Odprti kop - Hribar: Zadnji test pred kongresom

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 20. januar 2007, Vse oddaje

& Dober večer, gledalke in gledalci! znamenitega Slovenca? Ne? No, saj ni preveč znan, ampak on je nekoč nekaj izjavil, česar jaz nisem razumel do danes. Citiram: " Z užitkom zvečer zaspim, kar nekako gre. Ob šestih. In potem spim do polnoči, tudi po polnoči nimam nobenih težav, spim do šestih. Ob šestih zjutraj se morda rahlo prebudim, toda spim dalje, do dvanajstih. Popoldan, popoldan pa niti očesa ne morem zatisnit več. " In te besede dojemam v tem težkem trenutku bivanja, kaj hudiča, zakaj popoldan človek ne more spat? In razmišljam. Razmišljam, ali sem pri teh letih player ali sem statist. In ugotavljam, da playerji življenja na eni strani sprejemajo zakone, na kar se eni po njih ravnajo, na drugi strani nasprotniki zapovedujejo, so že sprejeli zapovedi in se ljudje po tem ravnajo. Kaj pa če ti tega ne maraš? Kaj pa če ti v zrelih letih ugotoviš, da točno veš, kaj je prav in kaj ne? In temu bi rekli matematiki, da ne pride do nasprotja, ampak da pride do obrata. In ko razmišljam razliko med nasprotjem in obratom, dobim darilo. Evo ti darilo, to je nasprotje. In iz darila prijatelja, ki mi je to poslal, obrat. Kaj naj s tem naredim? Prikolice nimam in še danes ne vem, kakšna je razlika med nasprotjem in obratom.

Morda veste vi, gledalke in gledalci.

Predsedniške volitve 2007, predvidevamo, da jih bo neposredno prenašala tudi televizija. Predvsem gre za soočenje Corleonovih kandidatov. Corleone, pozdravljeni! Kako bo potekalo soočenje tekmecev?
Aha.

Oče bo še enkrat preveril kandidate in nato sam določil kombinacije. To se mu zdi bolj demokratično, kot žrebanje.

Gledalke in gledalci, zdaj imamo zadnjega kandidata v prvem krogu, ostalih petnajst kandidatov že poznamo. Kdo pa je ta možakar? Pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Tukaj piše, da ste Aleš Gaberšek.
Je tako.
Aleš, od kod prihajate? Iz Rogaške Slatine, natančneje s Sečovega.
Ja. Kaj se je zgodilo? So vas tepli starši, da ste se odločili za predsedniškega kandidata?
Ne, ampak hočem spremeniti vse v državi. Vse bi spremenili v državi?
Vse!
Tudi travo, rastline,

živali?
Tudi, če bi se dalo.
Ja? Kaj bi na primer naredili z zajčkom?
Kaj pa vem, mogoče bi ga naredil za golaž. Minuta je vaša, izvolite. Tri, štiri, zdaj! Drage državljanke in državljani, sem Aleš Gaberšek s spodnjega Sečovega, iz Rogaške Slatine, po domače mi pravijo Gosjak. Za predsedniškega kandidata sem prišel na željo Don Vita Corleona, ker on meni, da sem edini pravi kandidat za predsednika. Ker sem gasilec, bi rad gasilstvo spremenil v nekaj boljšega. Ne vem, mogoče da bi bilo vse zastonj za njih, ne pa, da plačujejo vse. Razjezi me to, vsi pravijo samo da pijejo, nihče pa ne vidi, da je treba delati, ko pride požar, ko pride prometna nesreča, nihče ne vidi tega. Jaz bi to spremenil. Zato pa pozdravljam vse gasilce po Sloveniji, mojo ekipo iz Rogaške in upam, da se bo spremenilo, če pridem jaz na oblast.

Aleš, perfektno je bilo! Čutim to zadrego, ki jo imate kot gasilci, ko vam očitajo, da pijete, hkrati pa nihče ne pove, da hodite tudi na wc. Kot da to zadržujete vedno v sebi. Delajo vam strašno krivico! Kakšen odnos pa imate do predsednika države, današnjega predsednika?
Korekten.

V redu odnos. V redu predsednik je, ampak bi spremenil njegovo

mišlenje na nekaj boljšega.
Bi recimo v predsedniškem kabinetu imeli kaj spremljvalk Miss Slovenije ali podobnih tekmovanj?
Tudi bi imeli!
Bi imeli? Čestitam vam, hvala lepa.
Ni kaj.
Ja, to je bil predsedniški kandidat, torej gledalke in gledalci, glasujte za Aleša Gabrška, gasilca. Biba, kaj pa je to?
No, gospodična, ali se nam boste pridružili?
Joj, ne, res hvala gospodje, sem že zasedena.
Kako ste zasedeni? Bolj kot vas gledam, bolj se mi zdi, da tam za šankom nimate nič početi! Ja, se popolnoma strinjam, Tone, tako lepa punca bi morala biti z nami!
Res hvala gospodje, zelo ste šarmantni,

ampak jaz bi raje ostala tukaj.
Glejte fantje, ne vem s kakšnim namenom nadlegujete našo Bibo, boste imeli opravka z Botrom. Gospod Hribar, spet ste narobe ocenili situacijo, to ni nobeno nadlegovanje, ampak novačenje novih članic.
Morate vedeti namreč, da so zadnji pretresi v Liberalni demokraciji zelo vplivali na manjšanje ženske kvote v naši stranki, zato poskušamo pridobiti kar največ novih članic.
To pa ne razumem, da članice bolj bežijo z vaše stranke kot člani ali kaj? Glejte gospod Hribar, to je zelo človeški pojav, ko se ladja potaplja, je najprej pravilo, da najprej bežijo ženske in otroci, gentelmani pa ostajajo na krovu.
Ampak, tole kot vidim ni noben Titanik, razen, če se vam postelja potaplja.
Nihče se ne potaplja, kaj govoriš, Tone, a se nismo dogovorili, da se nihče ne potaplja? Dobro, dogovorili smo se, pa kaj, nekateri v stranki pač gledajo naprej.
Trije moški v postelji, to se mi zdi precej liberalno.
Tole kar vidite, ni tisto, kar si mislite, tole je dejansko zadnji test pred kongresom, na katerem bom spet izvoljen za predsednika Liberalne demokracije Slovenije.

