Intervju: Dr. Jože Trontelj

DOBER VEČER. MOJ GOST NOCOJ JE AKADEMIK, DR. JOŽE TRONTELJ, PREDSEDNIK SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, ZDRAVNIK PREDSEDNIK DRŽAVNE KOMISIJE ZA BIOMEDICINO IN TAKO NAPREJ. DOBER VEČER, GOSPOD PROFESOR. 70 LET JE AKADEMIJA PRAZNOVALA LANSKO LETO, SE PRAVI, PRIBLIŽNO TOLIKO, KOT BOSTE VI LETOS STARI, SE PRAVI, STA ISTIH LET. TALE VAŠA FUNKCIJA JA KAR PRESTIŽNA, BI REKEL, VELIKO POKLICANIH, MALO IZBRANIH. KAKO SE ZDAJ, PO LETU IN POL, POČUTITE NA TEM MESTU?
MORAM REČI, DA SE NISEM PRAV LAHKO ODLOČIL ZA TO, DA SEM SPREJEL TO, ZELO ČASTNO POVABILO IN JE KAR NEKAJ MESECEV TRAJALO, DA SEM SE POTEM PUSTIL PREGOVORITI. SEVEDA JE TO ZELO ODGOVORNA FUNKCIJA, JE PA IZJEMNO LEPA. ŽIVETI NA AKADEMIJI, POMENI ŽIVETI MED VRHUNSKIMI RAZUMNIKI IN IMETI Z NJIMI STIKE DAN NA DAN, VČASIH ZELO POGLOBLJENE RAZGOVORE IN TO SO PRILOŽNOSTI, KO RES ČLOVEK ZAČUTI, KAJ POMENI BITI AKADEMIK, KAJ POMENI BITI V VRHU SLOVENSKE INTELIGENCE.
TO SEM VAS ZATO VPRAŠAL, KAKO SE POČUTITE, KER JAZ VEM, DA STE VI ZELO DELOVNI ČLOVEK, GARAČ, KI VSAK DAN V SVOJEM DELU, BODISI NA PODROČJU BIOMEDICINE, ALI PA NEVROFIZIOLOGIJE, KJER STE STROKOVNJAK, VRHUNSKA AVTORITETA, ZDAJ VERJETNO TAM MOGOČE MALO TRPITE, KER NE MORETE TOLIKO DELATI KOT PREJ?
RES SE JE BILO TREBA ODREČI NEKATERIM DEJAVNOSTIM, KI SEM JIH IMEL PREJ, VENDAR SEM VSEENO ZADRŽAL ŠE EN DAN NA TEDEN DELA S PACIENTI, RAVNO TAKO SE NISEM POPOLNOMA ODPOVEDAL DELU S ŠTUDENTI, ŠE ZMERAJ PREDAVAM, TAKO DA PRAVZAPRAV SEM OBDRŽAL PREVEČ, BI MORAL REČI.

SIMBOL JE BILA ČEBELA. NAJPREJ, NE?
TAKO JE VPRAŠATE SE LAHKO, ZAKAJ.
ZAKAJ? JAZ BI REKEL, DA SO NAJBRŽ VZELI ZA ZGLED STARI LATINSKI PREGOVOR " SI SAPIS, SIS APIS ", " ČE SI MODER, BODI KOT ČEBELA ". ZAKAJ KOT ČEBELA? ČEBELA SE ODLIKUJE Z NEUTRUDNIM DELOM IN Z NESEBIČNO SKRBJO ZA ROD. IN TO OBOJE SO V OBILNI MERI POKAZALI AKADEMIKI ŽE TAKRAT, PRVA GENERACIJA. TO JE BILO ZA TISTE ČASE MOGOČE MODRO, ZA DANAŠNJE NI MOGOČE PREVEČ.
JAZ BI REKEL, ČE POGLEDAM DANES SVOJE KOLEGE, SE MNOGI RAVNAJO PO TEM NAČELU. TO JE ZELO NESEBIČNO DELO IN TUDI VRHUNSKO IN NEUTRUDNO JE. MNOGI SO V VISOKI STAROSTI ŠE ZMERAJ ZELO USTVARJALNI. DRUGA SVETOVNA VOJNA NI PREKINILA DELA AKADEMIJE, JE PA POTEM, KO JE BILO KONEC VOJNE, NEKAKO OBLAST UZURPIRALA TUDI AKADEMIJO, NEKAKO SE JE USEDLA NANJO IN NEKAKO VSILILA NEKE SVOJE LJUDI IN NEKE SVOJE ČASTNE ČLANE. TO JE BILO SLABO. TO SE JE RES ZGODILO, TO JE BILO SLABO, IZŠLA STA DVA ZAKONA, KI STA PRAVZAPRAV MED DRUGIM DOLOČILA TO, DA MORA BITI KANDIDAT ZA SPREJEM V AKADEMIJO, TUDI POLITIČNO PRIMEREN.

