je treba biti prisoten? Jaz pisarn ne maram. Jaz moram narediti tri oddaje na teden, težke oddaje. In potem razmišljam, kaj se dogaja, ko se štemplaš. Ko se enkrat štemplaš in ko prideš v službo in če nisi ustvarjalen, padeš v tako imenovano alfa stanje. Malo si zamišljen, po glavi ti gredo recimo sesalci, kateri bolje sesa, kateri prašek bolje pere, kateri meščalec je boljši, katere vitamine zaužiti in kaj si dati nase, da boš imel ravno hrbtenico. Potem pa je ura tri in greš domov. Naredil nisi nič ampak si bil pa prisoten. In zdaj jaz razmišljam za naslednji teden, kaj bi naredil. Da se štemplam in da padem v alfa stanje in bo osem ur sicer fino, ampak potem ne bo ne Radia Gaga, ne oddaje Soseska, ne oddaje Hribar. Ali pa, da še naprej hodim po slovenskih gozdovih, po naših jasah, za katere sem se boril leta 91, štemplam se ne, nisem v alfa stanju, ampak v petek bo Radio Gaga perfekten, Soseska dobra in Hribar prvovrsten.

Predsedniške volitve, počasi se začenja že tisti drugi krog, ko se bosta soočila med sabo dva kandidata in ko bo na vrsti težko zasliševanje. Pozdravljeni Boter, že veste kdo bo vodil to zasliševanje?

Dve leti ima že izkušenj z zasliševanjem?

Dve leti star, dve leti star fant bo zasliševal predsedniške kandidate. Ja, ampak to je resničnost, kaj moremo. Naš predsedniški kandidat pa prihaja iz Zagradca. Slavko Zajc, pozdravljeni!
Zdravo!
Slavko, od kod, iz Zagradca, delate, ste zaposleni, šolar?
Adria mobil, monter. Monter?
In na začetku kariere monterske?
Na začetku. In ste se odločili preskočit kar na predsednika države? Tako podobno kot tovariš Tito.
On je bil ključavničar ja. Evo. Slavko, minuto časa imate na razpolago, zdaj! Drage državljanke in državljani, lep pozdrav! Če bi se kot predsedniški kandidat zbudil, bi z ljubeznijo vsa nasprotja združil. Namesto orožja bi rože kupil, naš planet zelen ohranil in lačna usta nahranil.

Slavko, a je mogoče zmanjkalo teksta ali so to tako preroške besede, lačna usta nahranil in potem pride premor. To je vse iz vesolja.
To je vse iz vesolja?
Ja.
Pa imate mogoče kakšno korespondenco z dr. Drnovškom kdaj? Ja, v višjih sferah.
Kontaktirata?
Ja.
Potem mislite, da boste dostojna zamenjava zanj?
Ja, dostojna in perspektivna. Slavko, čestitam za tole. En aplavz za Slavkota!

Gledalke in gledalci, na vas je da glasujete, ali si kandidat Slavko zasluži uvrstitev v drugi krog. Bil je izjemno kratek, nahranil bi vsa lačna usta, potem pa je nastopil intelektualni premor. Za razmišljanje. Ali boste povedali ali ne?
Torej, jaz sem svoje povedal. Kaj ste povedali, nič niste povedali!
Rekel sem da ne. Lažete!
Ne lažem!
Kako lahko to zanikate, ko pa vsi govorijo o tem!
V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da kjer je dim je tudi meta.
Oprostite, kakšna meta?
Dovolj! Tukaj sprašujeva midva!
Takoj priznajte, boste ustanovili stranko ali ne?
Poglejte, gospod Peče, jaz sem vam povedal, da tega namena nimam!
Kako nimate, vsi govorijo o tem, vi pa nimate namena! Se delate norca iz naju ali kaj? Oprostite gospod Bajuk, gospod Peče in gospod Kučan, da se vmešavam, ampak malce pretiravate.
Ne, gospod Hribar, ne zdaj, pustite naju pri miru!
Lepo vas prosim, da se usedete za tisto vašo mizo in nama pustite, da končava tole zaslišanje. Gospod Kučan se bo vsak čas zlomil in priznal. Čutim, da se bo. No kaj bom priznal, fantje ne mi plozat, no! Kako se pa obnašate, saj niste več na oblasti! Zdaj sem jaz oblast!
To v tem primeru očitno ne pomaga, gospod Bajuk, Kučan je trd oreh.
Torej, gospod Hribar, prosim da me rešite pred temi psihopati, nisem spal že dvaintrideset ur. Pa res, fanta, lepo vaju prosim. Če je rekel, da ne bo ustanovil stranke, zakaj ga matrate naprej, mu ne zaupate ali kaj? Gospod Hribar, vi ste bolj naivni kot izgledate. Dejstvo je, da se levica sesuva in gospod Kučan zaradi tega ne more ostati ravnodušen.
Meni seveda ni vseeno, če je Liberalna demokracija v krizi, ampak zaradi tega ne mislim?
A, glej ga ptiča, ni mu vseeno! To je pa že skoraj pol priznanja! Gospod Kučan, zdaj pa prosim povejte meni, če že tema dvema ne. Ali boste ustanovili svojo stranko ali ne?

