Intervju: Marijana Sukič

DOBER VEČER. NOCOJ, SPOŠTOVANI GLEDALCI, SE BOMO POGOVARJALI O PORABJU. MOJA SOGOVORNICA JE GOSPA MARIJANA SUKIČ, POMEMBNO IME NAŠE SKUPNOSTI V PORABJU, UREDNICA TEGA ČASOPISA, KI GA IMAMO PRED SEBOJ, PORABJE. DOBER VEČER, GOSPA SUKIČ. DOBER VEČER.
O PORABJU MALO SLIŠIMO PRAVZAPRAV. TUDI LJUDJE TUKAJ, NA CELINI, V NOTRANJOSTI, BOLJ MALO VEJO. VEJO, DA JE TO TAM NEKJE PRI MADŽARSKI, ZA RAZLIKO OD TEGA, VEJO, KAKO JE Z NAŠO MANJŠINO V ITALIJI, KAKO JE V AVSTRIJI, NE VEJO, KAJ JE NA HRVAŠKEM, TUDI O TEM MALO SLIŠIMO. A LAHKO MOGOČE ZA ZAČETEK NEKAJ BESED O PORABJU? KAKO VELIKO JE, KOLIKO LJUDI JE TAM, NAŠIH ITN.?
JA, DOBER VEČER ŽELIM. PORABJE JE ZELO MAJHEN TRIKOTNIK MED AVSTRIJSKO IN SLOVENSKO MEJO NA ZAHODU MADŽARSKE, 94 KVADRATNIH KILOMETROV ŠTEJE TO OZEMLJE, KJER ŽIVIMO PORABSKI SLOVENCI. PRAVZAPRAV JE TO SEDEM VASIC, DVE DOLINI IN V TEH DOLINAH ŽIVI PRIBLIŽNO 3000 SLOVENCEV, 3000 LJUDI, OD TEGA JE PO TEH NAŠIH VASEH ŠE PRIBLIŽNO 90 ODSTOTKOV SLOVENSKEGA POREKLA. DRUGJE NA MADŽARSKEM JE TUDI NEKAJ PORABSKIH SLOVENCEV, MISLIM, TISTIH, KI SO SE IZSELILI IZ PORABJA, PREDVSEM V VEČJA MESTA, TO PRAVZAPRAV IZ GOSPODARSKIH RAZLOGOV, SO ŠLI S TREBUHOM ZA KRUHOM SVOJČAS IN ZADNJE ČASE SE ORGANIZIRAJO TUDI PO VEČJIH KRAJIH, PO BUDIMPEŠTI, V SZOMBATHELYU. TO JE SREDIŠČE ŽELEZNE ŽUPANIJE, KAMOR SPADA PORABJE, TAKO DA TUDI S TEMI SLOVENCI IMAMO STIKE, JIM POMAGAMO PRI ORGANIZIRANJU ITN. TA NAŠA ZGODOVINA PRAVZAPRAV JE BILA ZELO KRIVIČNA DO VAS. VI STE, DOKLER JE BILA KRALJEVINA MADŽARSKA, STE ŠE NEKAKO ŽIVELI SKUPAJ S PREKMURCI, POTEM, PO PRVI SVETOVNI VOJNI, JE BILO PA KONEC, SE PRAVI, KRALJEVINA SHS JE NEKAKO POSTAVILA MEJO OZIROMA ANTANTA, MEJA TAM V PREKMURJU, PORABJE JE PRIPADLO MADŽARSKI PO SAINTGERMENSKI IN PO TRIANONSKI POGODBI, ČE SE NE MOTIM IN V BISTVU JE BILO TEDAJ ZGUBLJENO, BI REKEL.