TO JE RES. MILČINSKI JE PA BOJDA REKEL, KAJ ČEM RAZMISLIT, SAJ STE SE ŽE ODLOČILI. PRIBLIŽNO TAKO, NE?
TO JE RES, TO SO BILI PAČ DRUGI ČASI, NEDVOMNO. JAZ MISLIM, DA ČE BI ZELO NEPRISTRANSKO, OBJEKTIVNO POGLEDALI, JE TUDI JOSIP VIDMAR NAREDIL VELIKO KORISTNEGA ZA AKADEMIJO, NE GLEDE NA TO, DA PAČ, RECIMO, NI BILO RAVNO PRAVE DEMOKRACIJE TISTI ČAS. ŠE VEČ, SE MI ZDI, JE NAPRAVIL JANEZ MILČINSKI. ON JE BIL PA TUDI SICER NA PODROČJU MEDICINSKE ETIKE IN DEONTOLOGIJE RES PRVI MED PRVIMI IN JE PRINESEL TO PODROČJE TAKO DALEČ, DA JE, JAZ BI LAHKO REKEL, IMELO VPLIV PRAV DO DANAŠNJIH DNI. SLOVENIJA, RECIMO, NIMA PRAKTIČNO NOBENIH PRIMEROV NEETIČNEGA RAVNANJA ZDRAVNIKOV, POSEBNO V RAZISKAVAH.
TO JE NJEGOVA ZASLUGA.
IN TO JE NJEGOVA ZASLUGA. TUDI SICER JE TIKA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV NA ZAVIDLJIVI RAVNI BILA SKOZI VSA TA DESETLETJA IN JAZ SEM PREPRIČAN, DA JE TO V VELIKI MERI NJEGOVA ZASLUGA, ČEPRAV TEGA NE SMEMO?. TUDI OSTALIH VERJETNO, NE?
TUDI OSTALIH, KI SO?.. IMATE PA ZDRAVNIKI SVOJ RAZRED, SVOJ RAZRED NA AKADEMIJI. TAKO JE.
TO JE NOVEJŠA STVAR.
TUDI TO JE BIL NJEGOV DOSEŽEK, TAKO JE.
TILE RAZREDI PRAVZAPRAV, NA DALEČ, 1. RAZRED, 2. RAZRED, 3. RAZRED, MALO ČUDNO ZVENI, KOT DA JE KAKŠEN RAZRED POSEBEJ POMEMBEN, AMPAK NE GRE ZA TO.

SKORAJ BI REKEL, DA JE ZELO VERJETNO, DA BI BILI, DA BI TAKI UMETNIKI POSTALI ČLANI AKADEMIJE. PREŠERNA SEVEDA NISO VSI SODOBNIKI CENILI, SO PA BILI TAKI, KI SO SE ZAVEDALI NJEGOVEGA POMENA.
KER NOTER V AKADEMIJI VENDARLE VEJE, PA NE RAZUMITE ME NAROBE, AMPAK SE MI ZDI, DA VEJE NEK, DOBRO, ŽLAHTNA KONZERVATIVNOST, TAKO DA JE NAJBRŽ MANJ MOŽNOSTI, DA BI, RECIMO, NEK PREŠEREN LAHKO BIL NOTER TISTI ČAS.

SAJ TO JE PRAV, V TEM NI NIČ SLABEGA. NEKAJ PA JE TREBA VEDET, MI SMO PRIŠLI IZ DOBE, KO SE JE MALO GOVORILO, NAENKRAT V OBDOBJE, KO JE VSE ODKRITO IN LJUDJE PREPROSTO NE VEDO, DA JE PO SVETU V NAJBOLJŠIH MEDICINSKIH CENTRIH EN OSUPLJIVO VISOK ODSTOTEK ZDRAVNIŠKIH NAPAK, KI SO VČASIH OBJEKTIVNE, IZ OBJEKTIVNIH VZROKOV. LAHKO GRE SAMO ZA ZMOTNO PRESOJO, LAHKO GRE PA TUDI ZA NEKO VČASIH LAHKOMISELNO RAVNANJE.