No, jaz v to nisem čisto prepričan. Kaj pa ti, Slavc? No, jaz tudi ne, Tone zagotovo nisem.
Kaj pravzaprav počnete v isti postelji, za kakšen test gre?
Poglejte, kot verjetno veste, so mnogi ugibali, ali bo naša stranka šla narazen, ali ne. Mi smo na seji Liberalne akademije odločili, da stranka ostane skupaj, ker pa so nekateri še vedno skeptični, sem predlagal test, ki sem ga imenoval tisoč in ena noč. Ja, to se sliši dokaj pravljično.
No, dovolite, da nadaljujem, resno vam pravim, če nam uspe projekt ene noči, jih bomo

zagotovo skupaj preživeli še tisoč.
Nekako razumem, da se želite poenotiti, samo tole v postelji se mi zdi pa odkito povedano malce preveč!
Bolje preveč, kot premalo, če se zjutraj zbudimo v isti postelji, je projekt definitivno uspel in jaz lahko kolegoma Gabru in Ropu samo čestitam za ta dosežek.
Ja, če dobro pomislim, tole res izgleda malo preveč!
Draga kolega, predlagam da vendarle zaspimo, nocoj so dovoljene sanje, čez en teden je kongres stranke. Kot bodoči predsednik imam še eno prošnjo. Ali lahko spim na sredini?
Jelc, to ne pride v poštev, to ne bi bilo dobro za stranko, danes vsi rinejo na sredino, kot da bi bilo tam en vem kaj.
Točno, na sredini je najmanj manevrskega prostora. Oprostite, ampak dejstvo je, da je na sredini najbolj toplo, priznati si moramo, da odeja, ki jo imamo, morda ni dovolj velika, da bi se lahko z njo pokrili vsi.
Oprostite, kolega Kacin,

ampak ta odeja je bila včasih dovolj velika za vse. Če imate občutek, da se je za časa vašega vodenja stranke skrčila, vas bo nocoj nedvomno zeblo.- Če imate mrzle noge vas prosim, da se ne stiskate k meni.
To so grobe insinuacije, jaz nimam mrzlih nog!
Na tak način, fantje, boste težko zaspali. Mogoče boste gledali kakšen film. Ja, tudi na to smo pomislili, a je kolega Tone prinesel film, ki se nam ne zdi ravno primeren.
A je mogoče kakšen ljubezenski film?
Ne, v postelji s sovražnikom.
Ja, meni je žal, ampak nisem vedel, da smo tako občutljivi.
Ja, če je pa tako, potem vam pa želim mirno noč!
Ja, tudi vam.
Lepo se imejte. Dobro oddajo želim.
Hvala lepa, lahko noč.
Lahko noč. Lahko noč.
Gledalke in gledalci, po oglasih pa bo prišel v goste človek, ki ima rokenrol v malih možganih.

Gledalke in gledalci, v svetu zabavništva, obstajajo ljudje, ki povedo natanko tisto, kar mislijo, in tisti, ki si tega ne upajo. Tisti, ki si tega ne upajo, to je razumljivo. Njihova krivulja je takšna, hitro pridejo navzgor, ne vedo, kaj se bo zgodilo, ali bodo hitro padli navzdol in ponavadi padejo. Tam si pa nič ne upajo. Tisti, ki pa to presežejo, se pa imenujejo legende. Ja, legende. Dragan Bulič!

Tole žogico ti prinašam, ker sem zadnjič gledal tvojo oddajo in sem imel občutek, da si bil zelo jezen, ker so rekli, da se boš moral po novem štemplat...
Ne bom se, ne bom! Sem pa bil jezen!
In ker se ti je oddaja premaknila v pozno uro. Sem rekel, da bi mogoče lahko komu namesto rumenega kartona vrgel v glavo...
Namesto rumenega kartona? Ja. Je pa lahko tudi primerno, če si nervozen, ker tole dobro dane za dušo in za telo. Obenem je še zdajle tole prvenstvo v Avstraliji, jaz igram tenis, tako da...
Zanimo je to, rumeni karton, ko enkrat daš ga daš, to pa se odbije nazaj. Ja, saj ravno zato, da ga lahko večkrat daš.
In če ga po nosu zadaneš, potem rata rdeča žogica, rdeč karton? Veš kaj, tega ne bomo vedeli toliko časa, dokler ne boš probal. Dragan, glej, legenda rokenrola, legendarni glasbeni urednik, tisoča oddaja Štosa.
Vse to je res.
To je res, in zato si te upam, in se vas upam vprašat. Kljub temu, da sva kolega, ga bom jaz vikal, kljub temu, da sva cele dneve in noči skupaj, iz spoštovanja do Dragana Buliča. Dragan, naštejte mi tiste glasbenike v Sloveniji, ki škodujejo glasbenemu prostoru! Misliš te, ki naj ne bi nastopali?
Ja, ker enkrat bi rad ta odgovor, kaj onesnažuje slovenski glasbeni prostor, iz ust poznavalca.
Evo, ta ki nikoli ne bi smel priti ven iz rudnika, govorimo o glasbi, o človeku in glasbi, je Fredi Miler. Ta bi moral ostati notri.
Zakaj?
Pač to kar počne, je zame degredacija glasbe, je degredacija vseh tistih, ki so karkoli kdaj naredil. Recimo, tale bend, ki ga imate tukaj, je odličen band. In primerjaj tole z njegovo glabo, z njegovim petjem, njegovim izvajanjem, meni se zdi to res ena velika degredacija vseh tistih, ki so pošteno nekaj dosegli in nekaj posneli.
On je bil pač, bi rekel, medijsko izrabljen, tisti hip je nekdo, ki je stal za njem, začutil, da lahko to naredi...
Ampak, Dragan, saj ni problem, da nekoga... ampak kaj naredit, za njim stoji toliko in toliko tistoč poslušalk in poslušalcev?
Jaz ne.

