Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Iz popotne torbe: Zelenjava

Besedilo, Slike
Premiera: petek, 11. maj 2007, Vse oddaje
Prejšnja: Seme
Naslednja: Plesalci
slika

Živijo.


Ha ha, pozdravljeni, utrujen sem veste. Zakaj ste pa tako začudeni? Kaj vi nimate nobenega vrta? Kaj, niti gredice za zelenjavo in za sočivje? No torej poslušajte utrujen sem zato, ker sem vse to tukaj pridelal na svoji gredi, tole je zelena, dišeča in zdravilna to se razume. Imam še peteršilj, por in pa nekaj solate poleg vsega ostalega kar vidite. Pa to še ni vse. Poslušajte zdaj. Divji mož, kosmati mož, tri doline je ogradil. To bo vrt moj vanj si rož in sočivja bom nasadil. Kdo ve katera zelenjava sodi med sočivje? Vam kar jaz povem, stročnice.
Poglejte to je stročji fižol. Vendar med stročnicami nista samo fižol in leča, ki jo imam tukaj. Poglejte oranžna leča in pa taka leča. Poleg leče pa je tu tudi bob.
Tole je bob veste. Je trši od fižola In potem res lahko razumemo kaj pomeni, če kdo reče, da so njegove besede kot bob ob steno. Torej za manj. Tudi steni se prav nič ne pozna, da je priletel vanjo. Dolgo ga je treba kuhati in včasih je bob veljal za hrano revnih ljudi, tako kot leča.


slika

Prodati vrednost za skledo leče pomeni biti zelo lačen ali pa nepremišljen in zaletav. Grah pa so včasih na trgu rade kupile mestne gospe. Jaz ga pa imam na svoji gredi. Na Finskem, kjer sem zadnjič bil, sem dobil kaseto o deklici Helmi, ki ima tudi svojo gredo graha, poglejte.


Svež grah prinaša okus po poletju. Grah je ena najstarejših kulturnih rastlin in zelo hranilna vrsta zelenjave.


Na Helminem vrtu je gredica z zemljo na katerem je veliko organskih snovi za njen grah. Seme poseje šele, ko se tla pozimi segrejejo, saj grah ne prenese mraza.


Okrogla semena razporedimo v vrste potem pa jih prekrijemo z rahlo plastjo prsti.


Helma ve, da semena potrebujejo tudi vodo, da vzkalijo. Ko mala vrtnarica zalije sveže posejano gredico, si lahko odpočije in prepusti delo naravi.


slika

Dolga grahova stebla ne morejo stati pokonci brez podpore, zato uporabimo količke. Količek porinemo v tla poleg rastline. Grah se ga kmalu oprime s svojimi viticami in se počasi prebija proti svetlobi.


V dolgih debelih strokih se skrivajo zrela zrna graha, ki jih lahko obiramo vse poletje. Ko so prvi stroki zreli, nekateri šele začenjajo zoreti.


V vsakem stroku je nekaj zrn iz katerih lahko pripravimo juhe in solate. Lahko pa jih shranimo v zamrzovalniku in jih pojemo v zimskem času.


Zelje in koleraba sta zelo upoštevana zelenjava, pojavljata se na mnogih jedilnikih tako kot korenček in por in še kaj. Vsa zelenjava je namreč zdrava, vsebuje veliko vitaminov in drugih snovi in učinkovin, pretiravanje pa vseeno močno odsvetujem. Kdor se čez vsako mero napoka sočivja in zelenjave ga bo ščipalo po trebuhu. Res je fižol priporočljiv za možgane, je pa težak za želodec. Kaj pa zdaj? Ponujam vam moder odgovor. Vedno vsega ravno prav. Ta in oni požrešnež je celo umrl, če je svojemu občutljivemu in kdaj operiranemu želodcu privoščil preveč stročnic. Pa tudi solata in zelje napenjata čeprav sta zdrava. Presna, to je surova zelenjava vsebuje več zdravilnih sestavin kot kuhana ali pa ocvrta.
Kaka vrsta zelenjave lahko ostane na gredi kar čez zimo. Tak junak je na primer brstični ohrovt. Takole ga na Nizozemskem, kjer so mi dali kaseto o tem nabirata deklici Kira in Sofija.


