Knjiga mene briga: James Graham Ballard: Nebesa na zemlji

NOCOJ SO BAJE DOVOLJENE SANJE, JUTRI PA JE NOV DAN. VENDAR KAKŠEN? PREDMESTJA SANJAJO O NASILJU, SPEČA V SVOJIH DREMAVIH VILAH, ZAŠČITENA S PRIJAZNIMI NAKUPOVALNIMI SREDIŠČI POTRPEŽLJIVO ČAKAJO NA NOČNE MORE, KI JIH BODO PREBUDILE V BOLJ STRASTEN SVET. Z MANO STA BREDA LUTHAR IN BOGOMIR KOVAČ, TOKRAT OB ROMANU JAMESA GRAHAMA BALLARDA NEBESA NA ZEMLJI. ZADNJI ROMAN ANGLEŠKEGA PISATELJA BALLARDA NEBESA NA ZEMLJI JE TAKO KOT VEČINA NJEGOVIH DEL NEKAKŠNA ANTIUTOPIJA VSAKDANA, POTROŠNIŠKE DRUŽBE, KI NASTAJA OZIROMA SE RAZVIJA NA OBROBJU RECIMO VESELMESTA, V TEM PRIMERU GRE ZA LONDON. IN KI SE POTEM V SVOJEM SAMOZADOVOLJSTVU PREDAJA PRECEJ ZLOVEŠČIM IGRAM, KI SPOMINJAJO OZIROMA RAZVIJAJO RECIMO NEKATERE ZNAČILNOSTI FAŠIZMA IN SEVEDA ESKALIRAJO V NASILJU. PRAV TO NASILJE, ODNOS DO NASILJA IN ODNOS MED PROTAGONISTI TEGA PREDMESTJA, JE OSREDNJA VSEBINA ROMANA. IN MISLIM, DA V TEM ČASU KRIZE SPET DOKAZUJE, DA JE BALLARD TOČNO TISTO, KAR SO MU NEKATERI NJEGOVI KOLEGI PRIPISALI. NAMREČ PREROK, DA PREROKUJE, NE PA OPISUJE IN KO SEM PAČ KNJIGO PREVAJAL TOČNO V TISTEM ČASU, KO JE KRIZA TUDI PRI NAS MOČNO UDARILA, SE JE IZKAZALO, DA JE S TEM SVOJIM DELOM SPET PREHITEL ČAS IN DA GA BO MORDA ČAS DOHITEL ŠELE ČEZ NEKAJ DESETLETIJ ALI PA MORDA ŠE KASNEJE, KO BOMO UGOTOVILI, DA JE TO BIL EDEN VELIKIH PISATELJEV 20. STOLETJA. ROMAN NAS POSTAVI V PREDMESTJE LONDONA, KI GA OBVLADUJE METRO CENTER, OGROMNA KATEDRALA POTROŠNIŠTVA. ČE POTROŠNIŠTVO LAHKO ZADOVOLJI VSAKO NAŠO ŽELJO ALI PA SI TO VSAJ PRIZADEVA, KJE SE POTEM SKRIVA TA POTENCIAL ZA NASILJE?
MISLIM, DA JE TREBA ZELO METAFORIČNO BRATI BALLARDA, PREDVSEM PA V KOMBINACIJI TREH STVARI, OD KATERIH JE ENO ŠPORT, NAVIJAŠTVO IN TA KOLEKTIVNA IDENTITETA, KI PODPIRA. DRUGO JE POTROŠNIŠTVO, AMPAK JAZ BI GA BOLJ V SMISLU, BI GA POSKUŠALA BOLJ ANTROPOLOŠKO ANALIZIRATI, TRETJE JE PA PO MOJE VPRAŠANJE RAZREDNIH RAZLIK, KI STE STALNO ZNOVA POJAVLJAJO V TEJ NJEGOVI KRITIKI POTROŠNE DRUŽBE SREDNJEGA RAZREDA NASPROTI LJUDSTVU, KI PREHAJA NA TE NAVIJAŠKE, NA TE ŠPORTNE TEKME IN V MAJICAH SVETEGA JURIJA, KOT PRAVI. TAKO DA MISLIM, DA JE V TEJ KOMBINACIJI TEH TREH STVARI POTREBNO GA BRATI.