Ja, ampak kaj lahko o njih rečemo? Ker to je zdaj problem. Problem je, ker on sam je pač izkoristil to priložnost, kaj pa odjemalci? No, saj tukaj je v vsakem primeru kriv tudi medij. Kriv je tisti medij, ki mu je dal prostor, ne samo časopis, televizija, radijo. To je isti problem, kot problem o pojavljanju hrvaških glasbenikov v naših medijih. Če mu daš ti možnost, se bo pojavil in bo to izkoristil.
A je možno, da bi naši glasbeniki nastopali za novo leto tam nekje na Hrvaškem?
Ne.
Ne? Zakaj ne?
Zato ker mislim, da so oni preveč polni sami sebe in da nikoli ne bodo dali možnost nekomu drugemu. Zgodilo se je to, kar sem zdajle videl, pred žrebanjem pokala v Zagrebu, smučarskem prvenstvu. Kdo je igral? Vsaj tisti, ki se je videl po televiziji, zagrebški. Povabili so v goste vsaj nekoč zelo dobro ritem in bluz skupino,

Coolin and the gang, iz Amerike. Mi smo imeli v Kranjski gori, kdo nas je zabaval, poleg nekaterih domačih? Toni Cetinski. Pač mi se ne znamo postavit zase, premalo udarimo po mizi. Ampak Dragan, to jaz ves čas govorim. A ni ob tem ravno glasba tisti filter, ko človek ugotovi, da s sočlovekom praktično nima nič skupnega. A se splača razmišljat o nekom, s katerim imaš manj skupnega, kot recimo z enim mucem, ki je samo žival?
Glej, jaz sem rekel, da če boš ti nekomu dal priložnost, jo bo izkoristil, če je pameten, v vsakem primeru. In nor bi bil, če je ne bi izkoristil. Ampak naši niti te prilike ne dobijo.
Ampak, a je lahko Fredi Miler, jaz se spominjam, ko sem bil mlad, jaz slovenske popevke nisem poslušal, mi je šlo na živce, poslušal sem Rolinge, poslušal sem Beatle, poslušal sem rock. Danes pa cenim dobro glasbo. Veliko je teh ljudi, ki jih z užitkom poslušam. A se zna zgodit, da bo pa Fredi Miler, čez trideset let postal za sladokusca primeren material?
Jaz bom takrat že na drugem svetu. Rekel sem recimo, toliko sem že star, da ko bom star sedemindevetdeset let, takrat se bo vzpenjača izplačala dokončno, ampak jaz najbrž tega ne bom dočakal, tako da verjetno ne bom dočakal tudi tega, da bo Fredi Miler kdaj pel na slovenski popevki.
Vi težko, če boste dočakali, da bo vzpenjača delala, kaj šele, da se bo izplačala! Recimo, če vzamemo dobro glasbo, vrtite na radiju starejšo glasbo, obujamo spomine.
Ja, do leta osemdeset. Ampak te glasbe je ogromno. Več je zdaj vrtite, kot so jo vrteli takrat, različnih pesmi. Pesmi, ki se takrat niso pojavljale. A je potem današnja glasba, povprečen slovenski pop v krizi?
Ali govoriva o moji oddaji ali na splošno? Na splošno, na splošno.
Jaz mislim, da imamo pri nas že vrsto let dobro glasbo, imamo dobre izvajalce, dobre pevce, ampak enostavno nimajo možnosti. Če gledamo naše televizije, kje se lahko ti izvajalci pojavijo? Mogoče pri Mariu enkrat, mogoče pri tebi, ukinili so Videospotnice, no zdaj je spet neka nova oddaja štartala. Včasih smo imeli odlično oddajo Sobotna noč. In sem prav vesel, da smo po tolikih letih spet v tem prostoru, kjer smo ustvarjali zgodovino slovenske popularne glasbe. Kjer so bili ti koncerti vsako soboto, ali pa oddaja, enkrat mesečno en koncert. In to je šlo pač, po zaslugi nekoga, takrat je bila urednica Miša Molk, ki nas je nekako stornirala. Dragan, ravno v tem, nekateri ljudje pa se nikjer ne pojavljajo, ampak imajo pa vse dvorane polne, da nadaljujeva temo o glasbeniku, ki ste ga omenjali, kaj pa to pomeni?
Jaz ne vem, najbrž večina pride pogledat ta fenomen, da si reče, ali je to možno, da lahko nekdo, ki je totalen alfabet, da to uspe. Grem ga pogledat, da vidim, kako to v živo izgleda.
In greš drugič še enkrat pogledat, ali je to možno, da sem šel to pogledat in sem bil cel koncert tam! In to se vrti dalje.
In si se spet pustil nategnit. Ja, očitno so bili taki ljudje tam.
Dragan, ja tukaj smo! Kakšna je rešitev za ljudi, ki imajo okus? Hitro, v enem stavku!

Ja, čimveč glasbe poslušat. Res, poslušajte čimveč glasbe in kopljite nazaj v zgodovino, ker tam se je vse začelo.
Palice in kamni. Ja, evo.
Dragan, greva zdaj midva pogledat pevko Nino, pa bova ocenila, kam spada.

Spoštovane gledalke in cenjeni gledalci, moja gostja bo nocoj znamenita dama, ki je sodeč po zadnjem Fodasovem seznamu najvplivnejših, najmočnejša ženska na svetu. Mislim da je tukaj na

lestvici celo pred Adriano Kosen Starina, pred Condolizzo Rice in kitajsko vice premierko, Wu Ji. Kdo je ta dama, kdo je ta hip prvo politično ime Evropske unije? To je nemška kanclerka, Angela Merkel.

