Izvir(n)i: 3. 5. 2009

OBISKALI SMO VAS PRVAČINA NA GORIŠKEM, KJER JE NA OGLED SPOMINSKA SOBA Z RAZSTAVO V POKLON ALEKSANDRINKAM, MLADIM DEKLETOM IN ŽENAM, KI SO V EGIPT V ALEKSANDRIJO ODHAJALE ZA BOLJŠIM ZASLUŽKOM.

ANITA PLANINŠEK ROČNO IZDELUJE UNIKATNE KOSE NAKITA IN REPLIKE NAKITA, KI JE BIL V UPORABI NA PODROČJU NEKDANJE EMONE MED 1. IN 10. STOLETJEM NAŠEGA ŠTETJA.

PRVOMAJSKI PRAZNIKI POČASI ZAPIRAJO SVOJE DURI, APRIL PA JE MINIL V ZNAMENJU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV. TEH SEVEDA NI BREZ PIRHOV, KI SO POGOSTO PRAVE UMETNINE.
POSEBNOST V SVETOVNEM MERILU SO UNIKATNI PIRHI S ČIPKASTIMI VZORCI, TAKO IMENOVANI VRHNIŠKI PIRHI, KI NASTAJAJO IZPOD PRSTOV FRANCA GROMA.

VELIK ODMEREK NATANČNOSTI, VZTRAJNOSTI IN IZVIRNOSTI. VSE TO JE UJETO V VRHNIŠKE PIRHE, KI JIH KRASIJO RAZNE OBLIKE ČIPK, NASTALIH IZ TISOČERIH LUKNJIC.

JAJCE SPRAZNIM. NAJPREJ NAREDIM ENO LUKNJICO, TO JE NAJBOLJ ENOSTAVEN POSTOPEK, PA Z NADTLAKOM SPRAVIM VSEBINO VEN. POTEM JAJCE OPEREM, NAREDIM ŠE DRUGO LUKNJO, DA SE GA LAŽJE OPERE IN NAJVEČKRAT IZGREBEM TISTO NOTRANJO KOŽO, KI SE DRŽI JAJCA. TO JE ZELO OBČUTLJIV POSTOPEK, DA SE TOLE LUKNJICO NE ZLOMI, PRI GREBLJENJU VEN, PRASKANJU. IMAM TAKE POSEBNE NOŽE.
POTEM SE JAJCE POSUŠI IN JE PRIPRAVLJENO ZA DELO.

NAJLAŽJE SE DELA Z RAČJIMI. ZARADI TRDOTE. KER SE ZELO RAZLEŽE. NAJTEŽJE SE DELA Z NOJEVIM, KER JE ZELO TRD IN SE KRHA. DRUGAČE PA DELAM VSE, KATEREKOLI. PO ŽELJI.
OD MALIH PEGATK, DO VELIKIH.

PRI USTVARJANJU VZORCEV ČRPA IZ BOGATE SLOVENSKE LJUDSKE ORNAMENTIKE.

MENI JE DOKTOR BOGATAJ REKEL: " FRANCELJ, ZAČNI LEPE VZORCE DELATI. " IN TAKRAT SEM POTEM MALO ČIPKE ZAČEL ŠTUDIRATI IN MALO NAGELJNE IN SAMO ČIPKE IN NAGELJNE NA 1000 NAČINOV.

VRHNIŠKI PIRHI SPADAJO MED ZAŠČITENE IZUME. NI PIRH IZUM, AMPAK JE OKRASEK IZ JAJČNE LUPINE, JE URADNO IME IZUMA IN IZ JAJČNE LUPINE DO SEDAJ NA SVETU NI BILO NOBENEGA TAKEGA OKRASKA.

MOJSTROVINE FRANCA GROMA SO SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO PREDSTAVLJALE NA ŠTEVILNIH RAZSTAVAH NA RAZNIH KONCIH SVETA.
TUDI V AVSTRALIJI, ZDA IN NA JAPONSKEM. VRHNIŠKI PIRH KRASI TUDI PROSTORE ŠTEVILNIH ZNANIH OSEBNOSTI.