TAKRAT, KO SO BILA MIROVNA POGAJANJA, SO SI RES PRIZADEVALI, DA BI NEKAKO PORABJE PRIPADALO TAKRAT JUGOSLAVIJI, AMPAK NI USPELO, TO NI USPELO. IN POTEM V GLAVNEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, SPLOH PA PO ČASU INFORMBIROJA. 48. JE V GLAVNEM TISTA LETNICA, KI JE POTEM ZA DALJ ČASA ZAZNAMOVALA ŽIVLJENJE PORABSKIH SLOVENCEV, KAJTI TAKRAT, KO SE TITO IN STALIN SKREGATA IN JE TA INFORMBIROJSKI SKLEP, POTEM SE NEKAKO UTRDIJO TUDI JUŽNE MADŽARSKE MEJE. PO CELI LINIJI, BI TEMU LAHKO REKLI, JUGOSLOVANSKE MEJE IN SEM SPADA TUDI SLOVENSKO- MADŽARSKA MEJA, MISLIM, TA ODSEK, TAKO DA SO SE PRAKTIČNO TAKRAT HERMETIČNO ZAPRLE MEJE.- ŽELEZNA ZAVESA. ŽELEZNA ZAVESA SE JE ZAPRLA. LETA 49 SE POTEM TUDI MINSKO POLJE NAREDI IN MINSKO POLJE SE ODSTRANI ŠELE LETA 56, PO REVOLUCIJI NA MADŽARSKEM. TAKO, DA JE TO BILA ZELO STROGO ZASTRAŽENA MEJA IN TISTI STIKI, KI SO MOGOČE MED DVEMA VOJNAMA ŠE OBSTAJALI MED PORABCI IN PREKMURCI, GORIČANCI, SAJ JE SKORAJ VSAK PORABEC IMEL SORODSTVO NA GORIČKEM. TISTI, KI SO SE POTEM, PO LETU 48 RAZRAHLJALI, KONČALI. ENOSTAVNO NI BILO MEJNIH PREHODOV, NIČ NI BILO. ČE SI HOTEL TI PO LETU 48 OZIROMA 56, RECIMO, PRITI NA SLOVENSKO STRAN, MISLIM, V SLOVENIJO, SI MORAL ITI PREKO HRVAŠKEGA MEJNEGA PREHODA. POTEM, ŠELE, MENI SE ZDI, 69., SE ODPRE MEJNI PREHOD REDIČ DOLGA VAS, KI JE TUDI ZELO DALEČ OD NAS, OD SAMEGA PORABJA. POTEM, MALO KASNEJE, JE HODOŠ BAJASENYE.
TO JE PA TUDI 40 KM STRAN.
JA, TUDI, SEVEDA, VSE JE PREDALEČ. ČE VEMO, DA SO PRVI NEPOSREDNI MEJNI PREHOD PORABSKE VASICE DOBILE ŠELE PO SPREMEMBI SISTEMA. LETA 92 SE ODPRE MEJNI PREHOD ZGORNJI SENIK- MARTINJE, POTEM NI ČUDNO...

SEVEDA NE MOREMO IN VERJETNO TUDI NOČEMO. NE VEM, NA MADŽARSKEM OZIROMA MADŽARI SO NA TO OZEMLJE PRIŠLI KOT NAROD, KI GOVORI NEK ZELO DRUGAČEN, KI IMA ZELO DRUGAČNO GOVORICO IN SO SE PRAVZAPRAV ZATO VERJETNO TUDI NA ZAČETKU POČUTILI, DA SO ONI DRUGAČNI IN MOGOČE JE TO BIL NEK OBČUTEK NEVARNOSTI, DA JIH TI GERMANSKI IN SLOVANSKI NARODI LAHKO POSRKAJO. PO DRUGI STRANI PA PO MOJE TEMU BOTRUJE TUDI MADŽARSKI NACIONALIZEM, KI JE SKOZ BIL, MISLIM, NEKAKO PRISOTEN, PRED PRVO SVETOVNO VOJNO, PO VOJNI, PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ITN., NA ŽALOST JE TUDI DANES PONOVNO PRISOTEN V MADŽARSKEM PROSTORU OZIROMA V DRŽAVI MADŽARSKI SPET.- ČEPRAV TE NOROSTI, KOT STA REKLA TAKRAT OBA PREDSEDNIKA, KUČAN IN GÖNZ LETA 92, KO STA TA PREHOD ODPRLA, TE NOROSTI JE HVALA BOGU KONEC. TO JE BILO TAKO, NE?
TAKO SE JE IZRAZIL TAKRAT GOSPOD GÖNZ, MADŽARSKI PREDSEDNIK, DA JE HVALA BOGU KONEC NEUMNOSTI OZIROMA NOROSTI, KER SE LJUDJE PRIBLIŽUJEJO, SE MEJE ODPIRAJO IN TAKO NAPREJ. TO JE BILO TISTO OBDOBJE, TISTO VZDUŠJE, MISLIM IN ZELO NAVDUŠENI SMO BILI VSI, NA OBEH STRANEH MEJE, DA SO SE MEJE ODPIRALE, AMPAK OD TAKRAT KJE PRETEKLO SPET SKORAJ 20 LET OZIROMA 20 LET IN...