Lepo pozdravljeni Angela, precej močan stisk roke je bil to. Tukaj piše, rojeni v Hamburgu, leta 54, študirali ste fiziko, delali ste na znanstvenem inštitutu, takrat na vzhodnem Berlinu. Vaš oče je bil luteranski duhovnik. Je mogoče vaša domača vzgoja pripomogla k temu, da ste se leta 90 vključili v krščansko demokratsko unijo?

Verjetno mislite takratnega kanclerja. Ja, vas je kdo klical radovedno, raziskovalno dekle?

Ste si potem še kupili kakšen kustim?

Ja, tukaj vas vidim na tej sliki, da ste... tukaj ste bili slikani dva meseca predno ste se pridružili krščansko demokratski uniji.

Ste imeli kot vzhodna Nemka kdaj s tem probleme, da ste se vključili dva meseca pred združitvijo dveh Nemčij? So vas kdaj klicali vzhodnjakinja?

Zdaj ste prva dama, najmočnejša dama na svetu. Kako se počutite, Angela Merkel?

Ja, tako je to v življenju. To je pač tako. Kakšen se vam zdi naš premier, Janez Janša?

Se vam zdi morda lepši od Boruta Pahorja?

Niste ga še srečali?

Kam meriš, Čolnik? Bi jo radi prepričali, da je Pahor lepši od mene?
Ne, lepo pozdravljeni, gospod predsednik. Tudi vi, gospod zunanji minister!
Lep pozdrav.
Vidim, da imate polne roke dela!
No, jaz lahko zagotovim, da ne samo polne roke, ampak tudi polne noge. No, pazi malo punca, da me ne porežeš s tisto pilo. Pazi, no!
Oprostite minister, bom bolj pazila!
Kaj zdaj čakate, gospod voditelj? Ji ne boste povedali, da sva z ministrom v živo v oddaji?

Ja, ja. Aja, oprosite, gospa Merklova, če pogledate na desno, boste videli našega premiera in našega zunnajega ministra.

Torej, mislim da se tukaj, kjer smo mi, začenja osnovna politična higiena in vsi ministri, ki ne bodo imeli urejenih nohtov, bodo leteli. Brez izjeme.
Ja, s tem se stirnjam, s tem se strinjam! To je naša kultura! Kam pa pridejo z neurejenimi nohti? Morda v kašen Kazahstan, pa še tam se redno tuširajo,

kolikor sem seznanjen s tem.
Gospod Rupel, tudi gospa Merklova, izgledate zelo prijetno, negovano, hodite v kakšne salone, pedikure?

A dajte no! A si slišal Janez? To bi morali uvesti tudi pri nas! Zakaj pa to? Saj pri nas nimamo ženske predsednice vlade! Aja, to imaš pa prav! Čisto sem pozabil! Ja seveda, ampak navsezadnje, ideja pa ni slaba.
Ja, ideja ni slaba, vprašanje mogoče gospoda Buliča. Gospod Bulič, kaj pravite o tej ideji?- Če sem čisto odkrit, niti nisem poslušal, ker sem gledal deklico, ki tukaj zdajle Dona Corleona ureja in nisem sledil.- Čisto tipično za vas, gospod Bulič in potem pričakujete, da bodo drugi poslušali vas!
Pozdravljam gospoda Janšo in bi ga mogoče samo spomnil, tukaj zdaj lahko prvič javno povem, zakaj sem rekel, da se ne bom več s politiko ubadal in mešal. Namreč, njegov zadnji nastop preden je bil aretiran od naše bivše JNA vojske, je bil zvečer v Hali tivoli,

igrali smo radio Študent proti Mladini, nogometno tekmo. Mali nogomet in naslednje jutro je bil odpeljan. Tako da sem imel vedno ta občutek krivde, če sem jaz mogoče kaj kriv. Da ste slabo igrali nogomet?
Vsi smo pa samo nogomet igrali.
Prosim, Boter?
Nihče ni nič kriv. Še enkrat se tukajle opravičujem, če sem bil slučajno jaz kaj kriv.

Zakaj? Sploh ne, krivi so bili drugi, tisti, ki niso bili ravni!

Gospa Merklova, to pravi gospod Corleone, to bo verjetno držalo. Kaj pa jaz tukaj vidim, to je gospa Svetlana? A ste tudi vi tam?
Ja, sem in nisem, gospod Čolnik, tole je moj kozmetično astrološki salon. Medtem, ko se visoki gostje pilijo in urejajo, jim jaz berem politično prihodnost.

No, pardon, pardon, navsezadnje smo mi evropska država, če slučajno koga zanima!
Gospa Svetlana, mi bomo sedaj predsedovali evropski uniji, pa me zanima, ali bomo uspešni?
Ja, bom pogledala, bom pogledala. In sicer... Aha, vidim, trije sinovi gredo po poti in tretji, najmaljši med njimi je najbolj tih in sledi koraku prejšnjih dveh.

Zanimivo, Slovenija, najmanjši sin bo predsedovala za Nemčijo in Portugalsko.
Zakaj pa sinovi in ne hčerke? Vse te države so ženskega spola!
Ne kompliciraj, Dimitrij, ne išči dlak... av, tole me je pa malo zabolelo! Oprostite predsednik, bom bolj nežna, obljubim!
No, pazite malo, Marija! Sicer pa, vidim veliko težav, položaj na šahovnici bo.. ja, bo zapleten!
Ja seveda, saj s hrvaškim običajem bo nekaj težav, to je jasno.
Oprostite, gospa Svetlana, ampak tukaj imamo prvo damo Evrope, gospo Merklovo, ki jo verjetno te lokalne teme ne zanimajo.
Imate kakšno vprašanje, gospa Merklova, za našo vedeževalko?