NAJBOLJ TAKO IMENITEN JE BIL SEVEDA, TO ŽE VEDO GLEDALCI, SO ŽE SLIŠALI, JAPONSKI CESAR GA JE OSEBNO NAROČIL. TO JE IMENITNO.
AMERIŠKI PREDSEDNIK GA IMA TUDI. NEMŠKA KANCLERKA GA JE TUDI DOBILA, RECIMO TAKI.
DRUGAČE PA ŠE VELIKO. V VATIKANU JE TUDI EDEN.

NEKAJ VRHNIŠKIH PIRHOV S ČIPKASTIMI VZORCI PA JE NA OGLED TUDI NA STALNI RAZSTAVI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU SLOVENIJE V LJUBLJANI.

Z ANŽETOM ČOKLOM, ENIM OD ČLANOM ŠPORTNEGA DRUŠTVA FREEAPPROVED, SMO SE POGOVARJALI O ALPINISTIČNO- RAZISKOVALNI ODPRAVI NA V NERAZISKANO GOROVJE KIRGIZISTANA. TAM JE NASTAL NJIHOV ČETRTI DOKUMENTARNI FILM, ŠPALTNA EKSPRES. PREMIERNO JE BIL PRIKAZAN V CANKARJEVEM DOMU V MESECU MARCU, KMALU PA BO TUDI NA TELEVIZIJI SLOVENIJA. KIRGIZISTAN JE DRŽAVA, KI JE NAJBOLJ ODDALJENA OD MORJA OD VSEH IN POSLEDICA TEGA JE ŽAL, DA SO TUDI NAJDRAŽJE BANANE. TOREJ, ENA BANANA, 60 CENTOV.
ODPRAVE SE JE UDELEŽILO OSEM ČLANOV ŠPORTNEGA DRUŠTVA FREEAPPROVED. TO SO PODOBNO MISLEČI ŠPORTNIKI, KI SE UKVARJAJO Z NAJRAZLIČNEJŠIMI ŠPORTI, TAKO KLASIČNIMI KOT TUDI EKSTREMNIMI. KER SO ČLANI ODPRAVE POTOVALI VSE DO VOJAŠKO NADZOROVANEGA GORSKEGA MEJNEGA PASU S KITAJSKO IN PREČKALI KAR TRI VOJAŠKE NADZORNE TOČKE, SO MORALI POL LETA PRED ODPRAVO OD KIRGIŠKEGA MINISTRSTVA PRIDOBITI POSEBNO DOVOLJENJE.
POTEM SMO PA LETELI. LJUBLJANA PA ISTANBUL PA DIREKTNO V BISHKEK. TO JE GLAVNO MESTO. IZ GLAVNEGA MESTA PA Z ENIM GROMOZANSKIM TOVORNJAKOM POTOVALI NAPREJ. PROTI JUGU KIRGIZISTANA SMO POTOVALI S PREDELANIM VOJAŠKIM TOVORNJAKOM URAL. NEKDANJI SOVJETSKI VOJAKI PA, KO JE BIL ŠE V UPORABI, SO MU PRAVILI DUŠEGUPKA. TO PA ZATO, KER PO TISTIH DOLGIH, NESKONČNO DOLGIH URAH VOŽNJE V KAMIONU, KI NI IMEL V BISTVU NOBENE LINE, NOBENE ODPRTINE, SO REKLI, DA SO NOTRI PUSTILI DUŠO.
ZDAJ SO PA TA TOVORNJAK PREDELALI V NEKAJ TAKEGA, LJUDEM BOLJ PRIJAZNEGA. PO TREH DNEH VOŽNJE SO SE ZNAŠLI V ČUDOVITI POKRAJINI, STOTINE KILOMETROV ODDALJENI OD CIVILIZACIJE.