V TEM ČASU SE JE VELIKO, VENDARLE JE BILO VELIKO NAREJENEGA. ODNOSI SO SE RAZRAHLJALI, OTOPLILI ITN., MISLIM, DA STA OBE DRŽAVI, NE VEM, KOLIKO STA NAREDILI, Z NAŠE STRANI JE BILO ZA MADŽARSKO MANJŠINO ZELO VELIKO NAREJENEGA. TO JE TREBA POVEDATI, AMPAK VELIKO SKLEPOV JE BILO, VELIKO DOGOVOROV, OBISKOV, TAKIH IN DRUGAČNIH, VELIKO DOBRIH ŽELJA. VPRAŠANJE, KOLIKO TEGA JE BILO NAREJENO. JAZ VEM, DA MOGOČE NE PAŠE RAVNO SEM, ZA TO CESTO OD GORNJEGA SENIKA DO VERICE, TO JE ŠTIRI, PET KILOMETROV CESTE, KI BI POVEZALA SPODNJI DEL PORABJA PA ZGORNJI DEL, TAKO DA BI V BISTVU SKRAJŠALI POT. ZDAJ SE MORAJO LJUDJE PELJATI ČEZ MONOŠTER PA NAZAJ, TO JE SKORAJ 20, 16 KM. AMPAK OD TEGA, SE PRAVI, KO STA OBA PREDSEDNIKA VLAD LETA 2007 SKLENILA, DA BO TO IN POTEM PAHOR PA ONI PREDSEDNIK SPET, DA BO TO V DVEH LETIH, TISTI TEMELJNI KAMEN JE ŠE ZDAJ RAVNO TAK OZIROMA JE ŽE VES UBOG...
ZARAŠČEN.

SAJ ZDAJ IMAMO SPET ISTEGA PREDSEDNIKA VLADE, KI JE TO TEDAJ NEKAKO OBLJUBIL, PA BO MOGOČE ZDAJ V DRUGEM MANDATU TO USPELO.
JA, UPAJMO, DA BO USPELO. MORA BITI ZELO ODLOČEN IN ODLOČNO PRITISKATI NA SVOJEGA KOLEGA ORBANA, S KATERIM STA DOBRA PRIJATELJA, KOLIKOR VEMO IN UPAJMO, DA BO POTEM ZDAJ USPELO.
KAKŠEN STATUS IMATE ZDAJ PO USTAVI PORABSKI SLOVENCI?
PO USTAVI PORABSKI SLOVENCI OZIROMA VSE MANJŠINE NA MADŽARSKEM NIMAJO VEČ STATUSA MANJŠINE, AMPAK STATUS NARODNOSTI. TO SE SICER ZELO ČUDNO ZDI IN TUDI TA NOVI ZAKON O MANJŠINAH GOVORI SAMO O NARODNOSTIH IN NE O MANJŠINAH. KAJ SE SKRIVA ZA TEM, DA SO TA POJEM UKINILI, BOMO VIDELI POTEM V PRAKSI, KO SE BO TA ZAKON IZVAJAL. TAKO, DA IMAMO ZDAJ STATUS NARODNOSTI IN NE STATUS MANJŠINE. PREJ STE REKLI, DA NI POMEMBNO, KOLIKO MILIJONOV KDO DA. SEVEDA JE POMEMBNO. MI, MISLIM, DA DAMO 13 MILIJONOV ZA MADŽARSKO MANJŠINO, ONI DAJO EN MILIJON ZA NAŠO MANJŠINO, AMPAK TO JE RES MOGOČE MANJ POMEMBNO. POMEMBNO JE TO, DA IMAJO MADŽARI TUKAJ SVOJEGA POSLANCA V DRŽAVNEM ZBORU, DA IMAJO MADŽARI NA NAŠI TV POLURNI TV PROGRAM, DA IMAJO RADIJSKE PROGRAME. MI IMAMO ENKRAT, MISLIM, PORABSKI UTRINKI, ENKRAT NA 14 DNI. IMAMO ENO URO RADIJSKEGA PROGRAMA NA DAN. IMAMO TALE VAŠ TEDENSKI ČASOPIS. TO SO TE RAZLIKE, DA NE REČEM GOSPODARSKO, V LENDAVI JE GOSPODARSTVO POPOLNOMA DRUGAČNO, KOT JE PRI VAS V PORABJU.