JAZ NE BI TAKO NEPOSREDNO BRALA TEGA, PREDVSEM PA SE MI ZDI, DA JE TREBA BITI PAZJIV PRI TEJ ANALIZI POTROŠNIŠKE DRUŽBE, DRUGAČE ZAPADEMO V TAKO MORALIZACIJO, KI NAM PA NIČ NE POVE O TEM FENOMENU. MISLIM, OBSTAJAJO ČISTO RESNE ANTROPOLOŠKE ANALIZE, KI IŠČEJO V BISTVU KONTIUNITETO MED TRADICIONALNIM, RECIMO RITUALI ŽRTVOVANJA IN SODOBNO PORTOŠNIŠKO DRUŽBO. TAKO DA SO STVARI, KI SO RAZLIČNE, ENA ZADEVA JE, DA JE OPREMLJANJE PRODUKTOV Z DODATNIM POMENOM, SE PRAVI BLAGOVNA ZNAMKA, DA INSTRUALIZIRAMO, DA IMAMO CELO POLJE INDUSTIOGLAŠEVANJA, TO SE PRAVI INDUSTRIJO PRODAJANJA, DA SE ZADEVE INSTRUALIZIRAJO, DA NISO VEČ POVEZANE Z ŽIVLJENJEM, AMPAK PO DRUGI STRANI PA OBSTAJAJO VELIKE KONTIUNITETE, TAKO BI RAJŠI ANTROPOLOŠKO BRALA, KOT PA TAKO KULTURNO KRITIČNO POTROŠNO NJEGOVO OBRAVNAVO POTROŠNE DRUŽBE.
SE STRINJAM. NAMREČ BALLARD IZPOSTAVI, DA V TEM NAKUPOVALNEM SREDIŠČU OZIROMA V TEM PREDMESTJU NI KNJIŽNICE, NI KINA IN NI CERKVE. ŽE S TEM NAJBRŽ POBERE VES TA KULTURNI PRESEŽEK.
JA, GLEJTE, NAKUPOVALNI VENTER POSTAJA NEK CENTER SVETA. TUKAJ SE PREPROSTO ŠTEVILO DOGODKOV KONCENTRIRA IN LJUDJE PRIHAJAJO SICER SEM RES NAVIDEZNO ZATO, DA BI PREKINILI SVOJE DOLGOČASJE ALI PA RECIMO, DA NEKAJ DOŽIVIJO. VSE, KAR SE POTEM TUKAJ DOGAJA JE, DA JIM VEDNO NEKAJ PRESEKA TA USTALJEN RITUAL, AMPAK ONI SI GA NA NEK NAČIN ŽELIJO. TA CENTER KOT NEKO OSREDIŠČENJE SODOBNE DRUŽBE NAM VEDNO PRINESE OBIČAJNO TUDI TE PRESEŽKE RECIMO. LAHKO JE PRESEŽEK TO NASILJE, LAHKO TO NEK KONTRAPUNKT RECIMO KONVENCIALIZMU, KI GA SAMO POTROŠNIŠTVO RECIMO DAJE. SICER PA KOT LAHKO VIDIMO, TO JE KONEC KONCEV ZGODBA, KI SE VLEČE OD VEBLANA DALJE OB PRELOMU STOLETJA, KO PRAVZPRAV POKAŽE, DA JE TREBA BRATI POTROŠNIŠTVO NE ZGOLJ KOT NEKO MORALNO KRITIKO NEČESA, AMPAK DEJANSKO KOT NEK SODOBEN NAČIN ŽIVLJENJA. TO JE NEKAJ, KAR FAKTIČNO, TUDI KOT EKONOMIST LAHKO RECIMO REČEM, NAMESTO KLASIČNEGA POGLEDA 19. STOLETJA, DA JE PRODUKCIJA TISTA, KI DETERMINIRA NEK DRUŽBENI USTROJ, DA JE TO SEVEDA V ZADNJIH 40. LETIH PRAVZAPRAV POTROŠNJA V VSEH SVOJIH EKONOMSKIH OBLIKAH, MARKETINŠKIH RECIMO, TUDI NASILNIH DEJANJIH, KI NAS NEKAKO USMERJA IN TO POTEM IZZOVE POTEM NEKO REAKCIJO. MISLIM, DA NAS PISATELJ VODI V TA SVET