slika

Pridite poglejte, izberite, kupite kakšno stvar vam pa dam v dar. Vse sveže, vse zdravo, vse naravnost iz grede. Paradižnik, paprika, por, solata, motovilec, radič, kumarice, vse, korenček, zelena, zelje, sploh veliko zelenjave in sočivja. Stročji fižol, stročji fižol. Gospa, gospa boste stročji fižol? Ne boste, hvala lepa pa nič. Najboljši vse domače, vse zdravo, vse bio. To ni utvara, to je resnica in poštena reklama za dobro blago. Kaj Arabela ti to dobro veš. Ti si morala sama samevati, ko sem se jaz mudil na vrtu in sadil, sejal, plev, okopaval, zalival, gnojil in gojil. Gojil, gojil, gojenje, to je prava beseda. Gojenje je vzgajanje, rast in pridelek. Brez začimb pa tudi ne gre veste. Šampinjoni slastni in okusni, potrebujejo skrbno gojenje, nato pa ali rastejo pri nas, ali pa v Nemčiji. No tudi o tem imam kaseto.


slika

Krištof je v gozdu na svežem zraku. Nekaj je našel. Gobo, natančneje šampinjon. Z gobami je potrebno biti zelo previden, ampak ta goba ni strupena. Krištof bi jo lahko pojedel ampak, če se premaga bo iz nje lahko dobil veliko novih gobic. In to takole. Prva stopnja se bo dogajala v gobarskem laboratoriju pri gospe Kinenovi. Gospa odreže konec šampinjonovega beta, ga položi na kos papirja in pod velik kozarec.

Naslednji dan je pod gobo temen prah, najbrž je padel z gobe s spodnje strani klobuka. Gospa nese na stekelce ščepec tega prahu. Zdaj si ga lahko ogledamo pod mikroskopom.


To je nekakšno seme, strokovnjaki jim pravijo spore kadar gre za gobe. Gospa ( Kinenova ), da spet ščepec spor na steklo s kulturo.


slika

Tako bomo lahko jasno videli kaj se dogaja.
Seveda v skrajšanem posnetku. V enem tednu zraste šop korenin, ki ga v laboratoriju imenujejo micelij. Toda kako iz tega nastanejo gobe?

Najprej mora micelij še malo zrasti. Gospa ( Kant ) pokaže Krištofu še naslednji korak. Vzame steklenico z zrni, steklenica mora biti dobro razkužena, zato jo še enkrat sterilizira pod plamenom.
Tudi zrna je najprej skuhala, da ne bodo kalila. Potem vzame malo micelija in ga da k zrnom. Steklenico potrese.


Kar tukaj vidimo v nekaj sekundah v resnici traja 14 dni.


Micelij raste naprej, okrog vsakega zrna nastane bel puh. A to še ni vse. Druga stopnja je tovarna komposta.


Tu je velik kup konjskega gnoja, potrebujemo še slamo in mavec.

slika

Kar veliko obojega. Vse pošteno premešamo in pustimo nekaj tednov preperevati, kompostirati.
Ko je kompost narejen pridejo na vrsto naša zrna. Zmešajo jih s kompostom, da lahko micelij raste naprej.


Spet skrajšani posnetek. No, poglejte.

Tretja stopnja je gojišče gob. Kompost z micelijem razgrnejo na paleti in razvozijo. Vernt razloži palete z viličajem. Tisto belo je micelij, ki še naprej pridno raste.

Potem kompost z micelijem postavimo v skladišče, kjer vzdržujejo točno določeno temperaturo in vlažnost.


Še enkrat bomo videli, kaj se zgodi v enem tednu.


Končno iz micelija začnejo rasti gobe. Čudoviti šampinjoni.


Vzgojili so jih iz ene gobe in njenih spor.
Zdaj jih lahko poberejo.


slika

Zdaj bodo šampinjoni pobrani. To podlagi ne bo škodilo.


Ob tem se Krištofu porodi nova zamisel. Vzame nekaj spor in jih raztrese po gozdu. Tako, pa je.

Krištof ima spet srečo. Tudi tu rastejo gobe.

Zdaj lahko nabira svoje gobe. To ali to.

Okusno.


Močno sem postal lačen. Privoščil si bom lahek obrok z ravno prav najbolj zdrave zelenjave. Nasvidenje, lepo se imejte, veliko se smejte in vsaki dan malo sadja in zelenjavce pojejte. Živjo.

Prejšnja: Seme
Naslednja: Plesalci
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane