Knjiga mene briga: Charles Darwin: O nastanku vrst

JAZ BI REKEL, DA JE ŠLO ZA KOMBINACIJO TEH TREH DEJAVNIKOV. POLEG TEGA ZA TO, DA JE SAMA EVOLUCIJA, ČE SMO JO VOLJNI SPREJETI, TAKO ZELO OČITNA, TAKO ZELO NARAVEN PRINCIP JE TO, KI DELUJE MARSIKJE V MARSIKATEREM DRUGEM PODROČJU ŽIVLJENJA. DARWIN SE JE CELO NA UMETNI IZVOR, KI JE BIL TAKRAT ZELO DOBRO POZNAN, SKLICEVAL IN S TEM POKAZAL, DA PRAVZAPRAV ZELO PODOBNI PRINCIPI. ČE VZAMEMO OKOLJE KOT TISTO, KI V NAREKOVAJIH SEVEDA ODPIRA IN IZBIRA, MORAMO PRITI DO PODOBNIH REZULTATOV, DO NEKIH SPREMEMB, KI BODO SLEJ KO PREK VODILE DO KAKŠNE PRILAGODITVE NA TO OKOLJE. NJEMU TAKRAT NITI NI BILO TREBA POZNATI MERO, ZATO DA BI NAREDIL PREPRIČLJIVO TEORIJO MEHANIZMOV DEDNOSTI. TUDI DOSTIKRAT SE JE MOGOČE PRAVILO, DA JE TO POMANKLJIVOST NJEGOVEGA ZNANJA, NJEGOVE TEORIJE. ON SE JE TEGA ZAVEDAL, ON JE VIDEL, DA DEDNOST, KOT SI JE ON PREDSTAVLJAL KOT NAVADNO MEŠANJE, KOT DA BI ZLIVALI DVE TEKOČINI, ENO BARVO ENEGA STARŠA, DRUGO DRUGEGA, DA BI IZ GENERACIJE V GENERACIJO IZGUBLJALA VARIABILNOST. POTEM PA VIDEL, DA SE VARIABILNOST OHRANJA V NARAVNIH POPULACIJAH, AMPAK TEGA KROMOSOMSKEGA MEHANIZMA PAČ ENOSTAVNO NI MOGEL POZNATI V TISTEM ČASU OZIROMA LAHKO BI GA ŽE POZNAL, ZATO KER SAMO ENO LETO KASNEJE JE MENDUS ŽE OBJAVIL TE SVOJE PRVE IZSLEDKE, KI SO POKAZALI KOT NARAVO DEDNOSTI. AMPAK VSEENO BI REKEL, DA JE BISTVO NEODVISNO OD POZNAVANJA MEHANIZMOV DEDNOSTI. DEDNOST OBSTAJA, TO JE ZELO ENOSTAVNO VIDETI Z OPAZOVANJEM, VSAKDO LAHKO PRI SVOJIH LASTNIH OTROCIH, ČE JIH IMA, UGOTOVI IN TO BI BILO PRAVZAPRAV DOVOLJ.
TOREJ, LOGIKA NAS JE USMERILA V NEKO POPOLNOMA NOVO SMER. PRELOMNO ZA CELO ČLOVEŠTVO.

ZDAJ DARWIN NIKOLI ALI PA ZELO REDKO UPORABI BESEDO EVOLUCIJA. ZAKAJ?
EVOLUCIJA JE BILA MORDA V TISTEM ČASU VIKTORIJANSKE ANGLIJE ŠE BOLJ OBREMENJENA Z ZVOKOM, KONOTACIJO NAPREDKA, TO SE PRAVI Z RAZVOJEM IZ PREPROSTIH V POPOLNE OBLIKE, Z NEKO MISLIJO OD SLABŠEGA K BOLJŠEMU IN TAKO NAPREJ. TO SE NE MORE SKLADATI S TEM, ČE NARAVA SPET V NAREKOVAJIH, IZBIRA GLEDE NA TRENUTNE RAZMERE V OKOLJU. OKOLJE SE SPREMINJA, KAR JE DOBRO DANES, MOGOČE JUTRI ŽE NE BO VEČ. KAR JE DOBRO 50 KM BOLJ PROTI SEVERU JE NA JUGU MORDA POPOLNOMA NEUPORABNO. TAKO DA DOBREGA, SLABEGA, RAZVITEGA, NERAZVITEGA V SMISLU, KI GA JE V BISTVU TA DARWINOV NAUK ZAHTEVAL, TE DVOJNOSTI NI. IN ZATO JE NJEGOV IZRAZ, KI GA JE UPORABLJAL DISENT WITH MODIFICATION, ZA KATEREGA IMAMO TAKE TEŽAVE, DA GA SPRAVIMO V SLOVENŠČINO, ZATO JE BISTVENO BOLJŠI IZRAZ KOT EVOLUCIJA. DARWIN JE ŠELE V KASNEJŠIH IZDAJAH SVOJE KNJIGE VEČKRAT UPORABIL TA IZRAZ, V TEJ PRVI, KI JE TUDI PREVEDENA, PROTI KONCU OVULVIRATI, SE PRAVI SE KOT GLAGOL POJAVI IN MISLIM, DA JE TO DARWIN NAREDIL S PREMISLEKOM. VSEKAKOR, ZDI SE KOT DA, TUDI ČE PRIZNAMO, DA NI STVARNIKA, KI BI RAZDELIL VSE TE VRSTE IN JIH OHRANJAL NESPREMENLJIVE, SE ZDI, DA POTEM ŠE VEDNO LAHKO PRISTANEMO, ČE GLEDAMO EVOLUCIJO PREVEČ LINEARNO, PRI TEM DREVESU. AHA, PRI KORENINAH SO ENOCELIČARJI IN TAKO NAPREJ RASTEMO DO ČLOVEKA IN ČLOVEK JE ŠE VEDNO NA NEK NAČIN KRONA VSEGA.