DO KODER JE SEGAL POGLED OBKROŽENI S PET IN ŠEST TISOČ METROV VISOKIMI IN ŠE NEDOTAKNJENIMI GORAMI. TA OSREDNJI DEL TEGA NEBEŠKEGA GOROVJA, KI GA TUDI IMENUJEJO KOK SHAL TAU. TA OSREDNJI DEL JE POVSEM NERAZISKAN. MI SMO BILI TAM PRVI LJUDJE, PO TEH LEDENIKIH, KI SMO SE GIBALI. TE GORE, KI SMO OSVAJALI, TE STENE, KI SMO PLEZALI IN V TEM SMISLU JE SEVEDA TUDI RAZISKOVALNA ODPRAVA, ZARADI TEGA KER SMO TUDI NEKE DOLOČENE MERITVE OPRAVILI S TEMI SATELITSKIMI GPS SPREJEMNIKI IN PAČ RAZISKOVALI TAKO, KAKOR RECIMO SMO OKUSILI DELČEK TISTEGA, KAR SO PRED MNOGO, MNOGO LETI TI VELIKI RAZISKOVALCI IMELI, KO SO NEKAM PRIŠLI PRVI, PA SO VIDELI KAKO JE, KAJ TAM SPLOH JE. UGOTOVILI SMO, DA DVA VRHOVA, KI SPLOH NA ZEMLJEVIDIH NISTA BILA VRISANA V RESNICI OBSTAJATA PA TAKO. NA ODPRAVI SMO BILI JULIJA, TO JE BILO POLETI 2008. TAKO DA NEKAKO JE TO ČAS, KI NAJ BI BIL NAJBOLJ OPTIMALEN, ČEPRAV NAJ BILO VELIKO PADAVIN. TO POGORJE JE ZNANO PO ZELO SLABEM, NESTANOVITNEM VREMENU, MI PA SMO IMELI RES BLAZNO SREČO, KER PRAKTIČNO RAZEN DVEH DO TREH DNI SMO IMELI SAMO SONCE IN SMO LAHKO RES VES ČAS PLEZALI IN SMO V TEM SMISLU TUDI VELIKO OPRAVILI, TEH PLEZALNIH VZPONOV IN SMUČARSKIH ALPINISTIČNIH SPUSTOV. JA, ENA TAKA NERODNA STVAR PRI TEH ODPRAVAH, ČE ŽELIŠ ŠE, BOM REKEL, POSNETI JE PRAV TA NADLOGA Z DODATNO OPREMO. KER ŽE Z VSO OSTALO PLEZALNO OPREMO, OPREMO V BISTVU ZA PREŽIVETJE V DIVJINI, DA TEMU TAKO REČEM, VSA HRANA, OBLEKE, ŠOTOR, ZAVETIŠČE. VSE JE TREBA IMETI S SABO IN POTEM ŠE TA SNEMALNA OPREMA JE KAR MALO V NADLOGO. AMPAK JAZ ŽE ZDAJ, ZADNJIH NEKAJ LET, KO GREMO NA TAKE AVANTURE, ENOSTAVNO TO POZABIM Z MISLIJO NA TO, KAKŠEN SPOMIN BO TO, PA KAKŠNO VREDNOST POSNETKI IMAJO.

O, VEŠ KAKO ME ZEBE. MOJI JAJČNIKI BODO ŠLI RAKOM ŽVIŽGAT.

JAZ BOM DOBIL DIPLOMO ZA IDIOTA.

IN SAM TE POSNETKE BO NOTRI DAL, KER GA POZNAM.

IZ KIRGIZISTANA PA V EGIPT, V ALEKSANDRIJO, KAMOR SO V OBDOBJU OD KONCA 19. STOLETJA PA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE ODHAJALE MLADE ŽENE IN DEKLETA IZ GORIŠKEGA ZA BOLJŠIM ZASLUŽKOM. V VASI PRVAČINA NA PRIMORSKEM JE NA OGLED STALNA RAZSTAVA, POGOSTO O TEŽKEM ŽIVLJENJU IN DELU TAKO IMENOVANIH ALEKSANDRINK.