ABSOLUTNO. IN ČE SMO ŽE PRI POSLANCU, VSE KAŽE, DA TUDI PO NOVEM ZAKONU O VOLITVAH, POSLANCA, PORABSKEGA, MANJŠINA NE BO IMELA, SLOVENSKA MANJŠINA NE BO IMELA, KAJTI POGOJI SO TAKŠNI, DA ENOSTAVNO TEM POGOJEM NE BOMO KOS. TUDI PO SEDANJIH IZRAČUNIH, PO NEKI ZELO KOMPLICIRANI MATEMATIČNI FORMULI NAJ BI SE IZRAČUNALO, KOLIKO GLASOV BI POTREBOVALI, DA BI DOBILI ENEGA SVOJEGA POSLANCA V MADŽARSKI PARLAMENT, MORALI BI IMETI VSAJ 8000 OZIROMA VSAJ 10000 GLASOV. TEGA PA SEVEDA NE BOMO IMELI, KAJTI NAS JE ŠTEVILČNO VELIKO MANJ. ČEDALJE MANJ, NE?- ČEDALJE MANJ, TOLIKO NAS NIKOLI NI BILO, RECIMO, PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, TAKO DA NE BOMO IMELI POSLANCA. KAR SE TIČE RADIJSKE ODDAJE, BI LAHKO REKLI, DA JE V TEM LETU, V LETU 2012 JE TO EDINA POZITIVNA SPREMEMBA, DA IMAJO OD 1. JANUARJA VEČ PROGRAMA, SE PRAVI, ŠTIRI URE NA DAN. NE SICER LASTNE PRODUKCIJE, LASTNEGA PROGRAMA, LAHKO TUDI PONAVLJAJO OZIROMA PREVZAMEJO TUDI Z RADIA SLOVENIJA DOLOČENE ODDAJE, AMPAK IMAJO VSEENO ZAGOTOVLJENO FREKVENCO ZA ŠTIRI URE DNEVNO. NAŠ ČASOPIS JE SICER TEDNIK, SKROMEN, NA OSMIH STRANEH, MI SI ŽE NEKAJ ČASA PRIZADEVAMO, DA BI GA MALO RAZŠIRILI, DA BI ŠLI VSAJ NA 12 STRANI, AMPAK, KOT SEM REKLA, PONAVADI SE ZAPLETE OZIROMA ZAUSTAVI PRI FINANCAH IN TUDI ZDAJ. LETOS SMO DOBILI ENAKO PODPORO Z MADŽARSKE STRANI, KOT SMO JO IMELI LANI IN ČE RAČUNAMO SAMO INFLACIJO, SE PRAVI, DA ŠIRITEV NE PRIDE V POŠTEV. PRI ČASOPISU JE SICER TREBA POVEDATI, DA JE MOGOČE TO EDINA INSTITUCIJA, SLOVENSKA NA MADŽARSKEM, ZA KATERO VEČ DA MADŽARSKI PRORAČUN KOT SLOVENSKI, KAJTI DVE TRETJINI PRORAČUNA DOBIVAMO IZ MADŽARSKE, ENO TRETJINO PA TUKAJ IZ SLOVENIJE. KAR SE OSTALEGA TIČE, RECIMO, NAŠ SLOVENSKI KULTURNI INFORMATIVNI CENTER NE BI OBSTAJAL, ČE NE BI IMELI PODPORE IZ SLOVENIJE. V ENI ZADNJIH ŠTEVILK JE VAŠ UVODNIK, ŠTENJE ZA DUŠO. KAJ TO POMENI, ŠTENJE ZA DUŠO? SAJ NISEM NAJBRŽ PRAV IZGOVORIL. BRANJE. ZELO PRAV STE IZGOVORILI.
KAJ TO POMENI?

MI V NAREČJU ZDAJ ZA NOVE STVARI UPORABLJAMO IZRAZE IZ SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA. NITI SLUČAJNO NE IZ MADŽARŠČINE, KAJTI MI S TEM ŽELIMO NEKAKO TUDI POMAGATI LJUDEM, DA SE NAVADIJO, DA SE NAUČIJO TE NOVE IZRAZE IN ČE SE ŽE VELIKOKRAT POJAVI KAKŠEN TAK IZRAZ, POTEM V OKLEPAJU MOGOČE DAMO MADŽARSKI IZRAZ, DA BODO TOČNO VEDELI, KAJ POMENI, DA NE BODO NAROBE UPORABLJALI KAKŠNE BESEDE. TAKO, DA MISLIM, DA TA ČASOPIS SLUŽI TUDI KOT NEK UČITELJ SLOVENŠČINE, KOT NEK POUK SLOVENŠČINE.
TA JEZIK, TO NAREČJE JE PODOBNO MALO PREKMURŠČINI, BOLJ JEZIKU NA GORIČKEM.
TAKO. PRAVZAPRAV GORIČKI INAČICI PREKMURSKEGA JEZIKA.
KER PREJ JE BILO TO, KO NI BILO MEJE, JE BILO TO...