PREMALO SE ZAVEDAMO, DA SO VSA ŽIVA BITJA, KI ŽIVIJO Z NAMI V PRINCIPU PRIŠLE V ENAKO EVOLUCIJSKO DOBO KOT MI. TOREJ SO V SVOJEM NAČINU BIVANJA ENAKO POPOLNA ALI RAZVITA KOT SMO LJUDJE. SEVEDA IMAJO SVOJE OKOLJE, SVOJ MODUS PREŽIVETJA, AMPAK ZNOTRAJ TISTEGA SO IZJEMNA. TEŽKO JE REČI, DA JE KATEROKOLI BITJE PO NARAVI, EVOLUCIJSKO GLEDANO BOLJŠE OD DRUGIH. VSI, KI SO SOČASNO, SO PRIBLIŽNO NA ISTI RAVNI. KO SO PREŽIVELE OGROMNO OBDOBJE V NENEHNEM TRENJU Z DRUG DRUGIM, V VEDNO SPREMENJENIH OKOLIŠČINAH. NARAVA JE VČASIH ZELO DRASTIČNA IN TISTE LINIJE, KI SO TO PREŽIVELE, SO MORALE IMETI DO DOLOČENE MERE IZJEMNE SPOSOBNOSTI PREŽIVETJA, TAKO DA JE VSE POTREBNO SPOŠTOVATI. LJUDJE SMO SE PAČ USMERILI V TAKO IMENOVANO INTELIGENTNO VEJO. PA TUDI NI REČENO, DA BO VSAKA STVAR TUDI PREŽIVELA. VSA TA BITJA, ŠE TAKO VELIČASTNA, SO TUDI PROPADLA.
TUDI LJUDEM SE LAHKO MIRNO ZGODI, TRENUTNO JE CELO KAR PRECEJ MOŽNOSTI, DA NAS POBERE. AMPAK SKRATKA GOVORITI O DELOSU, KI BI GNAL VSE SKUPAJ NAPREJ, SAMO PROTI ČLOVEKU, VSE DRUGO JE SAMO SREDSTVO ČLOVEKOVEGA BIVANJA, TO NE SLEDI IZ EVOLUCIJSKEGA NAUKA IN V TEM SMISLU RAZUMETI EVOLUCIJO BI BILO NAPAČNO.

