Odprti kop - Knjiga mene briga: Juhani Pallasmaa: Oči kože

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 15. junij 2009, Vse oddaje

" ROKE BI RADE VIDELE, OČI BI RADE BOŽALE, " JE ZAPISAL GOETHE. VEČ O HOTENJU IN PREPLETANJU ČUTOV PA V KNJIGI OČI KOŽE OB KATERI STA DANES Z NAMI MIRT KOMEL IN BOŠTJAN VUGA. NAJPREJ PA POGLEJMO V KNJIGO.
OČI KOŽE. DROBNA, A NENAVADNO BOGATA IN ZGOŠČENA ERODITSKA KNJIGA FINSKEGA PRAKTIČNEGA ARHITEKTA IN TEORETIKA JUHANIJA PALASMEE. KNJIGA, KI PREPRIČLJIVO RAZKRIVA INTIMNE VEZI MED VIDENJEM IN VEDENJEM. MED VEČUTNIM DOŽIVLJANJEM, MED FILOZOFIJO, RAZMIŠLJANJEM IN ARHITEKTURO. MED SNOVNOSTJO IN ČASOVNOSTJO. NE GOVORI SAMO O PROSTORU IN ČASU, AMPAK O PROSTORIH VONJA IN SPOMINA. NE SAMO O SREDIŠČNOSTI TELESA, AMPAK TUDI O TELESNEM, O PODOBAH DEJANJ, O OBLIKAH DOTIKA. GOVORI O BIVANJU IN O TEM, KAKO SE V BIVANJU Z VSEMI ČUTILI DOTIKAMO SVETA.
" SVETA NE MOREMO RAZUMETI, ČE GA PREJ NE ZAZNAMO S ČUTILI, " PIŠE AVTOR. ČE POMISLIMO NA ČUTNE ZAPISE STAVB, PROSTOROV, SE MORDA ZDI, DA JE POMEN ARHITEKTURE VEČJI, KOT SE ZAVEDAMO.
TO JE V BISTVU VPRAŠANJE, KI BI GA VERJETNO MORALI NASLOVITI NEARHITEKTU, KER BI POTEM BILO ZELO BOLJ OBJEKTIVNO. MISLIM, JAZ KOT ARHITEKT SEM LAHKO ZELO SUBJEKTIVEN, JAZ MISLIM PAČ, DA ARHITEKTURA JE VSAJ MENI IN PO MOJEM MNENJU TUDI ZELO VELIKI VEČINI LJUDI TUDI ZELO BOLJ POMEMBNA KOT V BISTVU DELUJE. ZAKAJ? STAVBE NE SAMO VIDIMO, V STAVBO SE LAHKO TUDI ZALETIMO. PAČ FIZIČNO DEJSTVO, TOREJ MASA SAMA JE TISTA PRVA STVAR, KI USTVARI V BISTVU NEKO NAPETOST MED NAMI KOT OSEBO, TOREJ INDIVIDUALCA ALI PA OPAZOVALCA IN STAVBO. TOREJ STAVBA NI KOT SAMO UMETNIŠKO DELO, PAČ SLIKO, KI JO IMAŠ IN JE NOČEŠ VEČ GLEDATI IN JO UMAKNEŠ, ALI PA SKULPTURI SE OGNEŠ. STAVBA JE TAM PRED TABO. TOREJ, KER JE STAVBA PRED TABO, JO NAJPREJ DOJAMEŠ, POTEM SI JO ZAŽELIŠ, SI JO ŽELIŠ MOGOČE TUDI DOTAKNITI. NAMREČ ALI PA NE DOTAKNITI. TOREJ, VEDNO SPROŽI NEKO TAKO REAKCIJO, KI JE REAKCIJA MED NAMI IN OBJEKTOM. TOREJ, MED SUBJEKTOM IN OBJEKTOM. ZARADI TEGA NAM, ČE GREMO POTEM NAPREJ, KO SMO POTEM TAM BLIZU IN SE DOTIKAMO, MOGOČE TUDI ZAČUTIMO NEK TAK VONJ, KI GA STAVBA ODDAJA. JAZ ŠE VEDNO MISLIM, DA VSAK PROSTOR IMA SVOJ SPECIFIČEN VONJ. O TEM, ČE BI OKUŠAL, PAČ NE BI ŠEL.