KO NI BILO MEJE, PRAVZAPRAV PORABJE NI NIČ DRUGEGA, KOT DEL GORIČKEGA, MISLIM, PODALJŠANJE GORIČKEGA, TUDI PO RELIEFU, ČE POGLEDAMO PORABJE. TO JE BILA ENOTNA POKRAJINA, DOKLER SE NISO ZAREZALE MEJE. IN TUDI ŽUPNIKI, DUHOVNIKI, LJUDJE SO SE MED SABO MEŠALI, POROČALI ITN. RECIMO, TUDI MOJ PRA PRADEDEK JE BIL Z GORIČKEGA ITN. IN KOT SEM REKLA, SKORAJ VSAKA DRUŽINA IMA NEKO SORODSTVO NA GORIČKEM. SE PRAVI, STAREJŠI LJUDJE POZNAJO NAREČJE, BEREJO V NAREČJU, KNJIŽNEGA JEZIKA MNOGI NE POZNAJO, VEČINA NE POZNA, KAJ PA MLADI, NE POZNAJO PA NE ENEGA NE DRUGEGA. ONI BOLJ POZNAJO NAŠ KNJIŽNI JEZIK. TAKO. NA ŽALOST, MISLIM, MLADI, TA SREDNJA GENERACIJA IN TUDI MLAJŠA GENERACIJA, TAM OKROG 20, 25 LET, ŠE RAZUMEJO NAREČJE, MOGOČE GA TUDI GOVORIJO, AMPAK NA ŽALOST MED SABO NE GOVORIJO V NAREČJU. TO JE VPLIV, MISLIM, MADŽARŠČINA, MEŠANIH ZAKONOV, TO, DA IMAJO SLUŽBE V MADŽARSKIH PODJETJIH ITN.
ALI PA V AVSTRIJSKIH.

KLASIČNI DVOJEZIČNI ŠOLI STA SAMO NA GORNJEM SENIKU IN ŠTEVANOVCIH, V MONOŠTRU, KJER JE PA VEČINSKO PREBIVALSTVO MADŽARSKO, TAM JE PA POSEBNI ODDELEK ZA SLOVENSKE OTROKE, KI SE POTEM UČIJO SLOVENŠČINE. ZA MADŽARE NIKOLI NI BILA OBVEZNA SLOVENŠČINA. NI TAKE DVOJEZIČNOSTI, KOT JE V LENDAVI, RECIMO, KI JO POZNAJO V GLAVNEM TUKAJ V SLOVENIJI, TAKE DVOJEZIČNOSTI NI. V GLAVNEM JE PA NARASLO TUDI ZANIMANJE ZA ŠTUDIJ V SLOVENIJI MED NAŠIMI, MED PORABSKIMI SLOVENCI. VSAKO LETO IMAMO MOŽNOSTI ZA PET ŠTIPENDIJ, DA PRIHAJAJO SEM IN HVALA BOGU, ZADNJE ČASE V GLAVNEM KORISTIMO VSAKO LETO PET ŠTIPENDIJ OZIROMA PRAVZAPRAV LANI ŽE VEČ, TAKO DA JE PA PROBLEM, KAM SE POTEM VRNITI. KJE TE MLADE LJUDI, KI SMO JIH ŠOLALI, KI SMO JIH IZŠOLALI, ZAPOSLITI? V PORABJU NI NOBENE SLOVENSKE FIRME, NI NOBENEGA PODJETJA, NITI MAJHNEGA NE, NIČ. PRAVZAPRAV, KO PRIDEJO NAZAJ, SE ZAPOSLIJO ALI V MADŽARSKIH FIRMAH, PODJETJIH, ALI GREJO TUDI V AVSTRIJO IN TU JE TUDI VELIKA RAZLIKA, RECIMO, ŽE MED NAŠO GENERACIJO IN TO MLADO GENERACIJO. ONI VEČ NISO TAKO VEZANI NA PORABJE, KOT SMO BILI OZIROMA KOT SMO MI VEZANI NA PORABJE. TAKRAT, KO SEM JAZ KONČALA, BI TUDI LAHKO ŠLA KAMORKOLI NA MADŽARSKEM, KAJTI ŠTUDIRALA SEM MADŽARŠČINO IN SLOVENŠČINO ŠELE POZNEJE, AMPAK NE. ENOSTAVNO SI NE BI MOGLA PREDSTAVLJATI, DA NE PRIDEM NAZAJ V PORABJE.