PRISTANEMO NA TO, ČE UPOŠTEVAMO ŠE GENETIKO, TOREJ, DA ZDAJ ČLOVEK POSEGA, OBLIKUJE ŽIVLJENJE. TOČNO TAKO. JA, ČLOVEK ŽE ZNA TUDI NA GENSKI ZAPIS VPLIVATI. AMPAK MISLIM, DA TUKAJ REPLIKATOR V EVOLUCIJI NISO VEČ GENI, AMPAK ZNANJE, KNJIGE, RAČUNALNIŠKA INFORMACIJA, ELEKTRONSKA INFORMACIJA, TO JE TISTO, KAR V TEJ KULTURNI EVOLUCIJI NADOMEŠČA GENE. TAKO DA POT JE ODPRTA, TAKO KOT JE IN SO TO PODOBNI PRINCIPI, KOT JIH JE DARWVIN ZA BIOLOŠKO REVOLUCIJO OBJAVIL IN RAZVIL. KAR SEM HOTEL POVEDATI, DA V RESNICI TO, KAR NAJ BI BILO ANTIEVOLUCIJSKO PO TEM AVTORJU NI TAKO ZELO ANTIREVOLUCIJSKO, KAJTI V NARAVI SE RAVNO TAKO VEDNO VEČ PRIMEROV ARTUIZMA, SODELOVANJA IN PODOBNIH V NAREKOVAJIH PLEMENITIH NAČINOV SOBIVANJA ODKRIVA. TO SO RAVNO TAKO STVARI, KI SO ENAKIM OSNOVNIM PRINCIPOM PODVRŽENE. ČE BO ČLOVEŠKA DRUŽBA BOLJE DELOVALA, DA LJUDJE MED SABO SODELUJEJO, BO BOLJ USPEŠNA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI ČLOVEŠKIMI DRUŽBAMI. NA TAK PRINCIP BI LAHKO, MOGOČE JE TO MALO PREVEČ POENOSTAVLJENO, AMPAK NA TAK PRINCIP BI LAHKO RAZLOŽILI, ZAKAJ SE V NARAVI RAVNO TAKO POJAVLJA ARTUIZEM, ZAKAJ SE OSEBKI ŽRTVUJEJO ZA SVOJE OTROKE. AMPAK RAVNO TU JE TREBA TUDI POSTAVITI PODVPRAŠAJ, TO SAMOUMEVNOST, BOLJŠE BO VEDNO OBVELJALO. EDEN IZMED AVTORJEV SPREMNE BESEDE TUDI IZPOSTAVI, DA SE JE MORDA RAZVIL NEK MAMUT, KI JE IMEL ŠE DALJŠO KOŽO, PA JE MOGOČE PREPROSTO PADEL V PREPAD IN JE BILO TO TO.
BOLJŠEGA MOGOČE SPET S TO KNJIGO IN EVOLUCIJSKIM NAUKOM JE POVEZANO OGROMNO NERAZUMLJIVEGA. IZRAZ BOLJŠE IN SLABŠE V EVOLUCIJI NE MORE OBSTAJATI, ZATO KER V RESNICI NARAVNI IZBOR TUDI NI IZBOR, TO JE METAFORA ZA NEKAJ, KAR SE ZGODI ZA NAZAJ. ALI JE STVAR BOLJŠA ALI SLABŠA SE ODLOČI ŠELE V NASLEDNJI GENERACIJI, KO SE PREŠTEJEJO POTOMCI MED SABO, SAMO ŠTEVILO POTOMCEV V NASLEDNJI GENERACIJI JE MERA TEGA, ALI JE BILA STVAR V NAREKOVAJIH DOBRA ALI SLABA.
AMPAK S TEM NI DOBRA ALI PA SLABA, SAMO TO POMENI, DA V TISTEM TRENUTKU JE OMOGOČALA NEKATERIM VARIANTAM, DA IMAJO VEČ POTOMCEV IN TO JE EDINI PRINCIP, KI POVZROČI NAVIDEZNO IZBOLJŠAVO, ADAPTACIJO. DA SE V POVPREČJU POVEČA ŠTEVILO POTOMCEV, KI JIH IMA NEKDO. TO JE TO.
KAKO NEVAREN JE TU PRAVZAPRAV ČLOVEK? RAVNO S SVOJO ZAVESTJO, NARAVNANOSTJO K BOLJŠEMU, SLABŠEMU, DA RECIMO PORUŠI NEKO RAVNOVESJE, ČEPRAV NARAVA JE DALEČ OD RAVNOVESJA. JE ZELO NEURAVNOTEŽEN SISTEM.

JAZ IZHAJAM IZ TEGA, DA JE ČLOVEK KOT OPAZOVALEC NA NEK NAČIN ZUNAJ TEGA SISTEMA IN ČE ENKRAT POZNA ZAKONITOSTI, NI NUJNO, DA SE V VSAKEM POGLEDU NA NAJBOLJ PRIMITIVEN NAČIN PODVRŽE. AMPAK LAHKO DELUJE MODRO. TO JE TO, KAR VČASIH POZABLJAMO. DA IMAMO MOŽNOST IZBIRE. IMAMO MOŽNOST, AMPAK ALI JO TUDI REALIZIRAMO, TO JE ZELO DOBRO VPRAŠANJE. HVALA OBEMA ZA POGOVOR. TO JE BILO TOREJ O NASTANKU VRST. KATERA VRSTA SLEDI PA BOMO VIDELI. MI NE.
MI OČITNO NE, TAKO. TO JE BILA ŠE ENA KNJIGA MENE BRIGA, POGLEJTE SI SAMI, KOLIKO DALEČ JE EVOLVIRALA VAŠA MISEL OB KNJIGI CHARLESA DARWINA O NASTANKU VRST.