Gospod Hribar, to sem danes že enkrat povedat.
No, pa povejte še enkrat, mi imamo čas. Da vas slišim.
No, a vi veste, kje se pove dvakrat? Vam povem?
Povejte, povejte! V mlinu se pove dvakrat. Tako pravijo.
To pa prvič slišim, to si sigurno kakšno prekmurske šifre! Udbomafijski žargon! Kar priznajte, midva imava podatke in zunaj stojijo priče.
Kakšne priče, o čem pa bodo pričali.
Nehajte se sprenevedati, Popovič nama je vse povedal. Kaj pa je povedal?
Vse! Predvsem pa naju je opozoril na to, da ste veliko močnejši kot se delate, da ste in da veliko več veste kot priznate.
Kako to mislite? Kako to mislite, vam je povedal, da hodim vsak dan v fitnes ali kako? Glejte gospod Kučan, midva sva bila doslej zelo prijazna. Naj vam povem, da zunaj čaka človek, ki ne bo tako prijazen. Ja, zunaj čaka bivši poslanec Rupar, ki ima drugačne metode zasliševanja.
Gospodje, jaz prosim, da se umirite, imam eno idejo. Zunaj čaka prijateljica gospoda Kučana, ki bo o teh stvareh povedala veliko več, kot se zdaj govori. Po oglasih jo bomo videli.
Dogovorjeno, a se zdaj lahko malo spočijeva? Oprostite, kdo je ta moja prijateljica?
Boste že videli, gospod Kučan.
Ne bom videl, ker mi svetijo v oči!

Le katera je ta prijateljica bivšega predsednika? Pravijo, da je ustvarjalna, da je genialna, da je neposredna, da je pa lahko tudi zvita. Polona Vetrih!

Polona, vidim da je prednost pred mano imel Don Corleone, prednost ima pa tudi bivši predsednik države. Omenili smo, da boste kaj več povedali o tem, o čemer se kregajo. Kaj veste o tem?
Ja, jaz vse vem. Gospod Bajuk in gospod Peče, zdaj pa poslušajta! Onadva pa res nista poučena. Imata slabe vohune. Kaj veste!
Seveda vem. Gospod Kučan je že tako rekoč pri koncu svoje knjige, marsikaj bo povedal, stranko pa tako ali tako že imamo. A tebe še niso povabili? Ne, jaz to prvič slišim! To so zdaj novice, svetovne novice.
Svetovne novice, jaz sem povedala! Gospa Polona, ne preveč govorit. Se ne splača. Ne, ne bom, ne bom.
V tem trenutku se ne splača. Kaj ne govorit! Kaj ne govorit, povejte vse, kar veste, ali pa bo vaš prijatelj tenko piskal!
Ne bo, je bolj pameten kot vi.
Ja, ampak je zvezan. Pamet opeša, če je človek zvezan. Veš kaj Sašo, jaz pa tako čudno sedim na tem stolu. Fantje, najlepša hvala.
Tudi meni je neudobno, res mi je neudobno.
Tudi predsedniku je neudobno. Pa še reflektor mi sveti v glavo.
Hvala lepa fantje! Se mi zdi kot da bi na eni gobi sedela.
Kako da se počutite neudobno?
Da se ne bo tole nazaj prevrnilo! Joj, dobesedno na koncu stopnice sedim!
Ja, na stopnici sedite, Polona.
To ste zanalašč naredili!

Ja, vam povemo zakaj. Bomo razkrili skrivnost. Gledalke in gledalci, če je gostja sproščena, potem sproščeno odgovarja na vprašanja. Če jo pa zanaša sem in tja, pa ne ve kaj govori in jo imamo.
In jo imamo! Bom pazila! Polona, najprej resno vprašanje. Filozof Godler pravi sledeče, človek, ki se rodi ustvarjalen, tudi umre ustvarjalen. A je možno, da se rodiš bimbo in umreš ustvarjalno? Ja možno, če si slovenski politik.
Samo v tem primeru? Ja.
Dobro. Polona, pozna ura je že, čez deseto in zdaj si lahko dovolimo malo več. Zdaj jaz lahko gostjo malo bolj? Koliko več?
Veliko več Polona.
Do kje več?
Dokler bodo hormoni zdržali.- Čigavi?
Moji!

Sem mislila, da boste rekli, da od gospoda Pečeta. Sem se že malo ustrašila.
Polona Vetrih, ali bi si vi dali operirati oprsje ali morda povečati stopala, za slavo slovenskega naroda, za vašo osebno?
Jaz bi si dala povečati žep mojega plašča, kjer zdaj spravljam plačo, ki jo dobim v evrih, ker je tako ogromna. Glede na to, da je pa vlada tako malo denarja namenila ministrstvu za kulturo, bo pa treba žep globoko, globoko povečati, kjer bom morda našla nafto. Ja, ampak ste prijateljica z gospodom Simonitijem, se razumeta?
No, ne bi se štela za prijateljico, čeprav ga poznam že vrsto let, že iz rane mladosti, ker smo tako rekoč bili sosedje. Ja, pa ne morete kaj zlobirat, saj pri teh letih se pa človek nauči tudi diplomacije?
Ne, to pa ne.
Ne? Ne, to pa ne.
Diplomacija je verjetno tudi del laži in sprenevedanja, ki ne sodi k igralstvu.
Ja, ampak to je koristna laž, diplomacija.
Pomoje ja. Samo če je človek pošten igralec, potem ne sme lagati. V diplomaciji pa je pomojem precej laži. Zlasti v politiki pa sploh. Polona...
Tako da... Izvolite!
Hvala.
Prosim. Tako, precej humoristične vloge imate radi. A se vi morda kdaj vidite, recimo na komercialni televiziji v vlogi sanjske ženske? Sašo, ja!
Polona Vetrih, sanjska ženska!
Joj, pa to! Zakaj se nihče na to ne spomni?
Najprej morate iti v Bar. V kateri? V tale?
Ne, v tisti Bar, potem morate tam zmagati, potem morate biti v Big brother- ju prvi, potem ste pa sanjska ženska. Ste kdaj razmišljali o tem?
Ja sem. A greste vi tudi? Zakaj pa jaz?
Ja midva bova sanjski par. Vi blond, jaz temnolaska, vi modre oči, jaz črne oči, vi inteligentni, jaz še bolj inteligentna!

Ne, Polona, to pa definitivno ne. Če je ženska bolj inteligentna od moškega, taka zveza razpade, a veste?
Ja, bova ostala pa prijatelja.
Zdaj mi povejte, vaš mož, Mitja, kdo je bolj inteligenten, vi ali mož?
Zjutraj je on, zvečer pa jaz.