Samo trenutek, da se vse skupaj obrne. Ja.. oo, tole pa slabo kaže! Ničesar ne vidim, mislim da ni velikih možnosti.

Joj, kaj pa je to? Hudo, hudo, hudo! Vidim polmesec, ki prekriva zvezde!
To je pa Turčija. Sem ti rekel, Dimitrij, da je še prehitro za Turčijo.
Čakajte, a pa polmesec prekriva vseh dvanajst zvezd? Svetlana! Čakajte malo! Ja, to ni jasno, vem pa, da se bo Evropi sanjalo o vampirjih in strah jih bo.
Ja, gospa Svetlana, verjetno, predvidevam, da mislite na delavce iz Romunije, če se ne motim. Gospa Merklova, tukaj na fotografiji ste na gradbišču. So to Romuni poleg vas?

Ja, pa je res stadion!
No, vas še kaj zanima, gospodje? Dovolj bo zaenkrat. Vaše napovedi se v nekterih točkah ujemajo s projekcijami urada za ekonomske analize. Predlagam, da še naprej sledimo načrtu, ki smo ga pripravili skupaj z Nemci in Portugalci.

Oprostite, nisem razumel, čigav je zdaj ta načrt? Predvsem je to naš skupen načrt predsedovanja, ki smo ga, oziroma so ga pripravili Nemci.
Če prav razumem, je to naš, nemški načrt predsedovanja?
Dajte, ne podtikajte, seveda so vse tri države prispevale pomemben delež. Nemčija je najprej napisala vse načrte in sklepe, Portugalska je napisala zaključno oceno, mi kot zadnji pa se bomo pod vse to podpisali.
Mi boste še dolgo pilila nohte?
Z vami sem končala, za gospoda ministra pa rabim še dvajset minut.
Kaj, dvajset minut? Dajte no! Velika stopala imaš, Dimitrij.
Ja, ampak plastična pa nimam, ne? Jaz bi se počasi poslovil gospa kanclerka, lepo se pogovarjajte še naprej!

Srečno tudi vam in nasvidenje!

Gospa Merklova, tudi midva se bova počasi poslovila. Kam se odpravljate?

Imate še kakšno sporočilo Slovenkam in Slovencem?

Vprašanje za predsedniškega kandidata. Koliko kilogramov

mislite, da lahko dvigne najmočnejša ženska na svetu?
Po mojem sto dvajset, sto trideset kilogramov. Mogoče pet gor.
Aha.

Toliko? Da bi to bilo? Ja, nič takega, ne. O Dragan moj, vidiš...
Lepa je bila, lepa. Ta je bila res lepa. Lepa, ne!
Hotel sem ji povedat, da sem velikokrat v njeni državi. Veliko koncertov sem že videl, predvsem v Minhnu, tako da se vedno dobro počutim, ne glede na to, kakšni so mogoče predsodki o Nemcih in na splošno.
Jaz sem pa na Dunaj hodil. Enkrat sva se z Draganom srečala. Jaz sem sedel v VIP tribuni, nosili so mi za jesti in piti, on pa glasbeni urednik, čisto na koncu, nič videl, nič slišal. Pač, Dragan, slabo kotirate, ne.
Pač star sem že, kaj češ.
No, gremo si zdaj pogledat, kako je bilo v rubriki Ali, Ali. Polona Vetrih je

v prejšnji oddaji sprejela izziv, da bo Don Corleona odpeljala na tečaj joge.

Corleone, čestitam! Picolo, ste ponosni na očeta?

Dobro, Dragan, zdaj imava midvo podobno zadevo, kot jo je imela Polona. Ena zadeva od tega, izberite!
A lahko hazardiram, tako kot kakšen od naših nogometnih reprezentantov?
Zakaj pa ne! Samo te so pogoreli potem, veš.
Nič hudega! Tole?
Naj bo tole.
Don Corleone vas prosi, da mu pokažete svoj osebni arhiv vinilk in CDjev. Se splača?
Glede na to, da sem Dona Corleona pred nekaj dnevi osebno spoznal, povabil me je celo na promocijo svojega izdelka, s katerim bo sodeloval na letošnji Emi. Pač, mislim da ni vzroka, glede na to, da sva že prej vzpostavila pristni stik, celo slikala sva se skupaj. In če bo zmagal na Evroviziji, mislim da bo ta slika nekaj vredna.
Bo nekaj vredna, ne? Tako da dobrodošel.

Dragan, tale majčka, kaj to pomeni?
Tale majčka ima

pa malce simbolike, namreč, včeraj bi Janis Joplin praznovala 64 let in bil sem na koncertu njene nekdanje skupine Big brother and holy company, pred nekaj leti, blizu Celovca. Takrat so imeli s sabo belo pevko, Casy in je pela tako dobro kot Jamis, presenetljivo. Mislim, da sem naredil tudi vtis nanjo, da ko je bila pred nekaj leti v Ljubljani, prišla je kot spremljevalna pevka Joa Cookerja, bila je v Hali Tivoli... Pa na Dunaju?
Ne, v Ljubljani.
Samo v Ljubljani?
Ja. Dragan, se opravičujem, ker to zanima psihologinjo Evfigenijo... Aha, zadaj nič ne piše.
A na hrbtu pa nimate slikc, ne? Ne, ker je umrla že.
Kako?
To dekle je umrlo in je samo spredaj slika. Je pa še ena zanimivost, povezana s tem ovitkom, to je ovitek albuma te skupine iz leta 68. ovitek je narisal Robert Crumps. To je mož, ki je znan po animaciji Fritz the cat, v Ameriki. In to je edini njegov izdelek, da se je osredotočil samo na album. Zato je dobil šeststo dolarjev, tako pravi anekdota, in dovolili so mu, kar je bila njegova tiha želja, da lahko Janis Joplin enkrat prime za dojko. Aja?
Ja!
Evfigenija, ste slišala?
Ne, nisem slišala. Dragan, zdaj se pa posvetite njej. Za šeststo dolarjev za dojko prijeti, ste slišala to?
Sem slišala, ampak sem gledala, kakšne čeveljčke ima tudi, pa tole majčko sem malo pogledala. Torej, gospod Dragan, sem zelo vesela, da ste prišli v to oddajo, pa bova en testek naredila, če ste za to.
Prav. In sicer me najprej zanima, poslušate radi Beatle? Roling stonse?
Z njimi sem rasel.
Pink Floyd?