SAJ O TEM GOVORIM, O LAHKOMISELNEM RAVNANJU, O MALOMARNOSTI, KI POTEM MEČE SLABO LUČ, RECIMO, NA IMENITNE ZDRAVNIKE, KI JIH IMAMO.
JAZ BI REKEL, DA NOBEDEN OD TEH, PROTI KATERIM SO BILI V ZADNJIH LETIH MEDIJSKI LINČI, SI NI ZASLUŽIL TEGA. TO JE BILO, NEKAJ TEH POZNAM OSEBNO, VEM, DA SO IZVRSTNI ZDRAVNIKI, POŽRTVOVALNI DO KRAJA IN DA SO VČASIH PREPROSTO KRIVE NAPAKE SISTEMA IN ENA OD NAPAK SISTEMA JE TA, DA IMAMO PREMALO ZDRAVNIKOV IN NE MOREMO OPRAVITI NEKEGA DELA Z ENAKO KVALITETO, KOT RECIMO V ANGLIJI ALI KJE DRUGJE, ČE IMAMO 20, 30, 40 PROCENTOV MANJ ZDRAVNIKOV. TO SE PAČ NE DA, TAKO DA TUKAJ GRE ZA TO IN RES JE, DA PONEKOD NISO ŠE?.
TO JE EN DEL, BOM REKEL, ČLOVEK, ZDRAVNIK, VESTEN, RECIMO KOT STE VI, BO PA POTEM VSAKO STVAR NATANČNO POGLEDAL, PETKRAT POGLEDAL IN TAKO NAPREJ, DA SE MU TO NE ZGODI. V TEM JE RAZLIKA MED DOBRIM IN SLABIM. BI PA ŠE NEKAJ DRUGEGA OMENIL. ZAUPANJE PADA V SISTEM, RECIMO. KRIZA EKONOMSKEGA SISTEMA IN TAKO NAPREJ. DOBRA ZDRAVSTVENA OSKRBA JE REZERVIRANA ZA BOGATE. TO JE ZDAJ VELIK PROBLEM. VI IMATE PRIMER V AMERIKI, V ZDA, KAKO SO PREPUŠČENI TI REVNI ČRNCI IN VSI OSTALI PRAVZAPRAV NAJSLABŠIM KLINIKAM ALI PA NIČEMER, ENAKO SE TUDI V FRANCIJI DOGAJA IN TAKO NAPREJ. PRAVI ZDRAVNIK, KI IMA KONCESIJO, TEGA REVEŽA PA NE BOM SPREJEL. SPREJEMA BOGATAŠE, KER TO JE SLABO ZA NJEGOV UGLED. IN TO SE ŽE TUDI PRI NAS DOGAJA. TISTI, KI IMA DENAR, TISTI IMA DOBRO MEDICINSKO OSKRBO, TISTI KI NIMA DENARJA, TISTI JE PREPUŠČEN DOSTIKRAT SLABIM ZDRAVNIKOM, ALI PA NOBENEMU.

FARMACEVTSKA INDUSTRIJA JE NAREDILA NEKAJ NAPAK, O TEM NI NOBENEGA DVOMA. JE PA RES, DA TE FIRME VEDO, KJE SI KAJ LAHKO PRIVOŠČIJO IN SLOVENIJA NI DRŽAVA, KJER BI SI LAHKO, SO BILE, SAJ VESTE MANJŠE AFERE SO BILE PRED LETI, AMPAK DANES HUDO PAZIJO NA TO. IN MORAM REČI, JAZ SEM KOT PREDSEDNIK TE KOMISIJE ZA MEDICINSKO ETIKO, VIDIM PRAV VSE ŠTUDIJE, VSE NAČRTE KLINIČNIH ŠTUDIJ, KI PREIZKUŠAJO NOVA ZDRAVILA, NOVE METODE ZDRAVLJENJA. IN MORAM REČI, DA JE TO NAREJENO V GLAVNEM SKORAJ BREZHIBNO, ALI PA POPOLNOMA BREZHIBNO. PRI NAS?
PRI NAS. AMPAK TO NISO SAMO NAŠE, LEK IN KRKA, AMPAK SO PODJETJA, KI SO MULTINACIONALKE, VEDO, KAJ LAHKO V KAKŠNI DRŽAVI NAREDIJO.