ČE SEM VAS PRAV RAZUMEL, VI SLOVENSKO NISTE ZNALI. VI STE ZNALI SAMO VAŠE PORABSKO NAREČJE? JA, SPRVA, SEVEDA, OD DOMA. MI SMO DOMA GÜČALI, MI SMO DOMA POGÜČAVALI, MI SMO DOMA GÜČALI, BABICA, DEDEK, BABICA SKORAJ NIČ NI ZNALA MADŽARSKO, DEDEK ŽE, KER JE BIL V MADŽARSKI VOJSKI. JAZ SEM SE MADŽARSKO ZAČELA UČITI POTEM, KO JE SESTRA, KI JE TRI LETA STAREJŠA, PRIŠLA V ŠOLO IN ŠOLA JE BILA TAKRAT MADŽARSKA. IN SE JE ONA UČILA MADŽARSKO IN PRINAŠALA DOMOV MADŽARŠČINO. POTEM SEM SE SLOVENŠČINO UČILA V OSNOVNI ŠOLI V OKVIRU PREDMETA SLOVENŠČINE, SMO IMELI TAM NEKJE TRI, ŠTIRI URE TEDENSKO SLOVENŠČINE, VSE OSTALO SMO IMELI V MADŽARŠČINI. TAKRAT, KO SEM BILA NA MONOŠTRSKI GIMNAZIJI, TUDI NI BILO SLOVENŠČINE NITI KOT JEZIK, TEMVEČ SAMO KROŽEK. IN PRAVZAPRAV SEM SE SLOVENŠČINE, BI LAHKO REKLI, NAUČILA V SZOMBATHELYU, KO SEM HODILA NA VISOKO PEDAGOŠKO ŠOLO IN TAM JE DELOVAL SLOVENSKI LEKTORAT. NI BILO ŠE KATEDRE, JE PA BIL LEKTORAT IN ZELO SEM HVALEŽNA TISTIM LEKTORICAM IZ MARIBORA, TUDI GOSPE DOKTORICI ZLATI VOKAČEVI, ZDAJ ŽE POKOJNI, KI MI JE VELIKO POMAGALA. MIDVE SVA SE VELIKO DRUŽILI, KER JE TAKRAT BILO MALO SLOVENSKIH ŠTUDENTOV IN ONA JE TAM STANOVALA. MOGOČE SE JE TUDI DOLGOČASILA, MI JE ZMERAJ REKLA, PRIDI MALO NA KLEPET ZVEČER. JE BILA V ŠTUDENTU, Z NAMI JE STANOVALA, PRIDI MALO NA KLEPET. IN MOGOČE JE NA ZAČETKU NISEM ŠE DOBRO RAZUMELA, AMPAK POTEM JE PA NEKAKO STEKLO IN JAZ SEM JI ZA TO ZELO HVALEŽNA, DA SEM RAVNO V TISTEM ČASU BILA ŠTUDENTKA V SZOMBATHELYU. POTEM STE IMELI TO SREČO, DA KO SE JE USTANAVLJAL TA ČASOPIS, LETA 91, STE BILI UREDNICA IN VES ČAS, 20, 21 LET STE ZDAJ UREDNICA TAM. KATERI LJUDJE SO TAM ZA TO NAŠO SKUPNOST POMEMBNI, RECIMO, VI STE POMEMBNI. TAM SO TI MUKIČI ZNANI, NOVINARJI, ETNOLOGI ITN. TAM JE ŠE GOSPA KOZAR, NE?
KOZARJEVA, JA.

V REDU. SEM REKLA, VESTE KAJ, TO BI BILO PA ZELO LEPO, AMPAK ONA JE MOGOČE MISLILA NA VSE TAKOIMENOVANE JUŽNE SLOVANE NA MADŽARSKEM, NA HRVATE, SRBE IN NA NAS, AMPAK NAS NI TOLIKO.
MOGOČE JE TREBA POVEDATI, NAŠA BRANŽA, MEDIJI, SO VENDARLE DOBRO VES ČAS POKRIVALI TO POKRAJINO, ZLASTI TA NAŠA HIŠA, NAŠI DOPISNIKI VRLI, OD GOSPODA RUŽIČA NAPREJ IN DO SEDANJEGA, BOJANA PEČKA, TO JE TREBA POVEDATI. MOGOČE JE TREBA OMENITI ŽUPNIKE, SLOVITEGA ŽUPNIKA, VAŠEGA ČEDERMACA, GOSPODA JANOŠA KÜHARJA. JANOŠ KÜHAR JE RES BIL PORABSKI ČEDERMAC, JAZ SE GA ŠE MALO SPOMNIM IZ OTROŠTVA. ON JE BIL NA GORNJEM SENIKU PRIBLIŽNO 50 LET ŽUPNIK, PRIBLIŽNO TRI ALI PET LET SO GA PRAV V TISTIH TEŽKIH PETDESETIH LETIH ODSTRANILI IN SO GA DALI NA MADŽARSKO ŽUPNIJO, AMPAK POTEM SE JE LAHKO VRNIL. ON JE BIL PA RES TISTI ČLOVEK, KI JE NEKAKO SLOVENSTVO, LAHKO BI PO PORABSKO REKLI, GOR DRŽAL, KI SE JE ZELO MOČNO VSAKE BESEDE DRŽAL. ON SE JE ZNAL KREGATI TUDI S PRIŽNICE ZA TA SLOVENSKI JEZIK IN ON JE BIL TISTI, RECIMO, KI JE SVOJČAS STAREJŠE LJUDI UČIL PISATI IN BRATI SLOVENSKO, KO ŠE NI BILO POUKA V ŠOLI IN PRAVZAPRAV LJUDJE SLOVENSKE PISAVE NISO POZNALI, SLOVENSKIH ČRK NISO POZNALI, KER SO POZNALI STARO PREKMURŠČINO Z MADŽARSKIM ČRKOPISOM. IN ON JE BIL TISTI, RES JE BIL TISTI ČLOVEK, KI JE DO SVOJE SMRTI DOSLEDNO IMEL VSE V SLOVENŠČINI, OD VEROUKA DO VSAKEGA OBREDA, SE NI DAL, SE NI PUSTIL.