Celo sem jih gledal v živo.
Ste jih gledali? Sedaj me pa zanima, kaj začutite, ko zaslišite kakšno glasbo od Beatlov. Kaj bi takrat naredili? Kam vas ta glasba ponese?
V mladost.
Bi zavriskal? Ne, samo v mladost, nikoli nisem vriskal.
Bi skočili v višino, recimo, dva metra dvajset?
Ne bi nikoli.
Ne bi?

Pa recimo, na drugi strani, pa me zanima, ne marate nekaterih slovenskih izvajalcev.
Nekaterih.
Nekaterih ja. Me pa zanima, kaj bi pa naredili, če bi zaslišali glas, oziroma pesem, kot smo prej rekli, Fredija Milerja, bi stolkli kaj, kakšen kozarček v tla vrgli, kakšen računalniček skozi okno?
Nikoli nisem kozarcev...
No to je lepo, bom si to zapisala.
Verbalno znam biti bolj grob, kot pa fizik fizikalno.
A dajte?
Gospa Evfigenija, čaka vas še predsedniški kandidat, ste si ustvarili kakšno mnenje o Buliču?
Je bilo zelo kratko, težko je karkoli reči.
Na radiju, imate radi ljudi?
Imamo radi, odvisno katere.
Vam kdo kaj nagaja?
Zelo.
Kdo pa je kakšen tak, ki vam nagaja? Ne smem povedat, ker po najnovejših navodilih nič ne sme priti iz naše sobe ven. In če zdaj kaj rečem, bom spet kregan in za ušesa me bodo vlekli in ne bom zaspal... Imam še čas za kakšno vprašanje?
Ni Evfigenija...
Ni več časa? To pa škoda, ker je bil zelo lep pogovor!
Je bilo lepo, ne? To pa škoda! Je bilo pa kar kratko vse skupaj. Lep pozdrav! Adijo!

Če ima Dragan Bulič specifičen okus, prihaja pa pevka, ki ima menda najdalše noge v... ne, Evropa, Kazahstan, baje da ima nekje ena daljše, ampak ni še preverjeno. Odlično poje, luštna je, Manca Špik!

Manca, vi pa niste tako kot Dragan, nekje takoj na radiu Študent, vi ste začeli na karaokah?
Ja, res je. Ko sem bila stara štirinajst, petnajst let, potem sem kmalu postala tudi spremljevalna vokalistka in to sem bila potem kakšnih šest, sedem let, potem pa sem šla samostojno.
Torej, vi ste vokal spremljali? En je pel, vi ste pa spremljali to?
Tako, ja.
Z vokalom, ali ste samo hodili zraven?
Včasih sem hodila zraven, včasih pa tudi vokalno spremljala.
Ja? Potem pa kar naenkrat bliskovita kariera?
Ja, recimo temu.
Kaj ste takrat poslušali, ko ste bili stari štirinajst let, da ste šli potem na karaoke? Zelo sem imela rockerski okus, tako da, Šank rock so bili moja najbolj priljubljena skupina, pa tudi kakšni drugi bi se našli, naprimer Aerosmith, Bon Jovi. Ampak zdaj pa malo drugačno glasbo izvajam, a še vedno si rada zavrtim kakšen rock komad.
A si recimo vi lastno ploščo kdaj zavrtite? Jo še nimam, to leto bo izšla, ampak kakšen komad pa z veseljem, sploh ko je nov.
A bo izišla plošča?
Bo, bo.
V koliko izvodih?
Ne vem, upam da v čimvečjih, to bo pa založnik povedal.
Res? Manca, prej ste poslušali Bon Jovija, pa kaj še? Deep purple ste rekla?
Aerosmith.
Aerosmith ja. Pa Šank rock, to je bilo pa to.
Zdaj imate pa malo bolj drugačen stil, pa ne pojete tako kot oni?
Ne, saj pravim, jaz sem zdaj pop pevka, nekako sem se našla v tej zvrsti in se mi zdi tudi en zelo širok spekter, recimo moji aranžmaji so tudi zelo pestri, različni inštrumenti se najdejo notri. Tako da, se zelo najdem v tej zvrsti.- Če bi imeli pol metra krajše noge, bi pela kaj drugega?
Kaj pa vem, težko bi se postavila...
Recimo Jazz?
Kaj pa vem, nisem ga nikoli z veseljem, niti poslušala, niti izvajala. Jazz me ni nikoli osebno zanimal.
Zakaj ne?
Ne vem, mogoče zato, ker nisem z njim rastla. Čeprav imam nižjo glasbeno šolo in smo kdaj tudi kaj takega zaigrali, ampak nikoli se me ni dotaknil.
Nižjo imate?
Ja, nižjo glasbeno. Srednje niste?
Ne, srednje pa ne. Niti akademije potem. Niso vse note?
Note gredo še danes dobro.