MNOŽIČNA EMIGRACIJA ŽENSKE DELOVNE SILE IZ GORIŠKEGA SEGA V DRUGO POLOVICO 19. STOLETJA, KO SE JE OB GRADNJI SUEŠKEGA PREKOPA IN PO NJEGOVEM ODPRTJU LETA 1869 POVEČALO ŠTEVILO EVROPSKIH PODJETNIKOV V EGIPTU, PREDVSEM V ALEKSANDRIJI IN KAIRU. SLOVENSKA DEKLETA IN ŽENE SO SE ČEZ SREDOZEMSKO MORJE ODPRAVILE ISKATI DELO, DA BI REŠILE KMETIJE IN PREŽIVELE SVOJE DRUŽINE.
TAKO KOT REČEMO PRIMORCI, JE TUKAJ VELJALA VELIKA MIŽERIJA, SO PAČ MORALE REŠITI TAKRAT GRUNT, SE PRAVI PREMOŽENJE, NAHRANITI OTROKE IN TAKO SO ZAČELE ODHAJATI V ALEKSANDRIJO. TO SE JE POTEM RAZŠIRILO. IN KER SO, NAJ OMENIM, KER SO SLOVENKE VELJALE ZA PRIDNE, DELOVNE IN ALEKSANDRINKE SO HODILE V ALEKSANDRIJO Z LADJO IN SICER IZ TRSTA IN PRISTALE V ALEKSANDRIJI. PO LETU 1908 SO ZA NJIH ZAČELE SKRBETI ŠOLSKE SESTRE, KO SO POTEM POGLEDALE, V KATERIH DRUŽINAH BI DELALE ALEKSANDRINKE IN TAKO SO JIH POTEM TUDI PRIČAKALE V PRISTANIŠČU.

NAJVEČ ALEKSANDRINK, PO VIRIH, KI JIH IMAMO, PRIHAJA PRAV IZ PRVAČINE, V KATERI IMAMO TOLE HIŠO. NAJ OMENIM, DA STA NAM DVE PRIJAZNI DOMAČINKI, VERA COTIČ IN ANA KAVČIČ, ŽE TRETJE LETO DALE BREZPLAČNO UPORABO HIŠE, V KATERI IMAMO TOLE ZBIRKO. CILJ NAŠEGA DRUŠTVA JE BILO V PRVEM POMENU ZBRATI ČIM VEČ MATERIALOV, PRIDOBITI ČIM VEČ ČLANOV. ZGODBA O ALEKSANDRINKAH, KO SE TUDI JAZ SPOMNIM, KO SEM BILA MAJHNA JE BILA NEKAKŠEN TABU. VELIKO SE NI O TEM GOVORILO. IN MISLIM DA JE BIL TUDI CILJ NAŠEGA DRUŠTVA, DA POTOMCI ZAČNEJO O TEM GOVORITI.

OD FOTOGRAFIJ ALEKSANDRINK, KO SO BILE POSNETE V ALEKSANDRIJI, PA TUDI V DOMAČIH KRAJIH, LAHKO REČEM, DA ALEKSANDRINKE SO BILE IZ ŠIRŠE OKOLICE STATISTIČNE GORIŠKE. POTEM DO RAZNIH PREDMETOV, OBLEK, PASOV, KLOBUKOV. POTEM RAZNIH TISKANIH MATERIALOV, DO POTNIH LISTOV, DO VOZOVNIC, KO SO BILE KUPLJENE, KO SO ŠLE V EGIPT. CELO IMAMO POTRDILO, DA SO BILE CEPLJENE.