IN TE REAKCIJE, KI JIH POTEM LJUDJE OB TEM SEVEDA DOŽIVLJAMO IN KI SO BOLJ ALI MANJ TUDI NEKAKO PRODUCENT NAŠEGA ŽIVLJENJA, NAŠIH VZBURJENJ. V POTROŠNIŠKEM CENTRU BOSTE IMELI KINO, IMATE CERKEV IN BERETE REKLAME. IMATE VSE, DOGAJA SE VAM FILM IN LJUDJE HODIJO TJA ZATO, DA SEM JIM NA NEK INSTANTEN NAČIN DOGAJA IN ZATO TUDI UŽIVAJO V POTROŠNIŠKIH CENTRIH, SAJ KONEC KONCEV ŠE NAJMANJ GRE ZA NAKUPOVALNI AKT, AMPAK GRE ZA DOŽIVETJE. IN MED TA DOŽIVETJA SPADAJO RAZNE TUDI EKSCESNE ZGODBE, KI NEKAKO VZBURJAJO. SAJ VIDITE, DA SKOZI CELOTNO KNJIGO, SKOZI NEKO SICER PLAST ODKRIVANJA ZLOČINA, PRIHAJA DO TEGA, DA NAM VEDNO ZNOVA IN ZNOVA TA POTROŠNIŠKI CENTER PREDSTAVLJA NEKO DOGAJANJE, NEK GLOBALNI SVET V MALEM. POMEMBNO SE MI ZDI, DA SMO IZPOSTAVILI TA ODMIK OD MORALIZIRANJA, KER NA ZAČETKU ROMANA SE ZDI, DA SKUPINA PREDMESTNIH VELJAKOV, TOREJ ODVETNIK, UČITELJ, KOGA IMAMO ŠE?
ZDRAVNICA.

NE ENO NE DRUGO NI IZKLJUČUJOČE. VSAKDANJI FAŠIZMI SO VEDNO TUKAJ, KAJ JAZ VEM, VPRAŠANJE GRADNJE DŽAMIJE PRAKTIČNO KOT NAKUPNA ODLOČITEV, JO DAMO NA REFERENDUM. TAKO DA GRE Z ROKO V ROKI, AMPAK TO NI NIČ, KAR BI POTROŠNA DRUŽBA PRINESLA NA NOVO. VERJETNO GRE SAMO ZA VPRAŠANJE MARGINALIZACIJE TE DRŽAVLJANSKE IDENTITETE NA RAČUN POTROŠNE IDENTITETE. MOGOČE JE TO.
ALI JE ZADOVOLJNI POTROŠNIK ETIČNI KRITERIJ DRUŽBE OZIROMA DRŽAVE?
TAKO JE, TO POSTAJA IN TO JE PRAVZAPRAV ŽE KAR NEKAJ ČASA. GLEJTE, SPOMNIMO SE, DA JE PRAVZAPRAV POTROŠNIŠTVO ŽE NEKAJ ČASA TUDI PREDMET POLITIZACIJE. JUGOSLAVIJA RECIMO JE BIL TA ŠIRŠI PROSTOR, TA TIPIČEN PRIMER OB TEM RAZPADU, OB TEH KONFLIKTIH BIVŠIH REPUBLIK, BIVŠIH DRŽAVIC. KADARKOLI JE PRIŠLO DO KONFLIKTNE SITUACIJE, VEDNO SE JE REKLO: NE BOMO KUPOVALI TEGA ALI ONEGA BLAGA. SE PRAVI NAKUP POSTAJA NE ZGOLJ NEK POTROŠNIŠKI RITUAL, AMPAK POSTAJA, KOT TUKAJ NEKJE DEFINIRA, POSTAJA POLITIČNI AKT. S POTROŠNIŠTVOM TUDI POLITIZIRAMO. SICER SE PA STRINJAM. PO TEJ PLATI NE MOREMO TAKO ENOSTAVNO PRESLIKATI TE ZADEVE V TA 30. LETA. TA 30. LETA SO BILA NEKAJ ZELO POSEBNEGA, KLJUB TEMU DA DANES TUDI ZARADI TE GLOBALNE KRIZE VLEČEMO CELO KOPICO PODOBNOSTI, AMPAK MISLIM, DA SODOBNA DRUŽBA, KI JE VELIKO BOLJ POSTMODERNISTIČNA, KOT JE BILA TAKRAT, PREPROSTO NE PRENESE