Je pa, veste zakaj, ker imam jaz zvečer službo in takrat moram misliti sto na uro.
Kako bi on odreagiral, če bi bil vaš sanjski moški?
Intelektualno. On je študiral filozofijo in je profesor filozofije.
To vem. Ampak a hitro vžge, je hitro nervozen? Ne, mogoče se na momente hitro razjezi, ampak to je človek, ki popolnoma obvladuje svoje živce. Jaz mu prav zavidam. Sicer jih pa mora, na takem položaju kot je. Bi bil vi direktor Cankarjevega doma?
Bi!
Ja saj res, saj marsikateri bi bil, pa do zdaj še nikomur ni uspelo.
Jaz sem jih nekaj poznal, pa saj to ni težko! Direktor Cankarjevega doma. Jaz si to ne predstavljam. Kaj pa dela on? Kavo pije, kot Cankar, ne? Ja, skodelica kave.
Predstava, skodelica kave, zvečer gre Polona v službo, direktor pa v bife. Ni to fino?
Ja, ima mir. Točno. Ima mir, tajnice, delavke, direktorice, čudovito, umetnice! Samo pazite, Polona, vi ste žena direktorja Cankarjeva doma. Če bi jaz bil vaš sanjski moški, bi vas peljal na Koščakov hrib. Ja upam!
Ja pa bi se dolgočasili. Vi ste fina ženska! Vi ste bila na večerji s princem Charlesom, je bilo tako?
Ja, tudi. Kako je bilo, dajte povedat! Kaj ste jedli, kako ste se obnašali? Lahko recimo sediš in kakšnega spustiš, mimogrede. Je to vljudnost ali ne? Lahko rigneš? Na takih večerjah?
Kakšno neumnost? Kakšen pukselj spustiš, veste?
Ja, to bi morda vi naredili, jaz na kaj takega ne bi niti slučajno pomislila. Čakajte, kako je bilo na tisti večerji? Jaz se več ne spomnim ker je toliko časa tega. Vem pa, da je bilo zelo lepo. Moram reči, da je princ Charles name naredil izjemen vtis in da se mi zdi, da so mu bile storjene v življenju marsikatere krivice, ker je izjemno prijeten človek in zelo prijazen.

Kaj sta se pa pogovarjala? O čem?
Jaz sem ga vprašala? Če bi bil vaš sanjski moški? Ne?
Torej, on bi lahko bil sanjski moški že zato, ker je princ.
A tako, a taki ste? Ja, taka.
Jaz sem vas imel za intelektualko, zdaj pa vidim da ste sanjska ženska.
A, zdaj pa razumem, zakaj vi nočete biti moj sanjski moški, ker je to stvar inteligence po vašem? Seveda.
Saj je res, imate prav. Torej, pogovarjala sva se o tem, ne veliko, ampak pogovarjala sva se o tem, ker sem vedela da je igral čelo, jaz pa igram klavir, in sem ga vprašala če še igra. Ker v bistvu mora on tebe nagovorit, nikoli ne smeš ti njega nagovorit.
Ne?
Ne. In tudi reče se mu vaše kraljevsko visočanstvo. Pri nas tudi teh termusov ljudje nimajo čisto skristaliziranih. Včasih rečejo visokost, veličanstvo, to sploh odpade. Ampak visokost je nekaj drugega kot visočanstvo. Pa kaj ste jedli tam, pustimo zdaj Charlesa. Kaj ste jedli? Kaj on je, kako to je? Kako lordi jejo in ta visoka družba?
Ja lepo! Še to, se ga kaj nacedijo?
Joj, do fontamenta!

Niti slučajno!
Princ Charles, če slučajno gledate, ker je taka ura..

Napijejo se ga pa doma v hotelski sobi.
Torej, princ Charles, jaz nisem nič čez vas govoril, to je govorila Polona Vetrih! Dobro je, naredimo zdaj en premor. Lea!

Ooo Marija! Oo Marija, me slišiš, vstani Marija! Njiva je mrzla, prehladila se boš!
Ne morem Janez, zvila sem si gleženj!
O Marija, kaj naj zdaj naredim, naj te nesem do Ljubljane?
Težko me boš nesel. Joj, boli, boli! O Marija, kaj naj naredim? Ljudje pomagajte. Marija Lukačič je padla, joj, Marija pomagaj!
Poslušajte, gospod Podobnik, zdaj je pa to tako, zdaj se pa vsi sprenevedate nekaj. Saj to je že dolgo jasno, da bo ministrica Marija Lukačič padla. Mi smo v Delu že zdavnaj objavili te zadeve, pa so rekli od kje dobivamo podatke. Zdaj je pa to tako, zdaj ko je pa padla, zdaj se pa sprašujete in delate neke scene, kako je to mogoče. Lepo vas prosim! Gospod Slivnik, zdaj ni čas za politične analize. Prosim, ukrepajte, pokličite rešilca, pokličite helikopter! Ne, helikopterja me je strah, še nikoli se nisem peljala s helikopterjem.