NAM JE TUDI ZELO DRAGOCEN PREDMET, KI SMO GA DOBILI V HRANJENJE DRUŠTVO, OD ŠOLSKIH SESTER IZ ALEKSANDRIJE, SO NAM PRINESLE ZGODBE O SVETEM PISMU. IN TISTE ZGODBE SO V BISTVU OB NEDELJAH ALEKSANDRINKE BRALE. IN MORAM REČI, DA SAMA VEDNO, KO POGLEDAM TO, SI ZAMISLIM NJIHOVE ZGODBE, KAKO SO SEDELE TAM IN SI PRIPOVEDOVALE. OB TOVRSTNIH SREČANJIH SO SI IZMENJAVALE NOVICE OD DOMA IN SI NUDILE ČUSTVENO PODPORO. NAJVEČKRAT SO TUDI JOKALE. TO SMO DOBILI V PISNEM MATERIALU. SE PRAVI V PISMIH, KAKO POGREŠAJO DOMAČE, SVOJE OTROKE. SE SPRAŠUJEJO, ALI SO ZDRAVI, KJE SO. TO SO TAKO ZELO, ZELO ŽALOSTNE ZGODBE. ALEKSANDRINKE VEČINOMA POZNAJO KOT DOJILJE, AMPAK PO RAZISKAVAH, KI SEVEDA NISO ŠE DOKONČNE, NI BILO NAJVEČ OZIROMA KAŽEJO, DA JE BILO NAJMANJ DOJILJ. BILE SO TUDI VARUŠKE, POTEM KUHARICE, SPREMLJEVALKE, BOM REKLA, ZA OTROKE, TAKO DA MARSIKATERI POTOMEC TUDI POVE SVOJO ŽALOSTNO ZGODBO. DVE OD TEH ALEKSANDRINK STA BILI TUDI MOJI DVE BABICI. ENA JE ŠLA ŽE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO, DRUGA PA PO PRVI SVETOVNI VOJNI, ZARADI TEGA, KER JE OSTALA VDOVA Z DVEMA OTROKOMA IN TAKOJ PO ROJSTVU DRUGEGA OTROKA NI BILO HRANE, NI BILO ZA PREŽIVETJE IN SE JE ODLOČILA, DA JE DALA SVOJA DVA OTROKA, ENEGA SVOJI MATERI, DRUGEGA TAŠČI IN JE ODŠLA V EGIPT. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM JE BILA LETA 2007 NA POBUDO DRUŠTVA V ZAVETIŠČU ŠOLSKIH SESTER V ALEKSANDRIJI POSTAVLJENA TUDI SPOMINSKA PLOŠČA. DELO AKADEMSKEGA KIPARJA JANEZA LENASIJA.

ANITA PLANINŠEK POLEG UNIKATNEGA LIČNEGA NAKITA IZ ZLATA IN SREBRA IZDELUJE TUDI REPLIKE NAKITA, KI SO GA UPORABLJALI NA PODROČJU NEKDANJE EMONE V OBDOBJU OD PRVEGA DO DESETEGA STOLETJA NAŠEGA ŠTETJA.

REKLA BI, DA MI JE BARVA SREBRA IZREDNO PRI SRCU. IMATA LASTNOST, DA STA ZELO MEHKI IN SE DATA LEPO OBLIKOVATI IN UKRIVITI. SE TUDI ZELO LEPO DOPOLNJUJETA. V BISTVU PA ME DEJANSKO RAVNO PRI SREBRU MIKA TA BARVA.

BOGATA BERA NJENEGA UNIKATNEGA NAKITA SE BOHOTI Z RAZLIČNIMI KOSI. OD PRSTANOV, UHANOV DO VERIŽIC IN BROŠK. PRI OBLIKOVANJU UPORABLJA TUDI KAMNE. NAJPREJ SEM ZAČELA DELATI PREDVSEM Z OPALOM. POTEM SEM Z POLDRAGIMI, NEKAJ TUDI BRILJANTNEGA NAKITA.