MIRT, ČE SE POSKUSIMO DOTAKNITI DOTIKA, KAKO SE NAS DOTIKA ARHITEKTURA?
JAZ MISLIM, DA V PRVI VRSTI TAKO, KOT JE POVEDAL, NA TA NAČIN, DA SE NE MOREMO NE ZALETETI NOTER. PA PRVI STIK, MISLIM, DA TUKAJ SE NAS NA NEK NAČIN ŽE DOTAKNE, ČE NE DRUGEGA PA SKOZI VIZUELNE ČUTE. PO MOJEM JE TREBA POVEDATI, DA STAVBE VSAJ V NAŠI KULTURI, ČE OBSTAJA KAJ TAKEGA, LAHKO ZREDUCIRAMO NA SKUPNI IMENOVALEC ZAHODNI KULTURI, IMAJO PREDVSEM TO VLOGO DISTANCIRANJA. DISTANCIRANJA, KOLIKOR OBIČAJNE STAVBE, SE PRAVI NEPRIVATNI PROSTORI PREDVSEM FUNKCIJO DISTANCIRANJA NE SAMO ČLOVEKA OD STAVBE, AMPAK TUDI ČLOVEKA OD ČLOVEKA. MISLIM, NAJBOLJ OČITNO SE MI ZDI, DA JE TO PRI MONUMENTALNIH ARHITEKTURAH, GOTSKE KATEDRALE IN TAKO NAPREJ, KATERIH UČINEK JE PAČ, MISLIM CELA PALETA UČINKOV, OD IDEOLOŠKIH DO POLITIČNIH, AMPAK NA NIVOJU ČUTOV, MISLIM, DA IZRAŽA TOČNO TO. MISLIM, TAKA STAVBA GOVORI: " NE DOTIKAJ SE ME! " NE VABI K NEKI ČUTNI INTERAKCIJI, PO DRUGI STRANI PA, RECIMO POPOLNOMA DRUGI EKSTREM, RECIMO DOM. V DOMU NITI NE RAZMIŠLJAŠ O TEM, ČESA SE SMEŠ ALI NE SMEŠ DOTAKNITI. MISLIM, TVOJ DOM JE NAČELOMA SPOJEN Z LASTNIM TELESOM IN MALODANE LOČIŠ SVOJEGA TELESA OD STOLA, KATEREGA SE DOTIKAŠ. MISLIM, ZELO BOLJ FLUIDNO JE TO.
VSI ČUTI, TUDI VIDNI, BAJE IZHAJAJO IZ ČUTA TIPA.
TO JE DOLOČENA TEZA, KI JO SKUŠA PAČ AVTOR TUKAJ ZAGOVARJAT. DELNO BI SE STRINJAL, AMPAK PRI NJEM GRE ZA NEKO FILOGENETSKO IZPELJAVO ENOCELIČNIH BITIJ, IZ SAME KOŽE, KER EDINI ČUT, KI GA ENOCELIČNO BITJE IMA, JE TIP. IN POTEM IZPELJAVA Z NEKIM SEKUNDARNIM IZIDOM, OKO IN TAKO NAPREJ. ZDAJ, NE GLEDE NA TO, KOLIKO BI MI BILA BLIZU TAKA TEZA, DA JE PAČ TIP PRAČUTILO, MERILO IN ČUTILO, IZ KATEREGA SO VSI OSTALI SPELJANI, MISLIM, DA VSEENO V ČLOVEŠKI SITUACIJI JE TREBA MISLITI HKRATNO. TUKAJ MISLIM, DA JE AVTOR PREDVSEM DOBRO SKUŠAL POKAZATI PAČ V SKLADU S CELO NEKO TRADICIJO, PREDVSEM S FRANCOSKO FOMOLOŠKO TRADICIJO, KAKO SO ČUTI MED SEBOJ PREPLETENI, KAKO SO HKRATNI. SE PRAVI, DA NE GRE ZA TIP IN VSE OSTALE ČUTE, AMPAK ZA HKRATNOST VSE ČUTOV. KAKO NE MOREJO PRAVZAPRAV FUNKCIONIRATI EDEN BREZ DRUGEGA. IN NJEGOVA KRITIKA TUKAJ GLEDE ARHITEKTURE, AMPAK TUDI DUHOVNE KULTURE NASPLOH, KI POUDARJA VIZUELNO. PRAVI, NE SAMO, DA GRE ZA NEKO PAČ OKULARNO CENTRIČNOST TE KULTURE, KI PAČ POSTANE VPRAŠANJE VIDEZA, AMPAK TUDI DA SAM TA VIDEZ, NE SAMO DA JE VIDEZ, AMPAK ŠE SPLOŠČATEN VIDEZ JE POVRHU VSEGA. MISLIM, GRE ZA NEKO IN HKRATI PRIVILEGIJ VIDA IN HKRATI REDUKCIJO VIDA NA TISTO NAJBOLJ OSNOVNO 2D ZAZNAVANJE.