To je pa nemogoče. Helikopter je pa tu zdaj. Reakcijski čas je pa manj kot trideset sekund. Samo to ni policijski helikopter, to pa ni v redu. Koncesijo ima policijski helikopter to pa je vojaški!
Marija rešena sva, pomoč je tukaj.
Janez, bojim se helikopterja, hočem reševalni avto.
Ne bodi otročja, lepo prosim!
Vrzite vrv, da jo privežem! Tukaj sva! Danilo, Danilo Slivnik, me slišiš? Povej mi, kje je tu najkrajša zračna linija do Koroške.
Premier, ali jaz prav vidim, a ti zdaj sam šofiraš?
Poslušaj Slivnik, ne sprašuj me preveč, ker se mi mudi!
Ja, to je zdaj tako, pojdi kar naravnost proti Velenju, potem boš videl Peco, potem pa se boš že znašel.
Ja kaj zdaj čakate, bo kdo pomagal, bo kdo vrgel vrv?
Janez, ne bom preživela vožnje s helikopterjem! Gospod premier, poglej dol in boš videl, da na njivi leži bivša ministrica Marija Lukačič.
Kaj pa ji je, ima zdravstvene probleme?
Nujno potrebuje medicinsko pomoč, če bi jo lahko peljali v Slovenj Gradec. Minister Podobnik pravi, da je precej hudo. Dobro, če je tako hudo, se bom spustil.
Korupcija, korupcija, korupcija!
Od kod se je vzela ta jata Kosov?
Stop, stop, kaj se pa vi greste, vojska nima koncesije za nujno helikoptersko pomoč. To kar počnete, to je nezakonito! Umirite se, kolega Rop, napihujete se kot vaš balon. Nočem Helikopterja!
Janez Janša, jaz predlagam, da pelješ naprej, ker opozicija komaj čaka, da nas bo kje prijela. Komaj čaka, da bo kaj narobe, potem bomo pa videli. Kar dalje pelji.
Poglej Danilo, to ni pošteno do Marije. Najprej sem jo zamenjal, zdaj naj jo pa pustim tam spodaj na njivi tako nebogljivo. Nimam srca, res ne.
Korupcija, korupcija!

Janez, pelji dalje, zdaj to ni prav, zdaj že ptiči čivkajo, da to ni v redu.
Seveda ni v redu, najprej sprejmete uredbo, potem se je pa ne držite. Kos in njegova protikorupcijska jata že ve, kaj dela.
Ja, bo kdo pomagal, ali ne bo pomagal?

Marija, kako se počutiš?
Grozno, gleženj mi je zelo otekel! Gospa Polona Vetrih, jaz vas zdaj sprašujem, kaj vi pravite, bi helikopter moral rešiti ponesrečenko? Kdo pa je sploh ta ponesrečenka? Jaz sem klepetala z Don Corleonom!
Zdaj je pa to tako. Zdaj pa ona ni sledila. A vidite kako je to. A vidite, kako je to v studiju. Zdaj pa nam očitajo vse te zadeve, kako gostje nimajo pojma. Jaz mislim, da bi bivšo ministrico lahko rešil kak človek, ki je fizično močan. Recimo, da je kot Rambo, kak Silvester Stallone ali kaj podobnega.
Ta bo!

Kdo pa je to?

To pa je zdaj? a ste vi Silvester Stallone, jaz sem mislil, da nastopate samo v filmih, kako pa je to mogoče?

Kaj pravi? Nič ga ne razumem!
Nič ne skrbi, Rambo te bo rešil, Rambo!
Kako, jaz nisem več dovolj dober? Ja kakšna komedija pa je to? Kot da v slovenski politiki že ni dovolj Rambotov, dajte no mir!
Silvester, ko vas jaz gledam, razmišljam, strašno močni ste.

Ko vi skačete, da vas ni strah nič?

Pri nas imamo tudi eno gospo, ki je enako taka kot vi, ki je ni nič strah, Spomenka Hribar.

Zakaj nepremagljiva, kaj pa ima takega ona, kar vi nimate, Rambo?

Potem vam je bivša ministrica, gospa Lukačič zelo všeč, Rambo?

Kaj pravi Rambo, Janez, ti razumeš angleško, me bo rešil?
Bo, bo, Marija, bo! Samo ne vzemi tega reševanja preveč čustveno, pa bo vse v redu! Gospod Rambo, vi lahko rešite našo stranko pred njenim predsednikom?

Čakajte, gospod Rambo, zdaj pa je to tako, zdaj vas pa resno sprašujem, boste rešili našo Marijo ali ne?

Tone, a se mi lahko umakneš z balonom, da peljem naprej! No, to je pa višek, vedno sem ti napoti. Poglej, koliko prostora imaš.
No, prosim vaju, da tukaj nad nama ne izvajata kakšnih zahtevnih manevrov, Marija je že tako ali tako v šoku. Upam da mi kmetje ne bodo zamerili, ker tu ležim na njihovi njivi. Je že prišel Rambo?
Vsak hip bo tu! Tone umakni se v levo!
Ne premaknem se, tudi za milimeter ne! Brezveze, ta tvoj balon bo počil sam od sebe. Prihajam Koroška!

Aha, zdaj pa jaz sprašujem vas, predsedniški kandidat. Vprašanje pa je sledeče, ali mislite, da bo LDS- ov balon počil sam od sebe?
Dejstvo je, da bo prej ali slej počil.

Polona, gospod Slivnik vas je spraševal, vi pa lepo klepetate. Se vam to zdi vljudno?
Ja, zelo. Jaz vedno klepetam z zanimivimi, ampak samo z zanimivimi moškimi. Dobro. Zdaj pa vas čaka težka naloga. Franci Kek v rubriki ali- ali, je prejšnjič sprejel izziv, da se bo v metanju pikada pomeril z nekdanjim košarkarskim kolegom, Gregorjem Golobičem.

Bi prosil gospe tamle zadaj, če se umakneta.
Res je nevarnost. V črno si zadel.
Črna je v redu.

Vse poti vodijo v...

Zelena gre v zeleno.

Hotel si zadeti asa, pa ga nisi. Ti bom pomagal, bratsko. Naj kdo reče, da je bila to montaža, da so to montirane volitve. Ni. To je bil As. To je bil voditelj nove stranke, Slavko Seničar.

Evo, rumena za rumene.

Vse poti vodijo v As. Franci, delam ti veliko reklamo. Temu se reče sredinska politika. Z levim ustrezanjem, kot bi rekli moji prijatelji v Magu.
Hvala za pomoč. Zmagal sem.