PRILJUBLJEN JE BIL TUDI EDEN OD NJEGOVIH NASLEDNIKOV, FERENC MERKLI, KI SO GA TUDI PRESTAVILI POTEM DRUGAM, NE? TUDI, ZDAJ PRED KRATKIM, PRED DVEMA LETOMA, TREMI PRIBLIŽNO. ON JE BIL PA TISTI MLADI ŽUPNIK, PRAV IZ MOJE ROJSTNE VASI DOMA, ZA KATEREGA SMO SE TUDI BORILI, DA NAJ GA MADŽARSKI ŠKOF DA V PORABJE, KAJTI KONČAL JE V RIMU IN TAKRAT JE MADŽARSKI ŠKOF IMEL NEKO PREDSTAVO, DA GA BO TAKOJ DAL NA ŠKOFIJO IN NE V PORABJE. IN TAKRAT JE TUDI SLOVENSKA DIPLOMACIJA PRECEJ POMAGALA, DA JE PRIŠEL V PORABJE. V ZAČETKU NEKAKO NI IMEL PRAVEGA ODNOSA, NEKAKO SE JE ISKAL, VSEENO JE ON DEL SVOJIH ŠOL KONČAL NA MADŽARSKEM IN TUDI MALO V TEM MADŽARSKEM DUHU IN V ZAČETKU SE JE ISKAL, AMPAK ZDAJ PRAV PRI TEM, KO SO GA PRESTAVILI, NEKAJ LET JE ZAČEL DELOVATI S SRCEM, MISLIM, S SRCEM DELOVATI ZA SLOVENSTVO. TUDI MED ŠOLARJI JE BIL ZELO PRILJUBLJEN, TUDI MED STAREJŠIMI. ON JE ZNAL VSAKEMU REČI TISTO LEPO BESEDO, SE POGOVARJATI IN POTEM JE ŠKOF REKOČ, DA NE BO NIKOLI KONČAL SVOJEGA DOKTORATA, SE JE SKLICEVAL NA TA VZROK, GA JE POTEM DAL V MADŽARSKO ŽUPNIJO. IMATE DVE KROVNI ORGANIZACIJI, TAKO KOT VSE DRUGE NAŠE MANJŠINE, ENA JE CIVILNA ORGANIZACIJA, ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM, DRUGA JE PA DRŽAVNA SAMOUPRAVA, SLOVENSKA, KI JE NEKAKO BOLJ POSTAVLJENA OD MADŽARSKE VLADE, ČE MOGOČE GROBO REČEM. JA, GROBO REČENO TAKO. DVE ORGANIZACIJI, DRŽAVNA SLOVENSKA SAMOUPRAVA NASTAJA ZMERAJ NA VOLILNI BAZI, KER TAKRAT, KO SO LOKALNE VOLITVE NA MADŽARSKEM, SE VOLIJO TUDI MANJŠINSKE SAMOUPRAVE, PRAVZAPRAV ZDAJ ŽE NARODNOSTNE SAMOUPRAVE IN IZ TEH ČLANOV NARODNOSTNIH SAMOUPRAV SE POSTAVI DRŽAVNA SLOVENSKA SAMOUPRAVA IN KOT STE TUDI REKLI, TA ORGANIZACIJA JE BOLJ SOGOVORNICA MADŽARSKE VLADE, MEDTEM KO JE NAŠA ORGANIZACIJA, ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM, BOLJ NAVEZANA, POVEZANA S SLOVENIJO. TUDI KAR SE TIČE FINANCIRANJA, SE TO ZELO LEPO VIDI. DRŽAVNA SLOVENSKA SAMOUPRAVA DOBIVA NEKAJ FINANC IZ MADŽARSKE, MEDTEM KO NAŠA ORGANIZACIJA, KI JE PRAVZAPRAV ZVEZA DRUŠTEV, SLOVENSKIH KULTURNIH IN ŠPORTNIH DRUŠTEV, SE PA VEČINOMA FINANCIRA IZ SLOVENIJE. TEH DRUŠTEV JE PA ZELO VELIKO, VSAKA VAS IMA NEKAJ DRUŠTEV MENDA, VEČ DRUŠTEV KOT VASI.