BOŠTJAN, NEKOČ SI DEJAL: " KO VIDIŠ ČAS IN SLIŠIŠ MESTO. " IN TO OB VTISU V CERKVI JEZUSOVEGA SRCA V PRAGI. TAKO DA LAHKO REČEMO, DA JE VSAKO GANLJIVO DOŽIVETJE ARHITEKTURE VEČUTNO.
TO VSEKAKOR, TO JE VŽIVETJE V PROSTOR, DOŽIVETJE Z OBJEKTOM. MOGOČE, ČE BI SE VRNIL NA TO, KAR JE MIRT DEJAL PREJ. V BISTVU VTIS OZIROMA DOŽIVETJE GOTSKE KATEDRALE V PRIMERJAVI Z DOŽIVETJEM RECIMO ISLAMSKE DŽAMIJE. V ČEM JE RAZLIKA? V BISTVU PROSTOR DŽAMIJE ALI PA MOŠEJE NAS POZIVA K DOTIKU, NAS POZIVA K POPOLNOMA DRUGAČNI KOMUNIKACIJI ALI PA DRUGAČNEMU NA EN NAČIN STIKU S TEM FIZIČNIM DEJSTVOM, TOREJ S KAMNOM V STENO, KOT DAJE GOTSKA KATEDRALA. NAMREČ ZAKAJ GRE? GOTSKA KATEDRALA NAS PONIŽA, ZATO KER JE BOG TAM ZGORAJ. IN VSE TO STRMENJE, CELOTNA KONSTRUKCIJA, VSI ARHITEKTURNI ELEMENTI TEŽIJO K TEMU, DA SE V BISTVU ČLOVEK TAM POČUTI MANJŠEGA. ZATO, KER JE MANJŠI, KER JE DOŽIVETJE TEGA PROSTORA DRUGAČNO, KOT RECIMO PRI MOŠEJI, KJER V BISTVU SAM MOLITVENI OBRED, TOREJ Z UMIVANJEM PRED OBREDOM, S PREPROGAMI NA TLEH, S STIKOM S TLEMI, S POGLEDOM NAVZGOR, S TEM, DA JE ODPRT PROTI TRGU, V BISTVU ZELO BOLJ INTERAKTIRA Z NAMI KOT POSAMEZNIKOM IN PREKO NAS TUDI Z DRUŽBO. IN ZDAJ, ČE SE VRNEM S TEM VPRŠANJEM, TOREJ VIDETI, KAJ STE ŽE REKLI?
VIDETI ČAS.

VIDETI ČAS IN SLIŠATI MESTO, GRE V BISTVU ZA TO, DA KO JE, PO MOJEM MNENJU, KO SMO DEJANSKO ZAPELJANI KOT OBJEKT, TOREJ ZAPELJANI OD STAVBE, ZAPELJANI OD ARHITEKTURE, V BISTVU ŠELE TAKRAT GRE ZA TO POLIFONIJO ČUTOV. KER V BISTVU TI VSE SKUPAJ NA EN NAČIN POSTANE NEKA TAKA ZELO KOHERENTNA ZADEVA, KO NE MOREŠ TOČNO VEDETI, ZAKAJ POMENI VID, ZVOK ALI PA DOTIK.
KO JE PALASMEE ZAČEL PISATI TO KNJIGO PRED DESETIMI LETI, JE BIL RAHLO ZASKRBLJEN GLEDE SMERNIC ARHITEKTURE IN JE DEJAL, DA JE BIL V SKRBEH ZARADI PRIVILIGIRANJA VIDA IN ZATIRANJA DRUGIH ČUTOV PRI DOJEMANJU ARHITEKTURE TER IZGINEVANJA SENZORNIH IN SENZUALNIH LASTNOSTI IZ UMETNOSTI NASPLOH.