Rubrika ali- ali. To počneta dva možakarja, ki mislita, da bosta čez nekaj let, mesecev morda, najvplivnejša v državi. Pa saj to ni mogoče. Polona, greva midva na rubriko ali- ali. Tole bo meni dol padlo.
Kaj vam bo dol padlo? Tole mi bo dol padlo.
Vam bo pa dol padlo. No, saj res. Saj ne bo prvič.
Saj bomo kmalu umrli. Ja, če bo šlo tako naprej pa res. Konec civilizacije. Dajmo.
Dobro.
Bom jaz prebral, ker vi brez očal ne vidite. Točno. Čeprav tole bi videla, ker so velike črke. No, pa dajte.
Don Corleone zadnje čase?
Saj ne vidite Polona, kaj se zdaj silite.
Zato ker moraš ti to prebrati! Pustite me pri miru! Polona, pustite me pri miru! Tam ste klepetali, ste bili nesramni do mene, zdaj bi pa jaz prosil lepo? Don Corleone zadnje čase živi precej stresno. Ali bi lahko z njim opravili seanso joge? Boter bi se skupaj z vami zelo rad naučil dihati. Bi lahko to naredili? Težko.
Polona saj vi ste mojstrica joge.
Mojstrica ne. Velemojstrica.

Dobro, za naslednjič. Ne bomo direktno naredili, bomo posneli. Čaka vas gospa Efigenija, psihologinja. Efigenija izvolite! O, ljuba moja!
Lep pozdrav! Kako ste?
Jaz bi še gospo Efigenijo dobila, da bomo skupaj dihale.
Kako? Bova skupaj dihale.
Imate probleme z dihanjem? Ne, vi imate.
Zakaj pa tako mislite?
Ja tako govorite iz grla. A dajte no?
To ni prav.
Nič se ne afnat! Ne, dihat sem vas hotela naučit, to pa ni afnanje. Drugače, kako gre? Vreme je kar toplo zadnje čase. Koliko pa pravite da je stopinj zunaj?
Ja. Koliko pa mislite da je? Plus koliko?
Ja, ja.

Toliko, da?
Ja.
Nič več?
Ja, ja, ja. Ja.
Pa čez pet let bo še kaj toplešje ali?
Jaa.

Par žafranov?
Ja.
Megla bo.
Ja, ja.

No, pa še nekaj me zanima.
Ja?
Kot mladi so rekli, da ste čudežni otrok.
Ja, ja.
Pa ste kakšen čudež naredili?
Ja, ja.
Ste se prikazali kdaj komu?
Ja, ja.

Ja taki časi so, ne. Pa vprašam.
Ja.

Bom pa zapisala to.
Ja. Ja, ne?
Ja. J A. A tako?
Ja.

Pa kar veliko veste.
Ja.
Snega pa tudi nič letos ne bo, ne?
Ja.
A tudi ja? Bom pa še to zapisala.
Ja.

Gospa Efigenija ste razvozlali, za kaj gre?
Prosim? Ste že dobili profil?
Ja, težko je. Razvozlala, ja, vidim, da se je gospa naučila. Za kaj več pa se bova morale medve... Saj drugače se midve kar dobro poznava. Sva prijateljici. Včasih sem jo, v rosnih, mladih letih, sem jo večkrat gledala.
Mislite, da je težavno stanje?

Nikoli ne reci nikoli.
Boste še kaj vprašali, Efigenija?
Ja. Ne.
Imate dovolj? Se boste posvetili predsedniškemu kandidatu?
Ja.
Hvala lepa, lep pozdrav.

Ja.
Tako finega psihologa pa še ne.
V redu, ne? Ja, super.
Polona, zdaj vam bomo pa pripeljali še enega fanta, še enega korenjaka.
Več fantov kot bo, bolje bo. To pa je korenjak. Če vas tale dobi v pest, potem ali padete v komo ali pa že veste kdo je zgoraj. Ali je on ali ga ni ali je ona ali je tam ali je z vzhoda ali je iz zahoda. Eden najboljših hokejistov na svetu, Gregor Polončič.

Gregor, tekme imate. Zdaj ste vedno na tekmah. Kako je en hokejist vedno na tekmah? A kaj trenirate vmes, nič?
Bolj malo, v bistvu samo da občutek vzdržujemo. Na fitnes nas tudi malo dajo, tako da mišice ne uplahnejo. A delate tako kot bodigard Angelo od Corleona, za moč delate? Ne, toliko ne.
Koliko dvignete? Kakšni fantje so zelo močni.
Recimo koliko? Tudi po sto šestdeset, če je to veliko.
Hokejisti? Hokejisti tudi, ja.
Resno?
Ja, ampak hokejisti imajo bolj noge močne kot roke.
Vi pa, koliko dvignete? Sto.
Sto?
Ja.
Ampak udarite pa močno, sem videl. Enega ste tako, da ste ga spravili v bolnico za sedem dni. Kaj je bilo to?
V bistvu je bolje, da sem jaz njega, kot pa on mene.
A se vi recimo razjezite, ko z nekom pridete v kontakt. Če vas on brcne, kaj pomislite takrat? Je to igra ali?
Ja igra, pa v bistvu športna psihologija. Bolj to. To je tako, to je v bistvu del predstave. Ljudje ko hodijo na tekme, saj gledajo hokej kot igro, ampak vedno pa manjka tista poslastica. In potem ko to pride, jim je to kot ena smetana na kavici.
Potem lahko rečemo, mislite da formulo ena tudi gledajo večino zaradi tega, da bi se kaj zgodilo?
To je zdaj težko reči. Ampak recimo boks je plemenit. Saj je plemenit, ampak vedno se čaka, da bo en padel.
Pa je to krut svet?
Ja, saj je življenje kruto, tudi naš kruh je krut. Ne sadimo rožic, igramo hokej, za to smo se odločili in tako je.