ČEPRAV RAVNO MULTINACIONALKE IMAJO ZELO VPRAŠLJIVE, RECIMO, RAZISKAVE PO TEH REVNIH DEŽELAH, PO AFRIKI, PO AZIJI, NA KITAJSKEM IN TAKO NAPREJ, V LATINSKI AMERIKI. O TEM PA NE GOVORIMO DOSTI.
VESTE, LAHKO VAM POVEM, DA SEM RAVNO ZDAJ ČLAN KOMISIJE PRI SVETU EVROPE IN POSKUŠAMO PRITI DO ENEGA DOKUMENTA, KI BO UREDIL ZADEVE NA TEM PODROČJU ZA DEŽELE, KOT JIM REČEJO, Z RAZVIJAJOČIM SE GOSPODARSTVOM. TO JE ZDAJ FRAZA, KI SE UPORABLJA. GRE V GLAVNEM ZA RAZISKAVE, KI SE IZVAŽAJO IZ RAZVITIH DRŽAV V TA NERAZVITI SVET IN TUKAJ SO VPRAŠANJA, ALI NAJ SLEDIJO ISTIM ETIČNIM STANDARDOM, KOT VELJAJO ZA EVROPO, NA PRIMER ALI JE MOŽNO IMETI TAM NEKE POPUSTE, RECIMO, PRI TEM, DA SO MANJ VARNE IN VČASIH JE, BOSTE VI PRESENEČENI, SO STVARI TAKO ZAPLETENE, DA IMAJO MEDNARODNI DOKUMENTI, KI SO PRIPOROČILA O TEM PODROČJU, POPOLNOMA RAZLIČNA STALIŠČA DO TEGA. KDAJ SE SME, RECIMO, UPORABITI PLACEBO? IN PREVLADUJE STALIŠČE, DA JE MOŽNO V TEH DRŽAVAH V DOLOČENIH SITUACIJAH, UPORABITI NEKOLIKO DRUGAČNA MERILA, ČEPRAV VSEENO POD ISTIMI UNIVERZALNIMI STANDARDI.
KO SVA ŽE PRI KRIZI ZAUPANJA, KO GOVORIMO O NOVI GRIPI, GOVORIMO O CEPIVU IN ZDAJ MNOGI, MNOGI PO SVETU PROBLEMATIZIRAJO, SE PRAVI, TO CEPIVO, ČEŠ, DA NI VARNO, TUDI PRI NAS, V NEMČIJI IN ŠE KJE.

DRUGA ŽELJA, OZIROMA VAŠA, JE BILA PA PATOFIZIOLOGIJA. SE PRAVI, PRI DR. ANDREJU OTONU ŽUPANČIČU. BAJE JE BIL ON TUDI RAZOČARAN, KER STE SE POTEM VENDAR ODLOČILI, DA GRESTE NA NEVROFIZIOLOGIJO.
TO JE RES. FASCINIRALA ME JE TA NJEGOVA STROKA. TO SO BILI IZJEMNO LEPI EKSPERIMENTI, ČUDOVITE ŠTUDIJE IN RES SEM SI MISLIL, DA BOM TAM NAŠEL TO, KAR SI ŽELIM, POTEM PA SEM VIDEL, DA BI NERAD POGREŠAL DELO S PACIENTI, ZATO SEM MU TAKRAT PAČ ŠEL POVEDAT IN NAJPREJ ME JE VPRAŠAL, ČE SEM SI ŽE KJE NAŠEL SLUŽBO, KJE DRUGJE IN SEM MU POŠTENO POVEDAL, DA NE, ČEPRAV SEM RES IMEL VRSTO LEPIH PONUDB, AMPAK ME JE TAKRAT NEKAM, MI JE POMAGAL DRUGAM. IN TO JE BILA NEVROFIZIOLOGIJA. VI VES ČAS PROUČUJETE PRAVZAPRAV ŽIVČNO- MIŠIČNI PRENOS. TO JE POENOSTAVLJENO POVEDANO. IN VI STE TUDI NEKO DIAGNOZO, SVOJO, RAZVILI, SKUPAJ S ŠVEDSKIM KOLEGOM, KI JE V SVETU UVELJAVLJENA, V SVETU SPREJETA DIAGNOSTIKA NA TEM PODROČJU. TO JE RES, TO JE ZDAJ PAČ STANDARD, KI VELJA V MEDICINI ZA DIAGNOSTIKO VSAJ ENE ALI NEKAJ BOLEZNI, KI NAPADEJO STIK MED ŽIVČNIMI VLAKNI IN MIŠIČNIMI VLAKNI. METODO JE PRAVZAPRAV OMOGOČILO ODKRITJE, DA SE DA S POSEBNO ELEKTRODO REGISTRIRAT ELEKTRIČNE ODZIVE POSAMEZNIH MIŠIČNIH VLAKEN, KAR POMENI, KOT POSAMEZNIH CELIC. IN POTEM JE PRIŠLO KOT NEKO PRESENEČENJE, SPOZNANJE, KI JE BILO PRAVZAPRAV NAREJENO V LJUBLJANI IN TO JE BILO, DA JE SMISELNO MERITI ČASE OD DRAŽLJAJA DO ODZIVA Z NEVERJETNO NATANČNOSTJO.