TUKAJ BI MORALI VZETI KOT NEKO TAKO PRIMARNO DEJSTVO, DA JE PALASMEE FINSKI ARHITEKT, TOREJ ARHITEKT, KI V BISTVU IZHAJA ALI PA SE ZELO NAVEZUJE NA FINSKO NARAVNO IN KULTURNO OKOLJE, KI JE ZELO VEZANO, NE TOREJ TOLIKO NA VID, NE NA OKULARNI DOŽIVLJAJ, AMPAK V BISTVU NA STIK Z NARAVO, STIK V BISTVU S TIŠINO, Z NEČEM, KAR JE MIRNO, KJER NI PREVELIKO IMPULZOV NA ČASOVNO ENOTO. TOREJ, V BISTVU V TEJ SMERI JE ON, VSAJ MOJA ŠPEKULACIJA BI BILA, DA ON PRAVILNO ALI PA NA NEK TAK PRAVI NAČIN TO PREDVIDEL, KAM SE BO USMERIL OZIROMA KAM SE JE USMERILA DANAŠNJA ARHITEKTURA. IN ZDAJ ČE GREM V BISTVU KJE SMO DANES? JAZ MISLIM, DA DANES SMO PRIŠLI DO TE TOČKE ZARADI TOTALNE MEDIALIZACIJE PODOB, TOREJ V BISTVU ARHITEKTURA JE ŠELE ZARADI MEDIJEV DOŽIVELA TO, KAR PREJ NIKOLI NI. NEKA STVAR ALI PA NEK TREND, NEKA SMER V ARHITEKTURI JE POSTALA SMER ZNOTRAJ DISCIPLINE, NE ZARADI ZGRAJENIH STAVB, NE ZARADI DOŽIVETIH STAVB, AMPAK ZARADI V BISTVU STAVB, KI SO PRIKAZANE V MEDIJIH. TO JE IMIDŽ STAVB, SPROŠČENE PODOBE, S KATERO V BISTVU KOMUNICIRA ARHITEKTURNI SISTEM. TOREJ, JAZ MISLIM, DA DANAŠNJI POGLED NAPREJ, ČE SI UPAM NAPOVEDATI ALI PA POGLEDATI VNAPREJ, VSAJ PO MOJEM MNENJU, TO, DA SE BO ARHITEKTURA VRNILA K NEKI TEJ RUDIMENTARNOSTI, BAZIČNOSTI, KI V BISTVU PONUJA NEK TAK ČISTO NOVO DOŽIVETJE, NOVO DOŽIVETJE PA ZARADI TEGA, KER V BISTVU TEHNOLOGIJA IN BAZIČNO DOŽIVETJE STA PRIŠLA SKUPAJ.

SE PRAVI NI BOJAZNI, KOT TRDI DRZNA TEZA, DA JE ARHITEKTURA POSTALA OGROŽENA OBLIKA UMETNOSTI?
ARHITEKTURA JE MOGOČE PRED DESETIMI LETI POSTALA OGROŽENA OBLIKA UMETNOSTI, AMPAK ŠELE Z ZAVEDANJEM TEGA, DA JE TO OGROŽENO, JE PAČ PUŠČALA ZELO ODPRTO MOĆNOST, DA SE NE BO VEČ RAZVILA V TO SMER OGROŽENOSTI, DA BO POSTALA SPET NEKAJ, SAJ PRAVIM, V BISTVU SE DOTAKNE NAŠEGA NAJBOLJ PRVINSKEGA OBČUTENJA. SEVEDA, TUKAJ NE GOVORIMO O TEM, DA JE TO PAS, DA BI SE MORALI VRNITI V PRETEKLOST, NE GOVORIMO O NEKEM TAKEM TRADICIONALNEM ALI PA VARIKURALNEM OBČUTENJU, AMPAK GOVORIMO V BISTVU O TEM, DA RAZVOJ TEHNOLOGIJE OMOGOČI KOT ADIKTORNO MOGOČE ZOPET TISTO PRIMARNO DOŽIVETJE.
MIRT, ENA OD TEZ JE TUDI, DA RES UTELEŠENA ČLOVEŠKA BITJA POSTANEMO TAKRAT, KO DELUJEMO S ČUTI. KAJ TI MENIŠ O SENZIORILANEM, SENZORIČNEM DOŽIVLJANJU SVETA OKROG SEBE?