Potem je politika ista? No saj tudi televizija ni dosti boljša, se ti zdi da je? Tudi televizija?
No ali pa teater. A je tebi zelo dobro ali kaj?
Ne.
No vidiš!
Pri politiki je pa mogoče tako. Tisti ki ima denar, ljudje o njem grdo govorijo, on je pa na tak ali na drugačen način prišel do njega. Ampak če bi bil drug na njegovem položaju, bi verjetno enako naredil. Saj je res.
Je res, ne? Zavist.
Zavist ja. Ampak živci vam pa hitro popustijo, pravijo kolegi. Da ne zdržite dolgo s pogovorom. Efigenija ne bi veliko naredila pri vas, ne? To bi hitro kakšna klofuta padla, kajne? Ne!
To pa jaz ne verjamem.
Hvala.
Meni se zdi zelo subtilen fant.
Hvala lepa, hvala lepa.
Jaz se tudi hitro razjezim in vedno imam prav in vi imate tudi verjetno. Gospa Polona ampak on vžge, ali vi vžgete?
Ja ravnokar bom začela!

Gregor, potem pa še? motor imate?
Ne več. Imel pa sem ga, ja.
To me je vedno zanimalo. Zakaj ima mlad nabildan fant motor? Zaradi punc ali zaradi motorja? Zaradi motorja. Sto procentno.
Res?
Verjetno imaš odstopanja. Eni ga imajo bolj za poziranje, meni pa je v bistvu čisti adrenalin.

Omejitev na avtocesti je sto trideset, ste šli morda kdaj sto petdeset?
Se bom vzdržal tega.
Koliko ste ga največ pritisnili?
Toliko kolikor je šel. Koliko pa je šel?
Tristo?
Tri in dve nuli.
Res? Ja, je šel.
Kje se da vozit tristo, da vemo kam gremo. Na dirkališču.
Prav na letališču?
Ne, na dirkališču. Aja, na dirkališču. Pa kaj imajo punce rajši? Motor ali hokejista? V paketu!
V paketu, ja.
Bravo.

Ja nič, Polona, vprašajte ga kaj. Saj mi vedno v besedo skačete. Vprašajte ga!
Saj ste vi tudi meni v besedo skakali, ko sem jaz govorila. Jaz ga moram malo zagovarjat. Pa ne zagovarjat, saj ga ni treba!
Najprej ste mene šarmirali, zdaj pa skačete takole.
Zakaj pa ne?
A tako? No potem pa dajte. Gregor, izvolita.
Gregor, jaz mislim, da imate zelo nevaren šport, ampak se mi zdi, da je krasen šport. Jaz če bi bila fant, ali pa da bi bila punca stara osemnajst let, bi igrala hokej. Gojila sem sicer umetnostno drsanje ampak zdaj mi je hokej bolj všeč. In jaz vas čisto razumem, če se vi kdaj razjezite, ker jaz se tudi. Ker jaz mislim, da imate prav, kadar se razjezite, ker ste zelo lucidni, in zelo nežni in zelo v redu fant.
Gospa Polona, vas smem prekinit?
Ne, ni treba.
On je moj gost, vi ga pa sprašujete tako, da on sploh govorit ne more.
Saj ni treba, saj si rekel, da naj povem, kar imam za povedat. Vi vprašanje postavljate dvajset minut dolgo.
Saj ni treba odgovorit, jaz sem samo povedala, kaj jaz mislim.
Gregor, zdaj pa še vi kaj Polono vprašajte, ker vam že tako hofira. To je razgovarjanje, to ni hofiranje.
Dobro. Jaz bi jo samo vprašal glede umetnostnega drsanja. Vi kot umetnica, kako vidite vi to umetnostno drsanje? On je hokejist, Polona, če ne veste.
Vem. Jaz imam zelo dober spomin.

Ampak ko ste ga dobili, je imel procesor še nizko oznako, kaj?
Ne, jaz imam že od rojstva zelo dober spomin. No, odgovorite mu.
No, jaz sem kot otrok, saj takrat ni bilo veliko možnosti, ali je bil klasičen balet, ali je bila neke vrste ritmika, kar meni ni bilo všeč, potem je bilo umetniško drsanje, kotalkanje in tako naprej.
Takrat še ni bilo rolanja?
Takrat še ni bilo rolanja. In potem sem si izbrala tisto, kar je bilo na razpolago. In seveda sem hodila vestno drsat dolga leta in mi je bilo zelo všeč. Gregor, bom jaz povedal, ko je se je Polona začela ozirat za svetom, so takrat tlačili kislo zelje. To je bilo takrat zelo popularno.
Saj ga zdaj tudi, ga ne? Ja, bio.
Bio zelje! Gregor, kaj kot športnik jeste? Se ga kdaj napijete tako kot Polona? Kdaj pridete zjutraj okrogli domov, smrdite po cigaretih in vam je vseeno za kadilski zakon?
Včasih, če kaj zmagamo.
Ja? Ja.
Kako to zgleda potem?
Vesel si uspeha, ali žalosten neuspeha, potem pa se malo poveseliš.
Katere pesmi pojete takrat, ko ste v stanju pričakovanja?
We are the champions. Samo to?
Ne, veliko jih je. Katere pa recimo slovenske? Katero slovensko pesem prepeva hokejist ob treh zjutraj? Da slišimo to!
To bi pa morali enega mojega sotekmovalca vprašat, ker on zelo rad prepeva. Sicer zdaj brani na Švedskem, drugače pa zelo, zelo rad prepeva. Jaz nisem tak glasbenik, ne prepevam zelo rad. Se pa ponavljajo kakšne stvari. Včasih smo prepevali en navijaški refren, zdajle sem se ga spomnil.
Kako? Vsi za šampione rdeče.
Bravo.