Kaj pa je bilo? Kaj pa vem...
Mladostne težave?
Ja, tudi malo. Ste kaj popivala v mladosti takrat?
Tudi.
Res? Tudi zdaj ga še rada cuknem včasih.
Pa se te problemi nadaljujejo?
Ne, v mejah normale.
Znate nehat potem?
Seveda. Jaz imam mejo pri vseh stvareh, tako da sploh ni panike. Nehate še predno izgubite spomin, ali...?
Seveda, še predno se to zgodi.
Ampak, recimo rockerska glasba, Dragan, takrat v časih rocka so bile bolj dimljene variante.
Ja, eni so se tudi odimljali. Tukaj, če si hodil okoli Ferenta v Ljubljani, pa poleti je bil Backus bar, znameniti, to se je kar dosti zvijalo in ovijalo, pa se je dalo kaj zavohat. Ampak ne vem, mene ni nikoli to pritegnilo.
Tudi mene ne.
Manca, kako to, ste poskusili? Nikoli.
Ne?
Ne, res ne.
Kako pa potem veste, da to ni dobro?
Kaj pa vem, nimam želje, ne čutim želje po tem. Kaj pa če se vam bo želja oglasila pri sedemdesetih?
Ja, mogoče. Nikoli ne reci nikoli. Samo, jaz sem si pač ustvarila svoje mnenje o teh zadevah in me ne mika to.

Nameravate kdaj nastopat Slovenijo na Evroviziji?
Ja, si želim, ja. Res?
Priznam.
Si to močno želite?
Močno.
Ja dajte, lobirajte, ne. Jaz vam ne morem pomagat, jaz sem delavec na RTVju. Nagovorite predsednika države, predsednika vlade. Koga bi recimo nagovorili, da vam na tej poti pomaga? Mogoče ekipo, komisijo, ki izbira komade.
Izvolite, povejte, kako bi komisijo pregovorili. To bo zanimivo.
Aha, dobro, kako naj zdaj to speljem. Dragi člani strokovne komisije, upam da me boste nekoč sprejeli, da se tudi jaz poskusim v vlogi solistke na Emi in da tudi jaz mogoče kdaj zastopam našo ljubo državico.

Dragan, če bi bili vi član komisije, kaj bi naredili, če bi tole zaslišali?
Pri meni je tako ali tako številka ena. Takoj.
Tako in tako?
Tako in tako.
Vem, pa ste jo slišali pet?
Slišal sem jo na TLPju, in na MMS, kjer je pela Marinero, in je naredila vtis tako ali tako. Zdaj ko so me spraševali pred nekaj dnevi, če imam jaz kakšno željo, koga bi si želel, sem rekel, Manco Košir ne bi hotel, ker je prestara in soseda moja, pa tako ali tako iz vsake konzerve že ven skoči. Glede na to da mora ženska biti, če bi bil moški, bi se najbrž odločil za gospoda Pahorja zdaj ko je Slovenec leta, pa tudi lep za pogledat.
Ja?
No in potem ta asociacija, Manca- Manca. In ker sem jo videl zadnjič na TLPju, sem rekel, no, pa mi tole pripeljite, če je možno in evo, moja želja se je uresničila.
Hvala lepa.
Dragan, kruto se igramo zdaj z usodo, govorimo o imenih. Lahko se zgodi, da bo Borut Pahor zastopal Slovenijo čez dve leti na Evroviziji, Manca pa bo predsednica države. Ste razmišljali o predsedniških volitvah?
Ne, to pa res ne. Slovenke in Slovenci, zdaj pa v razmislek, ali je bolje imeti Manco v Evroviziji, pa je zadnja, ali da je prva na vasi, torej predsednica države? Po oglasih pa bomo slišali najnovejšo, kvalitetno, radijsko oddajo.

Dobro je.
Ja, ja, dobro je.
Dobro sekava!
Prija, prija. Dragi poslušalci in poslušalke, to je bila premierna izvedba Cvetja v jeseni, na citrah. Jaz sem Dj Bučko in vi še vedno poslušate oddajo SOS, ali v Soboto obujamo spomine. Kako ste rekli? V Soboto obujamo spomine. A to je ta oddaja? Meni so rekli, da bom igral v oddaji odštekani!
Meni tudi, meni tudi, to se mi ne zdi prav! Cel teden sem vadil citre, zdaj pa naj obujam spomine? To se mi ne zdi pošteno! No, prosim, ne pretiravat s temi citrami. Tudi jaz sem imel danes v planu, da bodo danes v studiju Buldožerji, da bomo malo starega rocka vrteli, pa kaj? Prideta vidva, ni problema. Glavno je, da sta uravnotežena. Malo Indije, malo Slovenije, malo denarja, malo muzike.
Aha, so v tej oddaji tudi glasbene želje potem?
Seveda so želje, kam pa pridemo brez glasbenih želja. Kdo nas bo poslušal, če bi mi zdajle udarili eno debato o ustavnih spremembah in zraven poslušali Miha Dovžana. Potem pa rečimo kakšno o klimatskih spremembah, to je zdaj aktualno, boste videli, kako visoke ratinge boste imeli. To je glasbena oddaja, spoštovana gospoda, oddaja kjer obujamo spomine.
Ja, ja, jaz sem se nekaj spomnil.
A res?
Ja.
Jaz pa nič. Ne, eno glasbeno željo imam. A imate mogoče od mojega brata Marjana?

To ima Dejvi Hrušovar!
Za prijatelja več ne brigam se! Čakajte, kaj pa je to, prvič to slišim!
Stara, ne zanima me! Lepo se bom oblekel!
Tišina! Tega nimamo v arhivu! Žal. Ja kako nimate v arhivu, saj je bil ja hit leta 96 in Slovenska ljudska stranka je takrat zmagala na volitvah.
Nimam pojma.

Ali si ti, Bulič, že kdaj slišal za ta komad?
Seveda je slišal! Takrat ko je bila ta politična igrica, mislim, da se je vrtelo nekaj po tv postajah, ampak jaz nisem tega resno vzel, ker je bilo tako slabo, da v mojo oddajo ne bi šlo.
Nekateri so pa vrteli.
Manca, ste videli to?
Nisem, ampak poznam to skladbico.
Ja seveda, saj to sem pričakoval!
No, tako. Pesem je korektna.
Prosim, nadaljujmo. Zdi se mi, da imamo na telefonu že prvega poslušalca. Halo, kdo ste?
Halo, tukaj Radko Polič, Rac. Tukaj smo zbrani v kleti, pa bi za svojega brata Filija en komad naročil in sicer, če mi lahko Janez Podobnik na citre zaigra Satisfaction od Rolingov.

Fino se imejte!
Kaj.. a jaz? Satisfaction? Ja to pa ne, to je pa pretežko zame. Ne znam, sploh pa ne znam besedila! Kaj je to? A ste vi človek ali niste, da ne znate Satisfaction?

A ste vi sploh ljudje?
Predsednik, oprostite, ali si vi upate mogoče to? Seveda si upam, ni problema, samo rabil bom spremljavo vašega banda.
Predsednik, ponujam vam Hribar band, samo za vas, izvolite!

Bravo!
Bravo!
Dobro zažigate!
A ni tole pasalo zdajle?

Tole je pa zdajle pasalo!
To je bilo pa perfektno. Dragan, kaj pravita vidva, Manca?
Mislim da kar korektno, ne? Ja, v redu. Glede na to, da najbrž prvič v rokah drži ta inštrument, dvomim da ga je prej kaj vadil.
Ja res je, nisem, nisem. A je tako? A mogoče veste, koliko strun ima?
Se, jaz gledam samo naprej, ne gledam navzdol.
Od sedemnajst do devetnajst naj bi jih imela.
Res?
Ja.
Manca, kaj pa vi pravite na to? Kaj, koliko strun ima ali kaj?
Ne, na predsednika? Od sedemnajst do devetnajst!
Zelo korekteno, pogumno se mi zdi. Tudi vsestranski se je izkazal. Bravo.
Predsednik, novo oboževalko imate.
Sigurno.
Krasno, pa še fejst je! Prosim, nehajmo s tem duhovičenjem, če se ne motim imamo na telefonu že naslednjega poslušalca. Se lahko predstavite, halo? Tukaj poslušalka Olga iz Krškega. Jaz bi pohvalila vašo oddajo. Še posebej voditelja!
Hvala za kompliment.

Kakšna je pa vaša želja?
Jaz bi obujala spomine na leto 43, ko so k nam domov prišli partizani. Tam je bil lep mladenič, mlad partizan. Ja, res je bil postaven.
Ja, to so bili lepi

časi. Takrat je bilo... No, kaj bi radi, da vam zavrtimo? A sploh me ne boste poslušali? Saj sem vedela, nihče noče več poslušat zgodb o partizanih, no!
Ja, takšni časi so, gospa Olga. Tudi v koaliciji imamo s tem probleme.
Kakšni ste to vi ljudje, samo s preteklostjo se ukvarjate. Kaj pa prihodnost, a koga sploh to zanima, da je apokalipsa že tu?
No, kaj bi radi slišali, gospa? No, če je pa že tako, mi pa dajte I feal good, od Jamesa Browna.

Adijo.
Ja, adijo. Kdo bo pa tole zaigral? Boste vi na citre?

Ja, to bo težko!- Čakajte, gospod Podobnik, danes niste še čisto nič zaigrali. Lepo vas prosim!
Dajte no, Janez, pokažite, kaj zmorejo vaše citre.
A mislite, da je zmožno zaigrati I feal good na citre?
Kaj pravita vidva, Manca?
Jaz mislim, da se vse da.
Ampak, če pogledate gospoda Podobnika, ima v sebi to energijo, da bo?
Jaz mislim, da bo presenetil.
Da bo presenetil. Dragan?
Vi samo mislite, vi preveč mislite.
Jaz se bojim, ta pesem je tako živa, da bo težko.
Band! No boste videli. Gospod podobnik, ponujam vam band, sprejmete?
Bend, gremo!

Gospod Podobnik, izvrstno, zdaj bo pa Dragan povedal, koga bo gostil v naslednji oddaji, če bosta seveda želela. Kdo bi bil primeren, gospod Podobnik ali predsednik države? Glede na inštrument bi se odločil za sitar, za predsednika države.
Za Podobnika bi bilo pa bolje, da ostane kar pri šalala.

Manca, s kom bi se pa vi odločili peti v duetu, s predsednikom ali...?
Ja, kar s predsednikom. Ker kar sem slišala zdajle, je bilo mogoče intonančno faljeno, mogoče kakšna urica solo petja, ampak kar obetavno. No pa povejte, koliko ur solo petja ste vi dali skozi? Leto in pol hodim že. Kar že nekaj uric se je nabralo. No, potem ste pa že daleč prišli.
Gospod Podobnik, jaz se vam opravičujem, ampak razen pri Marjanu nikjer ne boste prišli zraven.
Ja no, dobro, jaz sem amater.
Saj ste tudi v politiki bolj amater.
Gospod predsednik...
Tukaj se ne dalat!
Ker ste me obtožil, hvala lepa!
Gospod predsednik, pripravljate za bodoče kakšno pesem, boste mogoče zapeli, izdali kakšno ploščo? Zdajle bom posnel nov singel, ki pravi...
Gremo v Ambrus

gledat, kaj delajo, gledat kaj delajo. A ne? Tako kot na Štajersko. Ne ta, ampak je pa, gremo v Indijo malo, da vidimo, kako je.
Aha. Gospod predsednik, najlepša hvala. Gospod Podobnik, hudo mi je, da ste izpadli. Doktor Bučan, zdaj boste tole zavrteli do konca, kam pa odhajate po oddaji?
Po oddaji pa... jaz bi samo še rad odjavil oddajo po angleško.
Ja.
These were the show, double Johnny on the mic. Thanke you very much.

Hvala lepa! Hvala lepa Dragan, hvala lepa Manca. Gledalke in gledalci, rezultati televotinga so znani, imamo že drugi krog. Adijo.

Prejšnja: Ustanovitev stranke

Naslednja: Jankovič in Janša v kazinoju

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Zadnji test pred kongresom