MISLIM, DA JE PRVO KOT PRVO TO NEIZOGIBNO. SMO, KOLIKOR ČUTIMO, TUKAJ JE NEK POGOJ BILO KATERIH DRUGIH NAČINOV MODUSOV ČLOVEŠKEGA BIVANJA, AMPAK IMAMO PA TA PROBLEM, DA SENZORIČNO JE DEJANSKO V ZAHODNI KULTURI REDUCIRANO PREDVSEM NA VIZUELNO IN AKUSTIČNO, AVDIO VIZUELNO DOŽIVLJANJE SVETA. UMETNOST PARASELONSE JE FILM, TO JE TA PARADIGMA NAŠEGA SENZORIČNEGA DOJEMANJA SVETA IN TO SPLOŠČATENJE VSEH ČUTOV NA TA DVA ČUTA, MISLIM, DA JE TUKAJ, JE DOBRO DATIKTIRAL, KO GRE IZPELJAVATI IZ TEGA, DA JE PRIVILEGIJ VIDA NASTAL NA TOČKI, KO SE JE ORALNO VERBALNO MESENA BESEDA ZAČELA ZAPISOVATI. TUKAJ SE JE POTEM POZORNOST PREUSMERILA IZ AKUSTIČNEGA NA VIDNO, AMPAK SAM TA PRIMIK, KI GA PAČ NI MOGOČE HISTORIČNO DATIRATI, KDAJ SE JE TOČNO TO ZAČELO, AMPAK GRE ZA NEK PREMIK, OD AKUSTIČNEGA K VIZUELNEMU, KJER SO VEDNO VSI OSTALI ČUTI POD OKLEPAJEM, POD OKLEPAJEM V SMISLU SEKUNDARNEM IN TAKO NAPREJ. DRUGA TOČKA TEGA PA MISLIM, DA JE TA, POLEG OKULAROCENTRIČNOSTI, JE TUDI VPRAŠANJE HIGIENE. VPRAŠANJE HIGIENE, KI NA VIDEZ, MISLIM, KO GRE ZA OKUS, TIP IN VONJ PRIDE VPRAŠANJE HIGIENE, SKOZI TE ČUTE SE LAHKO V SKRAJNI SITUACIJI ZASTRUPIŠ. SKOZI POGLED IN ZVOK PA NIKOLI. TO JE PREDPOSTAVKA, KI STRUKTURIRA NAŠE ŽIVLJENJE. ZDAJ TUKAJ JE VPRAŠANJE ZAHODNEGA DOJEMANJA HIGIENE, KI JE PAČ MEDICINSKO ZNANSTVENO, DA SE PRIPELJATI, RECIMO AVTOR DOUGLAS V KNJIGI PURE AND DANGEROUS, ČISTO IN NEVARNO PRIMERJA OBREDE TAKO IMENOVANIH DIVJIH KULTUR OČIŠČEVANJA Z NAŠIMI OBREDI UMIVANJA ROK, KAKO JE BILO PREJ IN REČE: " TAKO KOT ONI PODIJO STRAN ZLE DUHOVE SKOZI SVOJE OBREDE, TAKO MI PODIMO STRAN BACILE IN DRUGA TA MIKORBITJA. " AMPAK SAMO, DA SE VRNEM NAZAJ NA TO IZHODIŠČNO TEZO, JA, VPRAŠANJE HIGIENE PREDPOSTAVLJA NE SAMO PRIVILIGIRANOST VIDA IN AKUSTIČNEGA NA ENI STRANI, AMPAK ODSOTNOST TEH BOLJ ELEMENTARNIH, BOLJ TIPNIH SENZORIČNIH IZKUŠENJ. ŽE OB ARISTOTLOVI POSTAVITVI, RECIMO ENA IZMED PRVIH POSTAVITEV, KI HIERARHIZIRA IN SPLOH RAZDELI ČUTE NA PET. MARSIKATERI AVTOR JE POSPLOŠEVAL ZDAJ TO, MI SMO PODEDOVALI TO TRADICIONALNO DELITEV NA PET ČUTOV IN TAKO SE DANES UPORABLJA V VSAKDANJI GOVORICI, AMPAK DALO BI SE V BISTVU POKAZATI, KAKO SE ČUTI MED SEBOJ PREPLETAJO IN KAKO JIH OBSTAJA PRECEJ VEČ. DVANAJST.