Mogoče, Hribar band, bi vas spremljal, Gregor, boste še velika pop zvezda! Bi šlo?
To bi se bilo za bati, ja! Evo, to je bil Gregor Polončič, v kleščah Polone Vetrih. Po oglasih pa boste videli, kako spolzek je lahko teren, po katerem se giblje naša zunanja politika.

Gledalke in gledalci, samo še par minut časa imate, da se odločite, ali si drzni kandidat Slavko, ki je povedal en sam stavek, zasluži uvrstitev v drugi krog.

To je pa neverjetno. Predsednik države, zunanji minister, to pa prvič vidim! Izjemna koreografija, vaju moram pohvalit! To je res. Ampak ponavadi, kakor sem gledal prvenstvo, ponavadi moški in ženska nastopata skupaj. To pa prvič vidim. Kako to da sta se odločila, da bosta skupaj nastopila?
Gospod Hribar, zapomnite si, bolj kot je teren spolzek, več opore potrebuješ in Dimitrij je zame velika opora.
No vidite. Vidite, zdaj bodo pa utihnili vsi tisti, ki mi očitajo, da se na spolzkem mednarodnem parketu obnašam kot se slon v trgovini s porcelanom. No jaz ne vem, kdo vam lepi te oznake. Ampak kako to, da sta se odločila kar naenkrat, da bosta nastopila skupaj. Da bosta kot eno bitje. Vsaj tako izpade, ko sem vaju gledal, ko sta plesala.
Prosim, da ne pretiravate. Kot že veste, se hitro bliža čas, ko bo Slovenija postala predsedujoča članica Evropske unije. V ta namen sva pripravila koreografijo, ki bo nekako vsadila našo zunanjo politiko. Vnesla sva nekaj nujno potrebnih diplomatskih elementov. Oprostite, gospod predsednik, prosim da mi dovoliš, da povem do konca.
Da, kar daj Dimitrij, malo me je zaneslo, ker je spolzko. No vidite, na tem spolzkem terenu lahko marsikomu spodrsne, zato je dobrodošlo sodelovanje med Ministrstvom za zunanje zadeve in z uradom predsednika države. Gospod predsednik, a zdaj bosta urad predsednika države in zunanje ministrstvo, bo usklajeno? Kaj pa te vaše humanitarne akcije, ki ste jih začeli, po tem ste najbolj prepoznavni v zadnjem času, je tega zdaj konec?
To pa ne, kako lahko trdite kaj takega! A ste vi ljudje? Vam je vseeno, kaj se dogaja v svetu?
Dobro, dobro, ne razburjajte se, kolega, dogovorila sva se, da boste v bodoče omejili vaše eksotične dejavnosti.
Kakšna eksotika, o čem pa govorite? Nič se nisva dogovorila!
No glejte, premier Janša je zahteval...

Kaj je zahteval? Kaj on lahko zahteva od mene, nič ne more! Gospod predsednik, umirite se vendarle, dogovorili smo se, da bo naš nastop enoten.
Seveda smo se govorili, marsikaj smo se dogovorili ampak vi se očitno dogovarjate s figo v žepu.
To pa ni res! To pa ni res, nobene fige nimam! Poglejte, sploh žepa nimam!
To ne pelje nikamor. Predlagam, da pokaževa vsak svojo koreografijo, potem pa naj se ljudje odločijo, katera je bolj primerna.
Ja, potem pa... No, začela sta obetavno skupaj, zdaj pa zgleda da bosta plesala vsak zase, oziroma bosta imela vsak svoj nastop, potem pa bosta vidva odločila, katero drsanje je bolj primerno. Točno.
Ne, ne, to se mi ne zdi fer, ta dva človeka se mi ne zdita dovolj kometena, da bi ocenjevala moj nastop. Definitivno. S tem se ne strinjam.
Kako ne? Gospa Vetrihova je umetnica, bo ocenjevala umetniški vtis, gospod Polončič pa je hokejist, bo pa tehnično izvedbo. Od ena do deset bomo dali ocene, bo šlo? Ja kaj sprašujem, če bo šlo, seveda bo šlo! Gospod Rupelj, vi ste prvi, izvolite!
Bom probal!

Gospod Rupelj perfektno, iz moje strani lahko rečem izjemno. Zdaj pa, Polona, kaj bi vi dali za umetniški vtis? Jaz ne bi dala preveč visoke ocene. Kaj ste rekli, od ena do deset?
Ja, od ena do deset.
No, dajmo!
Kaj me preganjate, jaz kdaj vas priganjam v vaši zunanji politiki? Nikoli! Prosim da se umirite, vi ste zdaj žirija...
Gospa Polona, mene ste preganjali v sanjah pred dvema dnevoma! Res, je bilo kaj lepega? Ane da je bilo?
Ne, ni bilo! Ni bilo? Sva skupaj meditirala, čisto sigurno?
Ne, medved naju je napadel.
Ampak sva se rešila, kajne?
Ja seveda, saj sva tukaj!
Greva zdaj oceno dat.
Saj pravim, jaz ne vem, no. Komaj kaj.
Greva do deset.
Zato ker se mi je zdel gospod, pardon, ampak gospod Dimitrij Rupelj malo štorast. No, pa za štorastega človeka štorasta ocena. Koliko bi bilo to? Šest, sedem. Sedem, no.
Dajte, dajte, s tem se pa ne strinjam!- Še to je preveč!
Sedem ste dobili. Dajte vi gospod Polončič.
Tehnično znanje drsanja, klasična sedemka. Mislim da niste imeli dovolj vezalk zavezanih. Ja, to bo! Dajte ga srat!
Se pravi, gospod Dernovšek, skupna ocena je štirinajst. Napadate doktorja Ruplja, z njegovo oceno štirinajst.
Jaz ga nič ne napadam, jaz bom samo pokazal, kaj znam!
No izvolite, izvolite!

Ja izvrstna glasba, predsednik! Kakšna glasba je bila to? To je indijska glasba. Cd mi je pa prinesel iz Indije Martin Lumbar.
Perfektno, izjemno!
Bi ga lahko uvrstili za gosta?
Bomo, bomo ga uvrstili za gosta.
On je dober človek.
Je, poznam ga. Res?
Seveda.
Dimitrij Rupelj, vi ste pa izbrali katero glasbo? Od Dragojeviča, Cesarica.
Zakaj pa ne slovenske? Prosim, da se umirite! Glejte, kar se tiče vašega vprašanja, vemo da je gospod Dragojevič iz Dalmacije, jaz imam Dalmacijo rad, rad zahajam tja. Nenazadnje, meni gre na živce bolj Istra, to meni ne paše. Ampak Dalmacija, tam so pa ljudje prijazni.
V redu. Dajmo zdaj oceno zda dr. Drnovška. Polona, koliko bi mu dali?
Ja, meni se je bolj dopadlo. Čeprav se mi ni popolnoma dopadlo, ampak... kje so bile piruete, kje so bili aksli, dvojni aksli? Ampak vseeno, ker je gospod predsednik predsednik...
To je čisto preprosto, jaz sem svoje življenje poenostavil, zato ne delam piruet in akslov!

Gospod predsednik, jaz se s tem strinjam, kar ste rekli. Prav imate, preprosto. Preprosto. Preprosto in pošteno. Preprosto, odkrito in pošteno. Se strinjam.
Kakšno oceno, Polona?
Osem.
A samo osem? Malo več sem pa že upal, da bo.
Saj sem vam dala več kot dr. Rupelju.
Saj je dovolj! Seveda, saj ste mu dali več kot meni. S tem da je bilo moje drsanje diplomastsko, njegovo pa evropsko.
Saj zaradi tega ne odobravam.
Dimitrij, daj mir!
Dobro, Gregor, še vi ste na vrsti, umetniški vtis?
Tehnično znanje gospoda predsednika, predvsem zato, ker se dobro spozna na tople kraje, mu je led zelo dober del, tako da mu dam devetko.
To je preveč, to je preveč!

Gledalci in gledalke, če damo devet in sedem je šestnajst, sedem in sedem je štirinajst, torej doktor Drnovšek, ste zmagovalec!
Hura, hura! Jaz sem vesel!
Beseda je vaša. Doktor Rupelj, kaj je narobe?
Ne vem kaj je narobe... Vedno mu nekaj ni prav, vedno mu nekaj ni prav! Prosim, če lahko povem do konca. Jaz mislim, da je moje drsanje bilo prav tako zelo kvalitetno, gospod Polončič, če bi bil jaz hokejist, bi si zagotovo želeli takega hokejista, kot sem jaz zunanji minister.
Preveliki ste za hokejista.
Glej kdo se je spet oglasil, kdo se je spet oglasil! Dimitrij, ti imaš prevelik ego.
Gospod Polončič, bi bil dr. Dimitrij dober hokejist? Premalo tehničnega znanja.
Absolutno.
Saj se bom pa navadil, saj sem še mlad!
Pa saj vi ste zvezda na svojem diplomatskem, političnem področju, zdaj hočete biti še v športu? Saj ste tako politiki glavne zvezde povsot, zdaj hočete biti še v športu? Saj ste tako politiki glavne zvezde povsot, še malo pa boste še v umetnosti.
A vi ste pa nevoščljivi?
Ne.
Zakaj se pa potem tako razburjate name? Jaz sem samo predlagal, da bi šel za hokejista.
Ne predlagajte, naredite svoje delo.
Polona, umirite se. Ne se prerekat z njim. Ni vredno. To je tako, kot da bi šel v Ambrus. To je brezveze.
Dr. Drnovšek, bi bil vi hokejist? Mislite, da bi šlo?
Ja, zakaj pa ne?
Ampak tam so pretepi! Bo Gregor povedal. Gregor, bi bil predsednik za dober pretep, kaj pravite?
Prenežna duša.
Prenežna duša ste. Ja, v tej nežnosti se skriva velik kolos. Velik kolos se skriva notri.
Res? Ja kako bi pa odreagirali, če bi vas naprimer en hokejist s palco vdaril pod rebra? Kaj bi naredili v tem primeru?
Sploh ne bi reagiral. Zakaj bi se ukvarjal s takimi zadevami? To je njegov problem, da me suva pod rebra. Če ima kaj od tega, naj me kar. Če bo okolje boljše, če bo zrak čistejši, naj me kar suva.

Doktor Dimitrij, zdaj pa še vaše vprašanje, kaj bi pa vi ob bandi naredili?
Prvo kot prvo, jaz bi to nazaj naredil vse skupaj diplomatsko. Počakal bi do konca tekme, potem pa bi v garderobi...
Potem pa bi prestopil v drugo moštvo.
Dajte no...
Ob koncu tekme v drugo moštvo, kot Italija na koncu vojne.

Dr. Dimitrij, zdaj pa vas že obtožujejo, da ste prestopač. Naj se kar, na te mine jaz ne bom stopil.
Dvakrat levo, dvakrat desno pa je. Taka demokracija, vsak lahko prestopi kamor hoče. Jaz se odločim da grem nekam in tja tudi pridem. Zakon ulice vlada in zato tudi je tako.
A sem jaz kriv?

Je slovenska zunanja politika kriva za to? Gospod Dimitrij Rupelj, dr. Drnovšek, najlepša hvala. Gledalkam in gledalcem se zahvaljujem. Še nekaj sekund in boste izvedeli, ali se je predsedniški kandidat Slavko z enim samim preroškim stavkom uvrstil v drugi krog ali ne. Polona, najlepša hvala!
Gregor živjo! Adijo! Adijo!

Prejšnja: Ljubljanska vzpenjača

Naslednja: Zadnji test pred kongresom

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Ustanovitev stranke