SKORAJ, JA. TAKO JE, V GLAVNEM JE VSEH SKUPAJ, MISLIM, DESET DRUŠTEV PO PORABJU, KULTURNIH DRUŠTEV, VASIC PA IMAMO SAMO SEDEM, OB TEM PA SO ŠE OTROŠKA DRUŠTVA NA ŠOLAH. TO SE NAM ZDI ZELO POMEMBNO, DA BI NA ŠOLAH DELOVALI, PRI TEJ IZVENŠOLSKI DEJAVNOSTI IMELI, VSE VEČ OTROK BI VKLJUČEVALI V TO DEJAVNOST IN S TEM DA MENTORJE POVABIMO IZ PREKMURJA, IZ SLOVENIJE, KI POTEM NE LE DA VODIJO SAMO TISTO STROKOVNO DEJAVNOST, AMPAK JEZIKOVNO POTEM TUDI VELIKO POMAGAJO. TO SO V GLAVNEM AMATERSKA DRUŠTVA, KULTURNA DRUŠTVA VEČINOMA, NEKAJ ŠPORTNIH JE, MED ŠPORTI JE NAJBOLJ NOGOMET, KAJ NAJ BI DRUGEGA ŠE BILO, KAJTI NI VELIKO MLADINE, TO JE TUDI VELIK PROBLEM, DA MLADINE NI, DA JE NATALITETA ZELO NIZKA. TAKO SMO ZDAJ ZELO RADOVEDNI, KAKŠNI BODO PODATKI LANSKEGA POPISA PREBIVALSTVA. REZULTATOV ŠE NI IN RES TUDI MENE OSEBNO ZELO ZANIMA, ALI JE NAŠE ŠTEVILO IZ LETA 2001 NARASLO, ALI JE PADLO. ODVISNO, KDO SE BO PROKLAMIRAL.

A JE V PORABJU TRAVA RES BOLJ ZELENA, KOT DRUGOD PA ZRAK BOLJ LEPO DIŠI, KOT VAŠI ROJAKI PRIPOVEDUJEJO?
SEVEDA, MISLIM, NAM VERJETNO, KI TAM ŽIVIMO. JE, ŽE KO ČLOVEK PRESTOPI NEKAKO, MISLIM, PRIDE DO MONOŠTRA, ZAGLEDA OD DALEČ MONOŠTRSKO CERKEV, TAKRAT DOBIŠ OBČUTEK, DA SI DOMA IN TUDI DEJANSKO JE TAKO, KAJTI V PORABJU JE NARAVA NEOKRNJENA, NIKOLI NI BILO NEKE TEŽKE INDUSTRIJE, NIKOLI NI BILO DOSTI KEMIKALIJ V KMETIJSTVU, KER NI BILO ZADRUG ITN., TAKO DA JE ZDAJ TO ENA OD MOŽNOSTI PORABJA, DA PREŽIVI, DA RAZVIJE TURIZEM, DA RAZVIJE TA TURIZEM Z NAHRBTNIKOM ITN. IN DA PRIVABI VSE VEČ LJUDI, KI ŽELIJO PREŽIVETI NEKAJ DNI V ČISTI NARAVI, V LEPEM OKOLJU.
JAZ VAM, GOSPA SUKIČ, ŽELIM, DA BI BILO TO PORABJE ŠE VEDNO LEPO ZELENO IN DA BI VAS BILO VEČ IN DA BI MI, TUKAJ IZ CENTRA NEKAKO, V LJUBLJANI IN OD DRUGOD, ODKRIVALI VAŠO LEPO POKRAJINO. HVALA LEPA ZA TALE POGOVOR. HVALA LEPA VAM, JAZ PA VABIM VSE SLOVENCE IZ MATIČNE SLOVENIJE, PRIDITE ENKRAT K NAM IN POGLEJTE RES Z LASTNIMI OČMI, KAKŠNI SMO IN KAKŠNO JE PORABJE.
MOGOČE OB NASLEDNJI PRILOŽNOSTI, KO BO TA CESTA, ZNANA CESTA, OD GORNJEGA SENIKA DO VERICE ZGRAJENA.
TAKO. HVALA.
LEPA HVALA ŠE ENKRAT. HVALA LEPA VAM.