Odprti kop - Izvir(n)i: 1. 11. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 01. november 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 4. 10. 2009

Naslednja: 6. 12. 2009

UMETNOST JE ŠE BOLJ PODOBNA ŽIVLJENJU KOT ŽIVLJENJE SAMO, PRAVI PREGOVOR. LEP POZDRAV. SLEDI NOVEMBERSKA BERA LJUBITELJSKE KULTURE. POGLEJMO KAJ SO NAŠE KAMERE UJELE TOKRAT. 20 LET OSVAJANJA DOMAČIH IN SVETOVNIH GLASBENIH ODROV LETOS PRAZNUJE FOLK- ROCK SKUPINA ORLEK. V RUBRIKI NA KRATKO PREDSTAVLJAMO KNJIGO JANEZA ZALAZNIKA, KAKO JE UMETNOST IZGUBILA NEDOLŽNOST. V MEŽICI SMO OBISKALI RAZSTAVO TAKO SO NEKOČ ŽIVELI KNAPI. V SLOVENJ GRADCU SMO BILI NA FESTIVALU MLADE LITERATURE URŠKA 2009.
V KOPRU JE BIL 8 MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE. PREDSTAVLJAMO PORTRET ZVONKA ČEMAŽARJA. PESNIKA, PISCA PRILJUBLJENIH BESEDIL ZA NARODNE ANSAMBLE IN LJUBITELJA PLANIN.

ZASAVSKA GLASBENA SKUPINA ORLEK, KI JE POZNANA PREDVSEM PO HUDOMUŠNIH, RUDARSKO IN SOCIALNO OBARVANIH PESMIH, SE LETOS PODPISUJE KAR POD 20 LET BOGATEGA USTVARJANJA. SVOJ JUBILEJ BODO OBELEŽILI TAKO KOT SE SPODOBI. Z GLASBO IN GLASBENIMI GOSTI V LJUBLJANSKEM CANKARJEVEM DOMU 21. NOVEMBRA. NAJPREJ PA POGLED V NJIHOVIH 20 LET.

ZGODBA O SKUPINI ORLEK SE JE ZAČELA NEKJE V ZAČETKU 80- IH LET Z MOJO PRESELITVIJO IZ LJUBLJANE V ZASAVJE, TOČNEJE V ZAGORJE. IN JAZ SEM SE Z GLASBO ŽE PREJ UKVARJAL. KO SEM SE SEM PRISELIL, TAKOJ TISTA ŽILICA NE DA MIRU IN SMO PAČ, NEKAJ SOMIŠLJENIKOV SEM NAŠEL. NAŠEL SEM TUDI KITARISTA BOJANA, KATERI JE ŠE DANDANES V TE EKIPI, TAKO DA PRAZGODOVINO SKUPINE ORLEK TVORIVA SKUPAJ.
NATO SE JE LETA 1989 OBLIKOVALA SKUPINA, KI SE JE Z NEKAJ ZAMENJANIMI IN NA NOVO PRIDOBLJENIMI ČLANI DEJAVNA ŠE DANES. ZARADI SVOJSTVENE GLASBE IN BESEDIL SO HITRO VZBUDILI ZANIMANJE JAVNOSTI IN TUDI GLASBENIH KRITIKOV. PRELOMNI TRENUTEK SE JE PO POREDOŠEVEM PRIPOVEDOVANJU ZGODIL, KO JE JURE TORI ROCK ' N ' ROLL ZAIGRAL NA HARMONIKO.
S TEM DA SEM POTEM VSEENO MALO HARMONIKO PRILAGODILI, DA JE POTEM MALO ETNO MELOSA BILO NOTRI. AMPAK SMO V BISTVU TA ETNO MELOS NADGRADILI S TEMI SODOBNEJŠIMI PRIJEMI Z ROCK ' N ' ROLL IN TAKO NAPREJ. NAKAR SMO POVABILI ŠE PIHALCA ZRAVEN.
SMO ZELO RAZLIČNI PO STAROSTI IN PO ŽANRIH KATERE SMO IGRALI ŽE PREJ, PREDEN SMO BILI V SKUPINI. KAKŠNI KITARISTI SO BOLJ PRINESLI ROCK GLASBO, ENI CELO METAL GLASBO V BAND. PIHALCI SO BOLJ DIXILEAND, JAZZ IN KAJ PODOBNEGA PRINESLI. HARMONIKA JE ITAK DIVJAK, DA MU NI PRIMERE. VLADO JE NEKAKO ROCKER TISTIH 60- IH LET IN TUDI KITARIST BOJAN.
VSEH 20 LET SO BILI IZJEMNO DEJAVNI. VSAKI 2 LETI SO NAMREČ IZDALI 1 ALBUM. NO, PRAVZAPRAV NITI SAMI NISO PREPRIČANI ALI JIH JE RES SAMO 10, SAJ SO TU ŠE THE BEST OF- I IN KONCERTNI ALBUMI. PREJELI SO ŠTEVILNE NAGRADE, MED DRUGIM TUDI ZLATO PTICO ZA ALBUM ADIJO KNAPI IN ZLATEGA PETELINA ZA ALBUM SALAMURCA.