NJEN NAVDIH JE POGOSTO NARAVA.
VELIKOKRAT DOBIM IDEJO RAVNO NA KAKŠNEM SPREHODU, POLETI RECIMO S TEMI JEŽKI NA MORJU IN POTEM PAČ DOMIŠLJIJA DELA SVOJO POT.
KADAR SEM ULIVALA SREBRO, SEM POTEM TUDI DELALA RAZNE OBLIKE RAZLIČNIH LISTOV.

ZADNJA LETA PA SE PRI USTVARJANJU SPOGLEDUJE Z ZGODOVINO. POSVEČA SE IZDELAVI REPLIK NAKITA, KI SO GA NA OZEMLJU EMONE NOSILI IN UPORABLJALI V OBDOBJU MED PRVIM IN DESETIM STOLETJEM NAŠEGA ŠTETJA. EMONA, RIMSKA PREDHODNICA DANAŠNJE LJUBLJANE, ZGRAJENA NA UGODNEM STRATEŠKEM POLOŽAJU, JE ŽIVELA PREDVSEM KOT TRGOVSKO MESTO VEČ KOT ŠTIRI STOLETJA. DRAGOCENO GRADIVO PRIHAJA NA DAN PRI IZKOPAVANJIH SAME NASELBINE PA TUDI V GROBNIH PRIDATKIH UMRLIM, POKOPANIM VZDOLŽ GLAVNIH VPADNIC IZVEN MESTNEGA OBZIDJA.

ČE POMISLIM OSEBNO, JE TO TISTI NEKI KONTAKT S PRETEKLOSTJO. NEKAKO KO DRŽIŠ TA ORIGINAL V ROKAH IN IMAŠ V VIDU TO ZGODOVINO, ČAS, KI GA PREDSTAVLJA, JE TO EN TAK POSEBEN OBČUTEK. PRI DOLOČENIH FIBULAH ME JE PRESENETILO, KAKO VEŠČI SO BILI PRI IZDELAVI IN KOLIKOR SEM SE TRUDILA, V BISTVU NISEM BILA V ZMOŽNOSTI POSNEMATI NJIHOVEGA DELA, PAČ PA SEM MORALA PO TEH OBSTOJEČIH TEHNOLOGIJAH, KI SO MI BILE ZNANE, IZDELATI TE IZDELKE.
LAHKO REČEMO, DA SO BILE TE FIBULE RAZLIČNE. NEKATERE DOKAJ BOGATE, MOČNE, TAKO DA BI LAHKO REKLA, ŽE PO TEŽI KAR NE MOREŠ VERJETI, KAJ SO Z NJIMI POČELI, AMPAK POTEM SPET NEŽNE OBLIKE, BOLJ DROBNE. VEČINOMA SO JIH UPORABLJALI ZA SPENJANJE OBLAČIL.

POGOSTO PRISOTEN MOTIV PA JE TUDI LUNA. TAJE BILA PRI RIMLJANIH SIMBOL ZEMELJSKEGA, NARAVNEGA SPREMINJANJA NARAVE. ŽENSKI PRINCIP BOŽANSTEV. TOVRSTNI PREDMETI SO VAROVALI LJUDI IN ŽIVALI PRED HUDOBNIMI UROKI IN ZAGOTAVLJALI PLODNOST. Z NAKITOM V OBLIKI LUNE SO SE KRASILE ŽENSKE IN OTROCI.

TUDI PRSTANI, KI SO KRASILI ŽENSKE ROKE PRED VEČ KOT 15- IMI STOLETJI SO BILI LIČNI IN BOGATI.

LAHKO REČEM, DA JE TO PRSTAN, KI GA IMENUJEMO KLJUČ. TO PA ZATO, KER SO Z NJIM LAHKO ODKLEPALI IN ZAKLEPALI SKRINJICE, V KATERIH SO IMELI DRAGOCENOSTI. ANITA PLANINŠEK Z IZDELOVANJEM REPLIK DODAJA POMEMBEN KAMENČEK V MOZAIK OHRANJANJA BOGATE KULTURNE DEDIŠČINE PRVEGA TISOČLETJA. S TEM OPOZARJA NA TAKRATNO RAZKOŠNO KULTURO OKRAŠEVANJA NAŠIH PREDNIKOV. NJENE REPLIKE KRASIJO ŠTEVILNE MUZEJE PO SLOVENIJI.