S TEMI STRUPI JE MOŽNO NAREDITI VELIKANSKO ŠKODO V ZELO KRATKEM ČASU.
VI STE KONEC PREJŠNJEGA STOLETJA, V OSEMDESETIH LETIH, POSTAVILI NA NOGE NEVROFIZIOLOGIJO V KUVAJTU IN POTEM, KO JE BILA TA IRAŠKA OKUPACIJA, SO VAM VSE RAZBILI, PRAVZAPRAV JE TO VSE SKUPAJ ŠLO V NIČ. STE POTEM PONOVNO POSTAVILI NA NOGE ALI NE? PRAVZAPRAV JE BILO RES NENAVADNO, DA V CELI BOLNIŠNICI, TO JE BILA TERCIALNA BOLNIŠNICA V KUVAJTU, SO SAMO MOJ ODDELEK IZROPALI. ZANIMALA JIH JE PRAVZAPRAV RAVNO TA METODA. TO JE BILO PAČ, NAJBRŽ JE BIL ZADAJ EDEN OD ZDRAVNIKOV, KI JE TO POZNAL, TAKO DA SO RES ODPELJALI VSE APARATE IN JAZ SEM SE PA RES VRNIL ŽE ZELO ZGODAJ PO KONCU VOJNE IN POSKUSIL POSTAVITI TO STVAR PONOVNO NA NOGE, KAR JE BILO TEŽAVNO, KER JE BILO TREBA NABRATI PO CELEM KUVAJTU IMPROVIZIRANE INSTRUMENTE IN PRIBOR, AMPAK TO SE JE DALO VSEENO NAPRAVITI IN IMEL SEM LJUDI, TAKO DA TO JE ŠLO. NI BILO SLABO IN JE BILO ZELO CENJENO, KOT POMOČ V TISTEM ČASU, KO JE DEŽELA RES RABILA. VI STE, GOSPOD PROFESOR, VELIKA AVTORITETA NA PODROČJU MEDICINSKE ETIKE. VI STE PREDSEDNIK DRŽAVNE KOMISIJE, VI STE ČLAN NEKEGA POMEMBNEGA ODBORA TUDI V SVETU EVROPE IN TAKO NAPREJ. KAJ SO GLAVNE TEME, S KATERIMI SE UKVARJATE?

ZAKAJ SE NE UKVARJA S TEM? ZATO, KR JE BILO ŽE NA ZAČETKU, KO SE JE DELO S KONVENCIJO ZAČELO, TO JE BILO V ZAČETKU DEVETDESETIH LET, OCENJENO, DA SO RAZLIKE V STALIŠČIH DRŽAV TAKO VELIKE, DA BI BILO NEMOGOČE PRITI DO NEKEGA UPORABNEGA SKUPNEGA SOGLASJA.
IN ZAVEZUJOČEGA VERJETNO.
ZAVEZUJOČEGA SOGLASJA. IN TO SE BO ZDAJ POTRDILO, KO JE BILO NEKAJ RAZPRAV, NE NA NIVOJU USMERJEVALNEGA ODBORA, AMPAK PARLAMENTARNE SKUPŠČINE SVETA EVROPE.
VI TO ZAVRAČATE, VI OSEBNO TO ZAVRAČATE, EVTANAZIJO?