BAZA ZA TO, ZA TA ROCK JE TUKAJ IDEALNA. JE PROLETARIAT TUKAJ, JE TISTA TEŽKA INDUSTRIJA BILA. KAR SEM SEVEDA VIDEL, DA JE TO PODROČJE TEGA KNAPOVSTVA, OZ. RUDARJENJE IN TE ZADEVE, BILO ZELO MALO UGLASBENO. SPLOH NE NA SODOBNEJŠI RITEM. RECIMO ROCK ' N ' ROLLA ALI KAJ TAKEGA, ROCKA. MED KNAPI JE ZMERAJ VLADAL EN TAKŠEN OBEŠENJAŠKI ČRN HUMOR. PO TEM SO SPLOH ZNANI IN TA HUMOR SE JE MENI IZREDNO ULEGEL, OZ. ZLEZEL POD KOŽO.
V VSEM TEM ČASU SE NI KAJ DOSTI SPREMENILO. NIKOLI NISMO RAZMIŠLJALI KAJ BO. KAJ BOMO MI NAREDILI, KOT VEČINA BENDOV ZDAJ TAKO RAZMIŠLJA. MI DELAMO TISTO KAR ZNAMO IN TO Z VESELJEM DELAMO.

NAJBOLJ DELAVNI SO PRIBLIŽNO 1 LETO PRED SNEMANJEM NOVEGA ALBUMA, KO DVAKRAT DO TRIKRAT NA TEDEN PO NEKAJ UR INTENZIVNO VADIJO IN TEDAJ SE V CELOTNI SKUPINI ROJEVAJO NOVE IDEJE IN KONCEPTI. NA PRVO VAJO SEM PRIŠEL Z GIPSOM IN SO MAJHNO ČUDNO POGLEDALI OSTALI ČLANI. ŽE PRVIČ PRIDE TAKOLE DEFEKTEN, A BO SPLOH LAHKO ŠE KAJ OD NJEGA PADLO, KAR SE IGRANJA TIČE. NO IN PO 20 LETIH ŠE STVAR DELUJE.
MARSIKDAJ SE TE STVARI ŽE NAVELIČAŠ IN TAKO NAPREJ. PRIDE PA ŠPIL, DOBRO VZDUŠJE NA KONCERTIH IN TAKRAT SE STVARI ZNOVA ZAČNEJO NA EN NAČIN. DOBIŠ SPET VOLJO ZA NAPREJ.
KAR JE PA TUDI MOREBITI PRI MENI DALO VELIKO ENERGIJE IN PA VOLJE, DA SEM JAZ ZDRŽAL CELIH 20 LET PA TUDI PRI MOJIH LETIH, RECIMO. SEM MALO STAREJŠI OD OSTALIH. DA SEM ZDRŽAL, TO JE PA NAŠA VESELA DRUŽBA. Z BRATOM IN OČETOM ŽE VEDNO SODELUJEMO. TUDI DOMA, KO IMAMO TISKARNO, DO TEGA DA SMO SKUPAJ 20 LET V BENDU. V BISTVU NI TUKAJ ODNOS OČE SIN ALI PA BRAT, TUKAJ JE ČLAN BENDA. TAKO DA GA ISTO POŠLJEŠ KAM, KAKOR KATEREGA DRUGEGA. MNOGIM SO SE V SPOMIN VTISNILI TUDI NJIHOVI VIDEOSPOTI. ZAČELO SE JE Z DIO KNAPI. TAKO DA JE MALO BOLJ ŠIRŠE BILO PO SLOVENIJI. TAKRAT SE JE TA VIDEOSPOT KAR DOSTI VRTEL IN SMO TUDI MALO BOLJ POPULARNI POSTALI ZARADI TEGA. BIL JE VERJETNO TUDI ZANIMIV, NE SAMO KOT SAMA SKLADBA, AMPAK TUDI KOT TEMATIKA JE BILA TO ZELO AKTUALNA, KER TAKRAT SE JE DEJANSKO TA SOCIALNA BOMBA V ZASAVJU RES ZAČENJALA, KO SO SE ZAČELI ZAPIRATI, PREDVSEM ZAGORSKI RUDNIK. SO BILI NEKATERI RES PRAV TAKI HUMORISTIČNI, NEKATERI MALO BOLJ RESNI, KOT JE RECIMO TETOVIRANI 3, KI JE BIL TAKRAT ODGOVOR NA, V BISTVU KAKO SE JE CELA SLOVENIJA SPRAVILA NA ZASAVJE, NA TO NAŠO TERMOELEKTRARNO 3.

VRHUNEC PA JE ZAGOTOVO VIDEO ZA PESEM BERKMANDLC. 3D ANIMACIJA DUŠANA KASTELICA, KI JE DOŽIVELA MEDNARODNI USPEH. MED DRUGIM JE NAVDUŠIL IN BIL NAGRAJEN TUDI NA FESTIVALU SUNDANCE.

LETA 1997 SO SE ZAČELA NJIHOVA GOSTOVANJA V TUJINI. NAJPREJ V NEMČIJI IN DRUGOD PO EVROPI, NATO V AVSTRALIJI, KJER SO BILI TUDI GOSTJE V ODDAJI NACIONALNEGA RADIA, NATO NA NOVI ZELANDIJI, LETA 2002 V ZDA, KJER SO NASTOPILI TUDI V ZNAMENITEM NEWYORŠKEM KLUBU CBGB, PREDLANI PA SO BILI NA KITAJSKEM. PUBLIKA JE TAKO NJIHOVO GLASBO KOT TUDI SLOVENSKA BESEDILA POVSOD SPREJELA Z NAVDUŠENJEM. V PRIJETNEM SPOMINU SO OHRANILI KONCERT V RUDOLSTAATU. TAM JE BILO, SO REKLI OKROG 10, 12 ALI MOGOČE DO 15 TISOČ LJUDI. PRVI KONCERT JE BIL IN MI SMO IGRALI DRUGI IN PRED KONCERTOM JE BILO ENIH 5 METROV PRAZNO, TAM SO BILI STOLI, OD ZADAJ PA SEDELI IN PA STALI ŠE. IN MI IGRAMO NEKAJ ČASA, KAR NAENKRAT PRIDE FOLK OD SPREDAJ, NORELI. TAKO DA JE BIL PRAH, DA SMO NA KONCU ŽE KOMAJ IGRALI. V ČETRT URE SMO PRODALI ZA 1. 600 MARK KASET IN PA CD- JEV. MLAJŠI ČLANI, MATEJ FELE SE JE SKUPINI PRIDRUŽIL LETA 2000, KRISTIJAN ADAMLJE IN SAŠO MARN 5 LET KASNEJE PA SE SPOMINJAJO TUDI POVABILA V PAKISTAN.
TAKA LASTNOST ORLEKOV, KI NI VELIKOKRAT POVEDANA JE, DA SMO MI SPOSOBNI DOBITI ALKOHOL V VSEH MOŽNIH KONCIH SVETA. TUDI V DRŽAVAH, KJER VLADA ŠERIATSKO PRAVO IN TO SE JE TUDI ZGODILO V PAKISTANU.
KO SMO SE NEKAKO DOKOPALI DO TEGA ALKOHOLA IN SMO VSI VESELI NA TERASI PELI: I AM A LITTLE TALIBAN, I COME FROM THE COUNTRY OF AFGANISTAN. ENO ANEKDOTO IZ PRIMERA, KO SMO ŠLI V AMERIKO. KITARIST SE JE NA LETALIŠČU SPOMNIL, DA JE POZABIL NJEGOV VITALNI DEL. TO JE BILA NJEGOVA KITARA. NAKAR JE POKLICAL PRIJATELJA REŠILCA, KAKOR VOZI REŠILCA IN JE REŠEVALEC IN JE PRIPELJAL KITARO DIREKTNO NA BRNIK.
LETOS SE JE KOT TRENUTNA ZAMENJAVA ZA JANEZA TORIJA ORLEKOM PRIDRUŽIL ŠE MATIC BOLHAN. SICER PA PODMLADEK, KI JE V SKUPINO VEČINOMA PRIŠEL IZ OKOLIŠKIH PIHALNIH GODB, V SKUPINO VNAŠA SODOBNEJŠE GLASBENE KONCEPTE. PRI ORLEKIH LAHKO ODKRIVAM NOVA PODROČJA USTVARJANJA GLASBE. SE PRAVI PREDVSEM VELIKO NA IMPROVIZACIJI IN TA PODROČJA PRI ORKESTRIH NI MOŽEN.

NORMALNO DA SEM BIL SPRVA MALO ZADRŽAN PA TAKO. AMPAK SO VSI SUPER FANTJE IN SMO SE HITRO UJELI. SO MI RES POSTALI VŠEČ IN SEM ŠE Z VEČJIM VESELJEM PRIŠEL NA VAJO.
OB SVOJEM JUBILEJU NAM PO DOKUMENTARNEM FILMU IMPRESIJE IZTOKA TORIJA, KNJIGI 20 LET KNAP ' N ' ROLLA ZDENKA MATOZA IN ALBUMU ANDUH, 21. NOVEMBRA V CANKARJEVEM DOMU OBLJUBLJAJO PRAVI SPEKTAKEL. POVABILI SMO ŠE V GOSTE PIHALNI ORKESTER SVEA, POTEM IZ TRBOVELJ MOŠKI PEVSKI ZBOR ZARJA. IZ HRASTNIKA BO PRIŠEL BRANKO POTOČAN, ZNANI PLESALEC IN KOREOGRAF IN PA ŠE GODALNI ORKESTER IZ CELJA, TAKO DA BO RES V NAJBOLJŠEM ZAMAHU, KO BOMO IGRALI, KREPKO ČEZ 100 LJUDI IGRALO NA ODRU.
KO JIH POBARAMO ČE JIM POČASI ŽE ZMANJKUJE TEM ZA BESEDILA, VLADO POREDOŠ BREZSKRBNO ZAMAHNE Z ROKO.
DRUGAČE PA ŽIVLJENJE POSTREŽE Z DNEVNIMI PROBLEMI, TAKO DA GLEDE TEGA, TEGA NE BO ZMANJKAL. DOKLER BOMO VOLJNI IGRATI, OZ. DOKLER JE VOLJA ZA IGRATI, TA PA ŠE JE. ZAENKRAT ŠE KAŽE, DA BOMO IGRALI.

KAKO JE UMETNOST IZGUBILA NEDOLŽNOST JE NASLOV KNJIGE AKADEMSKEGA SLIKARJA JANEZA ZALAZNIKA, KI JO JE IZDAL JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. ZA TEM MOGOČE NEKOLIKO PROVOKATIVNIM NASLOVOM SE SKRIVA KNJIGA O KULAŠU IN SMEREH, KI JIH JE KULAŠ RAZVIL. ASIMBLAŠ, FOTOMONTAŽA, DEKOLAŠ IN TAKO NAPREJ IN OSNOVNA IDEJA JE, DA JE KOLAŠ TISTA MORDA NAJPOMEMBNEJŠA INVENCIJA 20. STOLETJA UMETNIŠKIH ZGODOVINSKIH AVANTGARD, KI JE SPREMENILA RAZMIŠLJANJE O UMETNOSTI, SAM KONCEPT UMETNOSTI IN KI JE PRISOTNA ŠE DANES.
JANEZ ZALAZNIK SE POLEG SLIKARSTVA UKVARJA ŠE Z GRAFIČNIM OBLIKOVANJEM IN LIKOVNO PUBLICISTIKO. ŽE 20 LET PA POUČUJE RISANJE IN SLIKANJE NA TEČAJIH, DELAVNICAH IN V LIKOVNIH DRUŠTVIH. PRED 2 LETOMA JE IZDAL ŽE 2 PRIROČNIKA. DOBRE, UMAZANE, PRAVE IN BILO JE NEKOČ V 20. STOLETJU.

ZDAJ PA V MEŽICO, KJER JE NA OGLED RAZSTAVA, KAKO SO NEKOČ ŽIVELI KNAPI, KI PRIKAZUJE BIVANJSKO KULTURO MEŽIŠKIH RUDARJEV IZ 1. POLOVICE PREJŠNJEGA STOLETJA. RAZSTAVO JE PRIPRAVIL KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ. NOSTALGIČNE PODOBE RUDARSKEGA STANOVANJA IZ OBDOBJA PRED 2. SVETOVNO VOJNO STA NA OGLED V ENEM IZMED NEKDANJIH STANOVANJ. V ZGRADBI NA GLANČNIKU, KI SO JO ANGLEŠKI LASTNIKI RUDNIKA ZGRADILI LETA 1928.
TO SO STANOVANJA, KI SO JIH UPORABLJALI RUDARJI. ZGRADILI SO JIH TAKRATNI LASTNIKI RUDNIKA, KI SO BILI NEKAJ ČASA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA TUDI ANGLEŠKI LJUDJE IZ ANGLIJE. IN ZANIMIVOST STANOVANJ JE, DA SO KAR PRECEJ KOMFORTNA, KAR PRECEJ VELIKA. TU SO PA SEVEDA TUDI RUDARSKE DRUŽINE BILE KAR PRECEJ VELIKE, TAKO DA RAVNO PROSTORA V IZOBILJU NI BILO. ZA TISTE ČASE PA JE BILO TO KOMFORTNO STANOVANJE. ZGRADILI SO JIH PREDVSEM ZARADI TEGA, KER SO RUDARJI PREJ ŽIVELI PO KMETIJAH IN ODDALJENIH KRAJIH IN JE VČASIH TRAJALO TUDI VEČ UR, DA SO PEŠ PRIŠLI DO RUDNIKA, OZ. SVOJEGA DELOVNEGA MESTA. DROBCI ANGLEŠKE BIVANJSKE KULTURE SO BILI TAKO PRISOTNI TUDI V ŽIVLJENJU MEŽIŠKE RUDARSKE DRUŽINE.
PREDVSEM V KULTURI BIVANJA PA TUDI V KULTURI PREHRANJEVANJA RUDARJEV, KER SO PRI NJIH BILE ZAPOSLENE KOT POMOČNICE IN KOT SLUŽABNICE TUDI ŽENSKE SLOVENSKEGA RODU IN SO POTEM PREVZELE NEKAKO NJIHOVO KULTURO, NAVADE. JAZ KONKRETNO SE SPOMNIM, DA JE TUDI MOJA BABICA ŽE ZNALA NAREDITI. SLAŠČICE, KI JIH JE PRINAŠAL SLAŠČIČAR NISI DOBIL, KER SO BILE ANGLEŠKEGA POREKLA IN SO BILE DOSTI BOLJŠE KOT TISTE NAŠE.- ŽENSKAM PA TUDI DELO POD ZEMLJO NI BILO POVSEM TUJE. TAKRAT JE BILO DELO ŽENSK POLEG VZDRŽEVANJA STANOVANJA, TUDI DELO V RUDNIKU. ŽENSKE SO DELALE V RUDNIKU VSE DO 1950. LETA. TAKRAT SO POTEM TO Z ZAKONOM OMEJILI, PRED TEM PA SO DELALE V RUDNIKU NA LAŽJIH DELAVNIH MESTIH KOT JE BILO NAKLADANJE PA PREBIRANJE RUDE. SEVEDA SE JE PA POTEM TUDI ZARADI UVEDBE STROJNE MEHANIZACIJE TO SPREMENILO.
TIPIČNO RUDARSKO STANOVANJE V KATEREM JE OBIČAJNO ŽIVELA VELIKA DRUŽINA, JE BILO SKROMNO IN PREPROSTO OPREMLJENO. ZNAČILNO JE PRECEJ TO, DA JE BILO NAVADNO TO STANOVANJE BILO ZGRAJENO IZ 2 PROSTOROV. EDEN JE BIL DNEVNI PROSTOR, TO JE KUHINJA, DRUGI PA SPALNICA, KJER JE CELOTNA DRUŽINA PRESPALA. DRUGAČE POSEDIJO VEČINOMA V KUHINJI. SEVEDA GLAVNI STROJ V KUHINJI JE TAKRAT POD NAREKOVAJIH BIL PA " ŠPORHET " KOT GA PO DOMAČE IMENUJEMO, TOREJ ŠTEDILNIK. OKROG NJEGA SE JE PA VSE BISTVENO V TAKEM STANOVANJU DOGAJALO.
TAKRAT JE BIL ŠTEDILNIK TUDI ZARADI TEGA, DA JE GREL STANOVANJE. SEVEDA SO IMELI TAKRAT DRVA. KURILI SO NA DRVA. POLEG TEGA SO PA NA NJEM PRIPRAVLJALI TUDI HRANO. POLEG KUHANJA SO TUDI PEKLE. DOSTIKRAT SO TUDI MOGLE SAME SPEČI KRUH. JE PAČ PREHRANA BILA PREDVSEM ODVISNA OD TEGA, KAKŠNE SUROVINE SO TAKRAT IMELI GLEDE NA LETNI ČAS IN KAJ SE JE DALO DOBITI. NAJPOGOSTEJE SO PRI NAS JEDLI KROMPIR, KER KROMPIR RASTE PRI NAS. POLETI NEKAJ ZELENJAVE, VENDAR NE VELIKO, KER JE TO ALPSKO OKOLJE IN MALO STVARI ZRASTE. AMPAK POGOSTO SO TUDI IMELI STROČJI FIŽOL IN PA ZA ZABELO SVINJSKO MAŠČOBO. MI PRAVIMO SVINJSKIM OCVIRKOM GRUMPI. TE SO POGOSTO UPORABLJALI PRI JEDILNIKU, DA SO HRANO OBOGATILI. TAKO DA TE KOLINE SO POGOSTO IMELI, PRAŠIČE, KO SO JIH SAMI TUDI VZGAJALI ALI PA DOBILI OD KMETOV MAŠČOBO ALI PA ZELO REDKO SO IMELI TUDI MESO.
PREHRANO IN PREHRAMBENO KULTURO RUDARJEV MEŽIŠKEGA RUDNIKA V 20. STOLETJU PRIKAZUJE TUDI KNJIGA KNAPOVŠKA KOŠTA, IZPOD PERESA BIRITE RAJŠTER.
MI SMO NEKAKO HOTELI OHRANITI TAKŠNO STANOVANJE, KOT SE GA ŠE MI SPOMNIMO KOT OTROCI. SEVEDA SMO PA TU TUDI MALO NADALJEVALI V KNJIGI KNAPOVŠKA KOŠTA, SMO POTEM TUDI ZAPISALI. AVTORICA ETNOLOGINJA BRIGITA RAJŠTER JE POTEM V TEJ KNJIGI VSE TE NAVADE OPISALA. TUDI PREHRAMBENE NAVADE. IN PA DODALI SMO TEJ KNJIGI TUDI RECEPTE, KI SO POSEBNOST ZA TO NAŠO OKOLJE. JE PA ŠE ENA POSEBNOST TE KNJIGE. DA SO TI IZRAZI, KI SO JIH UPORABLJALI KNAPI V TEH ČASIH TUDI NAPISALI IN ZRAVEN JE TUDI PREVOD. TAKO DA TUDI TE BESEDE, KI SO BILE TIPIČNE ZA DOLOČENE PREDMETE SO TUDI PREVEDENE V SLOVENSKI JEZIK. TUDI ZA POHIŠTVO SO UPORABLJALI POSEBNE IZRAZE KOT STA DIVAN IN KREDENCA. LE TO JE BILO ENOSTAVNO IN V GLAVNEM LESENO. PRIDOBITEV DODATNEGA ALI NOVEGA KOSA POHIŠTVA JE ZA CELO DRUŽINO POMENILA PRAZNIK. POSTELJE SO IMELI, POGRADE. AMPAK TUDI PO VEČ LJUDI JE SPALO NA ENI POSTELJI. PREDVSEM OTROCI SO SPALI SKUPAJ. SEVEDA TUDI KOPALNICE TAKRAT ŠE V TEH PRVIH ČASIH NISO BILE V STANOVANJIH, AMPAK SO IMELI POTEM TOALETO NA DVORIŠČU, ZA UMIVANJE PA SO UPORABLJALI KAR TAKŠNE PRIPOMOČKE KOT JIH VIDIMO TUKAJ. POSEBNE OMARE, KI SO IMELE POTEM TUDI PROSTOR ZA VODO IN PA ZA SAME LAVORJE, KOT JIM MI REČEMO TEM UMIVALNIKOM. TAKO DA SO POTEM RUDARJI, KO SO PRIŠLI IZ RUDNIKA, SEVEDA UMAZANI, PRAŠNI, NAVADNO SIVO OBARVANI, KER SVINEC JE SIVE BARVE IN SO IMELI POTEM OBLEKO POBARVANO SIVO, SO PRIŠLI DOMOV, DOKLER NI BILO V RUDNIKU KOPALNICE IN SO SE KAR DOMA V KUHINJI TUDI UMILI.
OPREMO PROSTOROV IN PREDMETE, KI SO JIH VEČINO ZBRALI PREBIVALCI MEŽICE IN OKOLICE, DOPOLNJUJEJO ŠE LUTKE, KI JIH JE IZDELAL AKADEMSKI SLIKAR BONI ČEH.
MOJA PESEM JE MOJ OBRAZ, SO BESEDE SREČKA KOSOVELA. BILI SMO V SLOVENJ GRADCU NA FESTIVALU MLADE LITERATURE URŠKA 2009. GRE ZA FESTIVAL, KI GA ŽE VEČ LET ZAPORED ORGANIZIRA JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE.

S FINALNIM DELOM URŠKA V SLOVENJ GRADCU SE JE SKLENIL LETOŠNJI LITERARNI TEČAJ REVIJE MENTOR ZA MLADE NEUVELJAVLJENE AVTORJE. TOKRAT JE SODELOVALO 86 LITERATOV. MED NJIMI SO REGIJSKI SELEKTORJI NAJPREJ IZBRALI 19 AVTORJEV, NA KONCU PA JE FINALISTE URŠLJANE DOLOČILA DRŽAVNA SELEKTORICA, PESNICA, META KUŠAR.
LETOS SEM BILA PRVIČ DRŽAVNA SELEKTORICA ZA URŠKIN NATEČAJ. PROZA JE BOLJŠA OD POEZIJE. VERJETNO JE TO POVEZANO S TEM, DA JE ZA PROZO VEČ NATEČAJEV, MOGOČE CELO VEČ LITERARNIH ŠOL. ZA POEZIJO PA JE ZNAČILNO, DA JE TAKO ALI TAKO ODVISNA OD TEGA, KOLIKO SMO SE SPOSOBNI POGLABLJATI VASE IN KOLIKO JE INDUCIRANA NAŠA DUŠA. MISLIM DA SE NA VSEH BESEDILIH POZNA HITROST, NAMREČ VSI BI HOTELI ČIM PREJ DO ČIM BOLJŠEGA REZULTATA, KAR SE PA SEVEDA NE DA, KER MISLIM DA ŠE VEDNO VELJA PRASTARO HERAKLITOVO PRAVILO, DA JE TISTA STVAR, KI DAJE MERO V NAŠEM ŽIVLJENJU IN TUDI V UMETNIŠKEM USTVARJANJU PRAV DUŠA.
NAGRAJENEC URŠKE 2009 JE SERGEJ UČAKAR, KI JE NA URŠKI SODELOVAL S PROZO.
KAR PRECEJ JE TREBA DELATI NA TEH STVAREH, DA PREBIJEŠ LED MED LJUBITELJSTVOM IN PROFESIONALIZMOM, AMPAK MENIM DA JE POT TLAKOVANA V PRAVO SMER. NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI, KI JE BILA V ZNAMENJU BESED, PLESA IN GLASBE, SO PODELILI ŠE NAGRADO ZA NAJBOLJŠO ZALOŽNIŠKO KNJIGO IZDANO V PREJŠNJEM LETU. TA JE ŠLA V ROKO VADNI ŠEKA ZA ZBIRKO KRATKIH ZGODB, VEZENJE KROGA. NAGRADI ZA HUMORNI ZGODBI VESELIČNICI PA STA DOBILI ALENKA HAJN IN EMANUELA MALAČIČ KLADNIK.

MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA, KI JE PRED 2 LETOMA PRAZNOVAL 30 LETNICO PRAZNOVANJA, JE LETOS V SKLOPU SVOJEGA 8. MEDNARODNEGA ZBOROVSKEGA FESTIVALA PONUDIL OBALNIM OBČINSTVU 5 VOKALNIH VEČEROV DOBRE GLASBE.
KOT VSAKO LETO SMO SE POTRUDILI, DA OBČINSTVU PONUDIMO RES DOBRE IZVAJALCE IN NEKAKO PESTER PROGRAM GLEDE NA ZASEDBE, GLEDE NA STIL IN TUDI GLEDE SAMIH PROGRAMSKIH ZASNOV POSAMEZNIH KONCERTOV.
PO UVODNEM KONCERTU NA KATEREM JE NASTOPIL ORGANIZATOR, TOREJ ZBOR OBALA POD TAKTIRKO SEBASTIJANA VRHOVNIKA, SO SE NA VEČERIH V POKRAJINSKEM MUZEJU PREDSTAVILI ŠE ŽENSKA VOKALNA SKUPINA GRUDNOVE ŠMIKLE, ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI OKTET, VOKALNA SKUPINA EKCE IN LJUBLJANSKA VOKALNA AKADEMIJA. FESTIVAL JE NA PETKOVEM KONCERTU PONUDIL NOVO SKLADBO AMBROŽA ČOPIJA.
V OKVIRU PETKOVEGA KONCERTA V TARTINIJU V PIRANU SMO IZVEDLI MAGNIFIKAT AMBROŽA ČOPIJA ZA MLADINSKI ZBOR, MEZZOSOPRAN, VIOLO DA GAMBO IN ČEMBALO. TA KONCERT JE BIL SICER POSVEČEN KOMORNI SKUPINI, KI SE UKVARJA Z BAROČNO GLASBO IN JE BIL POTEM TO RES ENA OSVEŽITEV KONCERTA, KI SMO JO PREDVSEM MI Z MLADINSKIM ZBOROM Z VELIKIM VESELJEM IZVAJALI.
POSEBEN USPEH JE NAGRADIL TUDI MLADO ITALIJANSKO VOKALNO SKUPINO KLASTER, KI SE JE BREZ INŠTRUMENTALNE PREDSTAVE PREDSTAVILA Z MELODIJAMI POPA IN JAZZA.

ZVONKO ČEMAŽAR JE NAJBOLJ POZNAN KOT PISEC BESEDIL ZA NARODNOZABAVNE ANSAMBLE. ŠE POSEBEJ ZA SLAVKA AVSENIKE. JE LJUBITELJ GORA IN PESNIK. IZPOD NJEGOVEGA PERESA SO TAKO NASTALE PESMI ZA OTROKE, LJUBEZENSKE PESMI IN PLANINSKE PESMI.
KDO KAJ MORE? ME KDO PREŠPIČI ŠPICA GORE. PA KDO MI KAJ MORE? PLEZALEC SE UPRE V UPORE. PA KDO MU KAJ MORE? DRVAR PODRE DREVO TAM V HOSTI. PA KDO MU KAJ MORE? PASTIR IZGUBI SE V MEGLI GOSTI. PA KDO JI KAJ MORE? NARAVA KRUTA JE IN LEPA. BORI SE ZA BORE. ZA VSAK POSEK LJUDI JE SLEPA. NIHČE JI NIČ NE MORE.

ZVONKO ČEMAŽAR SE JE ŽE V RANI MLADOSTI NAVDUŠEVAL NAD GLASBO V RAZLIČNIH IZRAZIH IN UMETNOSTJO NASPLOH. SAM SE JE NAJPREJ POIZKUSIL S PISANJEM POPEVK IN NA GLASBO ATIJA SOSA NAPISAL 2 BESEDILI ZA PRVI FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE NA BLEDU. NATO SO ZAČELA NASTAJATI BESEDILA ZA NARODNOZABAVNE ANSAMBLE. V TEKSTIH ZA DOMAČO GLASBO JE OPEVAL PREDVSEM PLANINE IN NARAVO. NAJVEČ PESMI JE NAPISAL ZA AVSENIKE. MED DRUGIM ZNANE VIŽE, KLIC GORA, USPAVANKA IN PESEM PRI SEDMERIH JEZERIH. TER ZA ANSAMBEL TONETA ŽAGARJA.

ZAČEL SEM PISATI PRED PRIBLIŽNO 50 LETI. IZZVAL ME JE PA AVSENIK. MOJ PRIJATELJ IZ ŠOLE, IZ GIMNAZIJE. POZNEJŠI DIVJI IGRALEC ŠAHA. VELIKO SVA IGRALA ŠAH V TAKRATNI ŠAHOVSKI SOBI HOTELA SLON V LJUBLJANI. VEDNO JE ON ZMAGAL. IGRALA SVA PA DO ONEMOGLOSTI. ON JE PA IZVEDEL, DA V ŠOLI PIŠEM PESMICE, V GIMNAZIJI. PISAL SEM JIM DEKLETOM, KOT BI JIH ONE SAME NAPISALE SVOJIM FANTOM. IN NOBEDEN OD TEH NI NIKOLI IZVEDEL, DA SEM TO JAZ NAPISAL, NE PA NJEGOVA PUNCA. IN KO JE TO IZVEDEL JE VPRAŠAL MENE, A BI ZA NJEGA NAPISAL KAKŠNO PESMICO ZA NJEGOV ANSAMBEL. SEM REKEL, BI. AMPAK NE ZNAM NE NOT NE KLAVIRJA IN TAKRAT NI BILO NOBENIH KASETOFONOV, NOBENIH MAGNETOFONOV, NOBENIH TRAKOV, NOBENIH AVDIO KASET IN SE JE REVEŽ TRUDIL, DA JE NA KLAVIR ZAIGRAL TOLIKO ČASA, DA SEM JO JAZ V UHO DOBIL, POTEM SEM PA ŠIMELJNA NAREDIL IN NA PODLAGI TEGA JE PA POTEM NASTAL TEKST OZ. BESEDILO.

ZVONKO ČEMAŽAR JE EDEN TISTIH PISCEV BESEDIL, KI JE V STIHE VNESEL PREDVSEM LJUBEZEN DO PLANIN IN NARAVE.
TOREJ JAZ SEM PRAKTIČNO VSE ŽIVLJENJE V HRIBE HODIL. MOJ OČE ME JE VZEL S SABO, KO SEM BIL STAR 4 LETA. OD TAKRAT SEM ZASTRUPLJEN S HRIBI. VES ČAS ME NAVDIHUJE, KAKO BI REKEL. TA PRVO POLJE, POTEM GOZDNA STEZICA, GOZD, " HOSTA ", SKALE, STENE, VSAKA ROŽICA, VSAKO MRAVLJIŠČE. TOREJ, SKRATKA NI STVARI, DA NE BI BILE LEPE. NI STVARI. OD KAMENČKA DO KAPELICE, OD SAMOTNE POTKE DO BREZPOTJA.
TAKO JE NASTALA TUDI PESNIŠKA ZBIRKA PESMI GORA.
V TEJ ZBIRKI SO ABSOLUTNO VSE KAR JE DOŽIVETO.
ALI 1 LETO NAZAJ ALI PA 50 LET NAZAJ. VSE JE DOŽIVETO. JE PA NEKAJ TAKIH PESMI NOTRI, KI SO TUDI UGLASBENE IN SO SE IZVAJALE PO LJUBLJANSKI RADIJSKI POSTAJI.

NJEGOVO NAJBOLJ PRILJUBLJENO BESEDILO JE BILO KLIC GORA. SKLADBO SO VČASIH NA RADIU PREDVAJALI TUDI PO VEČKRAT NA DAN. NAVDIH ZA BESEDE DOBIVA NA DOLGIH SPREHODIH. VČASIH SO BILI TO GORSKI POHODI. NA POTI GA VEDNO SPREMLJATA KOS PAPIRJA IN SVINČNIK. TAKO LAHKO TEKST NASTANE PRAVZAPRAV KJERKOLI.

TO JE PA POPOLNOMA RAZLIČNO. ALI DOMA V SOBI ALI NEKJE ZUNAJ ALI NA KAKŠNI JASI ALI V GOSTILNI ALI NA HRIBIH SAMIH. RECIMO TALE PESMICA PRI SEDMERIH JEZERIH, KI JO JE UGLASBIL SLAVKO AVSENIK, JE NASTALA NA VRHU KOTIČARCE. OD TAM SE DIREKTNO VIDI SPODAJ DVOJE SEDMERIH JEZER IN KOČA PRI SEDMERIH JEZERIH. TOČNO TAM GOR NA VRHU SEM JO NAPISAL.
1998 JE PREJEL NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO DOKTORJA FERIJA SOVANA, KOT PISEC NAJBOLJŠIH BESEDIL ZA ZAKLADNICO SLOVENSKIH BESEDIL. ZVONKO ČEMAŽAR, KI JIH DANES ŠTEJE ŽE ČEZ 80, ŠE VEDNO USPEŠNO GOJI OTROKA V SEBI IN RAD USTVARJA TUDI ZA NAJMLAJŠE. TAKO JE NASTALA ZBIRKA, LUČKE ZA MALE BUČKE.
TO JE BILA NOVEMBRSKA ODDAJA IZVIRNI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI. NAPRAVITE SI KAR SE DA PRIJETNO NEDELJO, BODITE IZVIRNI IN Z IZVIRNIMI SPET PRVO NEDELJO V DECEMBRU. SREČNO.

Prejšnja: 4. 10. 2009

Naslednja: 6. 12. 2009

oglasno sporočilo

Moj RTV

Izvir(n)i: 1. 11. 2009