PEVSKA SREČANJA PRIMORSKA POJE, SO SE POSTOPOMA RAZVILA V NAŠO NAJVEČJO ZBOROVSKO PRIREDITEV REVIJALNEGA ZNAČAJA. NA 32- IH KONCERTIH LETOS SODELUJE ŽE PREK 200 PEVSKIH ZBOROV Z VEČ KOT 4500 PEVCI. ZAČETKI REVIJE PA SEGAJO V LETO 1969.

VEDNO DAJEM ZA PRIMER NA PRIMER BRANIK. KJER SO IMELI PESEM BREZ MEJA, KJER SO SE KAR SPONTANO, SAMI ORGANIZIRALI IN TAM SO SE SREČALI ZBORI IZ ITALIJE, IZ AVSTRIJE, IZ KOROŠKE IN IZ PRIMORSKE IN TUKAJŠNJI ZBORI. MISLIM DA JE BIL, KOLIKOR SE SPOMINJAM, EDEN PRVIH ZAČETKOV. KASNEJE TO PREIDE V ORGANIZIRANI.

OB LJUDSKIH, NARODNO PREBUDNIH IN CERKVENIH PESMIH, KI OSTAJAJO STALNICA PROGRAMOV, PA ZBORI DANES POJEJO SKLADBE TUJIH SKLADATELJEV.
IZVAJALSKA RAVEN NASTOPAJOČIH ZBOROV JE RAZLIČNA, KAR ZA TOVRSTNA PEVSKA SREČANJA NI BISTVENEGA POMENA. VSEKAKOR PA SE JE Z LETI KAKOVOST VEČALA, TUDI ZARADI VEČJEGA ŠTEVILA ŠOLANIH ZBOROVODIJ IN ZBOROVSKIH PEVCEV.

KONCERTI POTEKAJO V RAZLIČNIH SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH KRAJIH. OB PRAZNOVANJU 25. OBLETNICE PRIMORSKA POJE, PA SO PEVSKI ZBORI NASTOPILI KAR V POSTOJNSKI JAMI. BILO JE VELIKO DOŽIVETJE ZA NASTOPAJOČE IN POSLUŠALCE. PRED LETI STA SE POVEZALI TUDI SORODNI PEVSKI SREČANJI, PRIMORSKA POJE IN KOROŠKA POJE. KAKO PA DANES NA PRIMORSKO POJE GLEDAJO MLAJŠE GENERACIJE? KAJ JIM POMENIJO TAKŠNA PEVSKA DRUŽENJA?

MI SMO SLOVENCI, PRAVZAPRAV IZ ZAMEJSTVA, IZ ITALIJE IN TO JE ZA NAS ŠE BOLJ POMEMBNO, KER OHRANJAMO SVOJ JEZIK IN SVOJO KULTURO. VSAKEMU ZBORU PREDSTAVLJA KOT PRVIČ ŠE EN DODATEN NASTOP V SEZONI, KJER SE LAHKO POKAŽE, POLEG TEGA PA SE MI ZDI, DA JE ZELO KVALITETEN DEL TE REVIJE, DA SE ZBOROVODJA SREČA S SVOJIMI KOLEGI, NEKOLIKO POKLEPETA O SVOJIH PROBLEMIH, KI JIH IMA S PEVCI, MOGOČE REČE KAKŠNO O PROGRAMU IN TUDI PEVCI SE MED SEBOJ DRUŽIJO, KAKŠNO ZAPOJEJO IN MISLIM, DA GOJIJO TISTO, BOM REKEL, PRISTNO SLOVENSKO VESELJE, KI JE PODPRTO Z LEPO DOMAČO PESMIJO.