JA, DVANAJST PO ENI TEZI. AMPAK RECIMO ARISTIOTEL JE ZELO DOBRO ZAČRTAL TO, KO JE POSTAVIL VONJ, OKUS IN TIP NEKAKO NA ISTO RAVEN OZIROMA DA JE OKUS NEPOSREDNO DERIVAT TIPA, VONJ PRAV TAKO NA DALJAVO IN POTEM PA NEK KVALITATIVNI PRESKOK, AKUSTIKA IN VIZUELNO PA POPOLNOMA DRUG REGISTER, POPOLNOMA EN DRUG REGISTER. IN TUKAJ MISLIM, DA GRE ZA TO, PAČ FILOZOFSKI KRITIKI 20. STOLETJA VELJA KOT KRITIKA EGOCENTRIZMA, SE PRAVI OSREDOTOČEN JE NA TO, KAR ČE POENOSTAVIM, MISLIMO SKOZI BESEDE IN BESEDE PREDVSEM SLIŠIMO ALI PA VIDIMO. NE MOREMO JIH PA OKUŠATI, VONJATI ALI TIPATI OZIROMA ŠE VEČ. ČE ŠE BOLJ POTEGNEMO SKRAJNO POANTO, DA BI LAHKO ZAFUNKCIONIRAL TA LOGOS, KONCEPTUALNOST, RAZUM MISLI, MORAJO BITI TI ČUTI ODSOTNI ALI PA MALODANE PREPOVEDANI. TO JE TEMELJNI PREDPOGOJ IN S TEGA LIKA, ČE PRIDEM ŠE DO VPRAŠANJA ARHITEKTURE, DA SE LAHKO KONSTRUIRA ARHITEKTURA KOT UMETNOST, DA SE JE KONSTRUIRALA, KOT SE JE, MISLIM, DA JE ŠLO ZA NEKO TEMELJNO ODPOVED TOČNO V TEM BAZIČNEM NA TA RAČUN. MISLIM, ARHITEKTURA KOT SE KAŽE V GOTSKIH KATEDRALAH IN PODOBNIH STAVBAH, KJER SO POSKUŠALI DISTANCIRATI OD TEGA SVETA, KI JE MERIL NA NEK PREDPOSTAVLJEN DRUGI SVET. MEDTEM KO ARHITEKTURA, KI JE ARHITEKTURA TOSTRANSTVA, DA TAKO REČEM VEDNO VEDNO DOGOVARJA VSE ČUTE.- ČE GOVORIMO O TEJ POLIFINIJI ČUTOV IN STEVEN HALL JE NAPISAL, DA KAKŠNI SO PROSTORI NA DOTIK, KAKŠEN ZVOK IMAJO IN KAKO DIŠIJO. VSE TO IMA ENAKO TEŽO KOT TO, KAKŠNI SO NA POGLED. KJE SE PA TI NAJBOLJ NAPAJAŠ? S TO TRDITVIJO SE ABSOLUTNO STRINJAM, TO ZELO MOČNO DOŽIVLJAM. JAZ MISLIM, PA TUDI ČE SE NAVEŽEM NA TO, KAR JE BILO VPRAŠANJE PREJ: KAM GRE? KAM BO ŠLO NAPREJ? KAM SE BO RAZVILA ARHITEKTURA? JAZ MISLIM, DA JE TUKAJ ENA TRDITEV ALI PA RECIMO EN SISTEM, KI SE ČEDALJE BOLJ UVELJAVLJA IN SE GA IMENUJE TAKO IMENOVANO ATMOSFERJENJE, TOREJ, KAJ TO POMENI? ČISTO DEJANSKO POMENI TO, DA KOT ARHITEKTU TI NE ZADOSTUJE VEČ SAMO TO, DA USTVARIŠ SAMO PROSTOR, PRAZNINO, KI JE OBDANA Z LUPINO, AMPAK SE V BISTVU UKVARJAŠ S TEM, KAKŠNI SO SPROŽILCI ATMOSFERE V TEM PROSTORU. TOREJ V BISTVU ZANIMA TE, KAKO USTVARITI V TEM PROSTORU ATMOSFERO. IN ZAKAJ JE TA ATMOSFERA?