VEČ TE IZRAZITE KONCENTRACIJE MOČI. DANES NAM TAKO TEHNOLOGIJA KOT KOMUNIKACIJE KOT VENDARLE TA GLOBALNA ODPRTOST OMOGOČA VELIKO MEHKEJŠE OBLIKE MOČI IN POTROŠNITVO JE TA DISPENZIRANA MOČ IN OBVLADOVANJE TE MOČI JE TUDI DANES DISPERZIRANO NA CELO KUPICO TEH CENTROV MOČI. V TISTEM HIPU, KO NEKDO REČE, DA JE POTROŠNIŠTVO NEK CENTRALNI MOMENT, NEK LAHKO BI REKLI TEMELJNI MEHANIZEM DRUŽBENEGA VZGIBA, POTEM NA TO POTROŠNIŠTVO LAHKO VPLIVA MARSIKAJ. VPLIVAJO KORPORACIJE, VPLIVAJO ZAMOTANI MEHANIZMI OGLAŠEVANJA, ŠE BOLJ ZAMOTANI ODZIVI NA TO. SAM IMAM RECIMO ENO LETO STARO DEKLICO IN KDAJ JO LAHKO NAJLAŽJE HRANIM? KADAR GLEDA REKLAME NA TELEVIZIJI. PRI ENEM LETU STAROSTI NEVERJETNO UČINKUJE. POMENI, DA IMA V TEM PSIHOLOŠKEM DELU PRAVZAPRAV NEK DEJANSKI MANIPULATIVEN UČINEK. POMENI, DA JE TA TUDI FAŠIZEM, KI SE JE TAKRAT V 30. LETIH TAKO ENOZNAČNO IZPOSTAVIL KOT DEL SEKMAHINA, KI JE ISKAL NEKO REŠITEV ZA DRUŽBENI PRELOM, TA FAŠIZEM JE DANES DISPERZIRA IN POTROŠNIŠKI DEL JE SEVEDA EN IZMED TEH ZGODB IN POTROŠNIŠTVO NAM S TO DISPERZIVNOSTJO NA NEK NAČIN DAJE ZELO DOBRO PODLAGO, TUDI ZA TOVRSTNE VZGIBE, KI PA SO SEVEDA NEKAJ NORMALNEGA. KAKO PA IZ TEGA IZITI? MISLIM, DA NITI Z DRUŽBENO ODGOVORNIM POTROŠNIŠTVOM, KAJTI TUDI TO JE KONEC KONCEV V KONČNI IŠTANCI MARKETINŠKA POTEZA. POMENI TUDI TO JE MANIPULACIJA. AMPAK NAJBRŽ GRE ZA TO, DA BOMO TO POTROŠNIŠTVO V NEKEM NAČINU SAMI IZŽIVELI. MISLIM, DA KO TA BLAGINJA, ZLASTI SREDNJEGA SLOJA, DOSEŽE NEKO RAVEN, POTEM SE TA MATERIALIZACIJA SAMA V SEBI DEMATERIALIZIRA. LJUDJE PRAVZPRAV ENOSTAVNO NE VZAMEJO TA MATERIALNI SVET KOT NEKAJ VSAKDANJEGA. NI TO VEČ CILJ, AMPAK JE TO PREPROSTO SREDSTVO. IN V TEM HIPU SE POTROŠNIŠTVO KOT NEK TEMELJNI VZGIB NA NEK NAČIN ZAČENJA IZGUBLJATI. IZGUBLJA NA POMENU, POSTAJA MORDA NE VEČ TA RITUAL STRASTI, KOT GA DANES PODOŽIVLJAMO PO NAKUPOVALNIH CENTRIH, AMPAK BO POSTAL TO NEKA RUTINA IN V TISTEM HIPU BO TUDI NAKUPOVALNI CENTER ZGUBIL TO SVOJO MAGIČNOST RELIGIOZNEGA TEMPLJA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA. PODOBNO KOT IMAMO V KLASIČNIH RELIGIOZNIH SISTEMIH VELIKE TEŽAVE S PREPOZNAVNOSTJO IN Z IDENTIFIKACIJO, TAKO SE BO TUDI TA POTROŠNIŠKA RELIGIJA NA NEK NAČIN RAZBILA.