MISLIM, DA TAKO KOT VEČINA EVROPSKIH DRŽAV, TAKO KOT VELIKA VEČINA ETIKOV, ŠTEJEMO TO ZA NEPOTREBNO IN NEETIČNO IN CELO TO LAHKO REČEMO, DA ČE BI DANES KDO HOTEL UVELJAVITI, VPELJATI LEGALIZACIJO EVTANAZIJE, NI SLABŠEGA ČASA. DO ZDAJ GA ŠE NI BILO. ZATO, KER JE PRAV VSAKOMUR MOGOČE POMAGATI, DA SE IZOGNE, OZIROMA, DA SE MU UBLAŽI PREDSMRTNO TRPLJENJE.
TO SO ZDAJ DRAMATIČNE SPREMEMBE. TO SO VELIKANSKE SPREMEMBE?
DA LJUDJE NE TRPIJO TAKO PRED SMRTJO.
TAKO JE.
MORFIN, ALI JE ŠE KAJ DRUGEGA?
MORFIN, AMPAK RES JE, DA VSI TEGA LAJŠANJA NE DOŽIVIJO, SAMO TO NI NAPAKA MEDICINE, TO JE NAPAKA ORGANIZACIJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE. TAKO, DA TO, ZA KAR SE RES ZAVZEMAMO JE BOLJŠA PALIATIVNA MEDICINA, OZIROMA RAZVOJ PALIATIVNE MEDICINE, VPELJAVA TEGA. IN TO SE DOGAJA, DOGAJA SE MALO POČASI?..
TRI DRŽAVE IMAJO, DOVOLJUJEJO EVTANAZIJO, BENELUKS PA ŠVICA, ČE SE NE MOTIM. TAKO JE, TO SE PREDVSEM DRŽAVE BENELUKS IN MORAM REČI, DA CELA EVROPA PRAVZAPRAV ŽELI, DA BI SE O TEM VEČ GOVORILO, TUDI NA RAVNI SVETA EVROPE. USMERJEVALNI ODBOR ZA BIOETIKO JE NAMREČ IZPELJAL POIZVEDBO MED DRŽAVAMI, KAJ SI ŽELIJO, DA BI SE OBRAVNAVALO V PRIHODNJIH LETIH IN TO JE BILO NA PRVEM MESTU, ODLOČITVE O KONCU ŽIVLJENJA. MORAM REČI, DA SEM SE TUDI JAZ ZAVZEMAL ZA TO ŽE V TISTEM ČASU, KO SEM BIL ŠE ČLAN BIROJA TEGA USMERJEVALNEGA ODBORA, AMPAK TO JE BILO ZMERAJ ZAVRNJENO KOT PRETEŽAVNO VPRAŠANJE. ZDAJ JE PRIŠLO DO TEGA, DA SE TEMU NI MOGOČE IZOGNITI. IN JE NAČRT, DA BOMO IMELI PRIHODNJE LETO ENO VEČJO RAZPRAVO O ZDRAVNIŠKIH, OZIROMA MEDICINSKIH ODLOČITVAH OB KONCU ŽIVLJENJA. TO PRILOŽNOST SO DRŽAVE BENELUKS, BELGIJA, LUKSEMBURG, NIZOZEMSKA, ŽELELE IZKORISTITI, DA BI PREDSTAVILE SVOJE IZKUŠNJE Z EVTANAZIJO. IN TO JE BILO ENERGIČNO ZAVRNJENO. KER JE BILO PAČ REČENO, DA EVTANAZIJA NE MORE BITI DEL MEDICINSKE OSKRBE.

ZDAJ SO VAŠA STALIŠČA TAKŠNA. KAJ PA ČE SE ZGODI, RECIMO, DA BO VENDARLE TA USMERITEV ZMAGALA, ČE POENOSTAVLJENO REČEM, SE PRAVI, DA BO TO UVELJAVLJENO PO SVETU, DA BO UVELJAVLJENO TUDI TO, BOM REKEL, MANIPULIRANJE Z ZARODKI, KLONIRANJE IN TAKO NAPREJ, VSI TI BIOMEDICINSKI POSKUSI NA ŽIVIH BITJIH. KER ZDAJ, RECIMO, JE ODPOR, VAŠ, AKADEMIKOV, ZDRAVNIKOV, RIMOKATOLIŠKE CERKVE IN DRUGIH RELIGIJ. KAJ PA, ČE SE BO ČEZ ČAS POKAZALO KAJ DRUGEGA, RECIMO? KOT, RECIMO, SE JE V ČASIH, KO JE BIL KONFLIKT MED GALILEJEM IN CERKVIJO. ČE, RECIMO, SE, MOGOČE BO ČAS OBRNIL STVARI. ALI NE?