ATMOSFERA JE V BISTVU TISTA OSEBNOST PROSTORA, KI NI VEČ SAMO ČUTNA OZIROMA, KI NI VEČ SAMO VIDNA IN NE VEM, KO HODIŠ PAČ PO TLEH, SI PREDSTAVLJAŠ, KAKŠNA JE TRDOTA TAL, AMPAK JE ATMOSFERA V BISTVU VEZANA NA SVETLOBO, NA SENCO, NA VONJ IN NA HAPTIČNOST NEKIH MATERIALOV. UKVARJA SE V BISTVU S TEM, KAKŠNE SO TEKSTURE V PROSTORU TER VSE TISTO, KAR BO V BISTVU SPROŽILO ODZIV TVOJEGA TELESA NA DANI PROSTOR. IN TO JE RES POMEMBNO, KER BO SPROŽIL ODZV TELESA, TI NE BOŠ VEČ NEVTRALEN OPAZOVALEC ALI PA STALEC V PROSTORU, AMPAK BOŠ V BISTVU AKTIVNI DEJAVNIK. KER PROSTOR SAM TE BO SKOZI ATMOSFERO ZAPELJAL.
MIRT, PO TVOJIH RAZISKAVAH SODEČ, KAKO SE SODOBNA TELESA ODZIVAJO NA PROSTORE IN OBRATNO?
TEMELJNA INTERAKCIJA V BISTVU SAMEGA TELESA S PROSTOROM, MISLIM, DA BI REKEL, PO ENI STRANI SE BRANIMO TEGA PROSTORA ZELO PREVIDNO STOPAMO K NJEMU, PO DRUGI STRANI PA JE NEIZOGIBNO, TEČE TA IZMENJAVA. NE SAMO, DA PROSTOR RECIMO VIDIMO, AMPAK SMO TUDI V NJEM IN MI SAMI VIDIMO, SMO, KAR JE ZAČRTAL PONTI, SMO NE SAMO SUBJEKT ZAZNAVE, AMPAK HKRATI TUDI OBJEKT. IN RECIMO NA PRIMERU, AVTOR RECIMO GRE DAJMO POUDARITI OD VIZUELNEGA IN AKUSTIČNEGA K APTIČNEMU Z VSEMI DERIVATI VONJA IN OKUSA, AMPAK MOGOČE JE TUKAJ MALCE PREKRATEK, MOGOČE OSTALE STVARI MORAJO NA DOTIK. BO DOTIK ZDAJ REŠIL SITUACIJO, VZPOSTAVIL BLIŽINO, KER KONEC KONCEV TO JE NJEGOV PRIVILEGIJ GLEDE NA OSTALE ČUTE. AMPAK MISLIM, DA JE DOTIK MED VSEM TEM NEKAJ EKVIVALENTNEGA. NE SAMO, ZOPET PONTI DA ELEMENTAREN PRIMER, VSAKIČ, KO SE NEČESA DOTAKNEMO, SMO HKRATI TUDI DOTAKNJENI. TO VELJA TUDI ZA ELEMENTAREN SAMODOTIK. MISLIM, SAMODOTIK JE PARADIGMA VSAKEGA DRUGEGA DOTIKA S PROTOROM OKOLI NAS, TAKO DA DOTIK SPROŽI TO KOT NEKA PARADIGMA SENZORIČNEGA IZKUSTVA PROSTORA, TELESA S PROSTOROM, SPROŽI TO, DA SE TELO UMESTI V PROSTOR, AMPAK HKRATI TUDI IZGUBI V NJEM IN TA IZGUBA SAMEGA SEBE, IZGUBA TELES V TEM PROSTORU. MISLIM, DA TO JE TISTO, NA KAR BI MOGLA ARHITEKTURA TAKO KOT AVTOR INTERPELIRATI.
VELIKO POLIFONIČNIH DOTIKANJ ŠE NAPREJ IN HVALA LEPA OBEMA. HVALA TUDI VAM, ČURNO STAPLJANJE Z OČMI KOŽE IN NASVIDENJE.

Prejšnja: Plavt: Dvojčka

Naslednja: Naomi Klein: Doktrina šoka

oglasno sporočilo

Moj RTV

Knjiga mene briga: Juhani Pallasmaa: Oči kože