Odprti kop - Knjiga mene briga: Naomi Klein: Doktrina šoka

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 22. junij 2009, Vse oddaje

Naslednja: Miroslav Akrapovič: Kitare na plesišču

TOKRAT BOMO DOKTRINARNI. PIŠEM KNJIGO O ŠOKU. O TEM, KAKO DRŽAVE SPRAVIJO V ŠOK VOJNE, TERORISTIČNI NAPADI, DRŽAVNI UDARI IN NARAVNE NESREČE. IN NATO, KAKO JIH SPET SPRAVIJO V ŠOK. KORPORACIJE IN POLITIKI, KI IZKORISTIJO STRAH IN ZMEDENOST TEGA PRVEGA ŠOKA, DA VSILIJO SVOJO GOSPODARSKO ŠOK TERAPIJO. IN NATO, KAKO SE LJUDJE, KI SI UPAJO TEJ POLITIKI ŠOKA UPIRAJO IN JIH, ČE JE TREBA, SPRAVIJO V ŠOK ŠE TRETJIČ. POLICIJA, VOJAKI IN JETNIŠKI ZASLIŠEVALCI. TOKRAT STA Z MANO TONČI KUZMANIĆ IN JOŽE MENCINGER. SPREGOVORILI BOMO O KNJIGI NAOMI KLEIN DOKTRINA ŠOKA.
NAOMI KLEIN JE AVTORICA, KI JE ZASLOVELA S KNJIGO NOV LOGO. TA KNJIGA JE IZŠLA LETA 2000 IN BILA PREVEDENA V 28 JEZIKOV. TAKO JE AVTORICA NAOMI POSTALA BLAGOVNA ZNAMKA IN SVETOVNA ZVEZDA ZA KRITIKO GLOBALIZMA IN KAPITALIZMA. TA STATUS JI JE PRINESEL ŠIROKO ČLOVEŠKO MREŽJE, NA NEK NAČIN POMOČNIKOV. IN SICER RAZNIH AKTIVISTOV, PISCEV, ANALITIKOV, KI SO JIH IZ CELEGA SVETA POŠILJALI INFORMACIJE O GOSPODARSKEM IN POLITIČNEM DOGAJANJU. NAOMI JE VSE TO ZBRALA IN SEVEDA Z OGROMNO SVOJEGA RAZISKOVALNEGA IN TERENSKEGA DELA VSE SKUPAJ POVEZALA V ZGODBO DOKTRINO ŠOKA. KNJIGO, KI JE RAZBILA MIT, DA JE SVOBODNI TRG ZMAGAL DEMOKRATIČNO. OSNOVNA TEZA TE KNJIGE JE, DA SE JE ČISTI KAPITALIZEM. SE PRAVI KAPITALIZEM SVOBODNEGA TRGA BREZ VMEŠAVANJA DRŽAVE UVAJAL IN SE ŠE UVAJA NAČRTNO. SE PRAVI V ŠOKANTNIH SITUACIJAH, KO SO LJUDJE BOLJ DOJEMLJIVI ZA NEPRILJUBLJENE UKREPE IN SPREMEMBE. V KNJIGI JE OGROMNO PRIMEROV POVEZAV MED VELIKIMI DOBIČKI IN VELIKIMI NESREČAMI. OPOZORILA BI NA SPREMNO BESEDO TOMAŽA MASTNAKA, KI PRAVI, DA JE TO ŠOKANTNO BRANJE, KAKO PRAVZAPRAV MANJŠINA KUJE DOBIČEK NA NESREČI IN TRPLJENJU DRUGIH. HKRATI PA TUDI DELOMA POLAMIZIRA Z AVTORICO. TOMAŽ MASTNAK PRAVI, DA NITI NI NUJNO, DA BI ČLOVEŠKO, DA BI LJUDSTVO MORAL ŠOKIRATI ZATO, DA BI DELALO PROTI SEBI, PRAVI, DA KAPITALIZEM JE GLOBALEN, UNIČEVALEN IN NASILEN OD VSEGA ZAČETKA IN NE ŠELE PO PADCU KOMUNIZMA, KOT PRAVI NAOMI KLEIN. PRAVI TUDI, DA ZA VOJNO V IRAKU NI KRIVA LE ENA IDEOLOGIJA, AMPAK STOJI ZA TEM MNOŠTVO IDEOLOGIJ. SKRATKA, SVET JE ŠE MNOGO BOLJ KOMPLEKSEN IN ŠE MNOGO BOLJ POLN PROTISLOVIJ, DA BI GA LAHKO UJELI V TAKO ČISTO TEORIJO. SKRATKA TEORIJA JE PREVEČ ČISTA ZA VSE TE UMAZANE PODROBNOSTI IN ZATO TOMAŽ MASTNAK POZIVA K DOKTRINARNEMU DELU OZIROMA ŠE K NADALJNIM RAZMISLEKOM IN DRUGIM PA TUDI DRUGAČNIM INTERPRETACIJAM SVETA, V KATEREM ŽIVIMO. BODIMO ŠE ENKRAT DOKTRINARNI. DOKTRINA ŠOKA OPISUJE RAZLIČNE DOGODKE, KI SO SE DOGAJALI V POLPRETEKLI ZGODOVINI, V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA IN SO VEZANI PREDVSEM NA NASLEDNJE TRI VIDIKE: VMEŠAVANJE V DELOVANJE DRŽAVE, IN SICER NA NAČIN PRIVATIZACIJE, BRUTALNE PRIVATIZACIJE, DEREGULACIJE KRČENJA SOCIALNIH SREDSTEV, JAVNE UPRAVE IN PODOBNO. ALI JE DOKTRINA ŠOKA SPLOH USTREZEN IZRAZ, DA OPIŠE NEKAJ, KAR SE DOGAJA VELIKO BOLJ PREMETENO IN ZAPLETENO KOT SE ZDI?

NO, ČE BI JAZ REKEL ME JE NA NEK NAČIN KNJIGA PRESENETILA, JE DEJANSKO ŠOKANTNA, ČEPRAV JE BILO NEKAJ MOGOČE PODOBNIH KNJIG MOŽNO ŽE PREBRATI V PRETEKLOSTI. OPISUJE PAČ NASTANEK ALI PA ZARADI MENE, ČE HOČETE GLOBALIZACIJO TAKO IMENOVANEGA ČISTEGA KAPITALIZMA OZIROMA KARKOLI O DELOVANJU KAPITALIZMA. JAZ SAM V KNJIGI VIDIM MOGOČE NEKOLIKO PREVEČ ZAROTNIŠTVA. TO SE PRAVI JAZ NE VERJAMEM, DA JE VSE TAKO ZELO PLANIRANO, KOT JE NA NEK NAČIN OPISANO V KNJIGI. DEJSTVO PA JE, DA SE VSAK ŠOK, KI NASTANE TAKO ALI DRUGAČE PAČ POSKUŠA IZKORISTITI. IN ZDAJ VERJETNO RAVNO TA SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA EN PRIMEREN TRENUTEK ZA PREMISLEK O VSEM TEM, KAR SE DOGAJA, KAR JE TULE OPISANO DOSTI NA ŠOKANTEN NAČIN. AMPAK NEDVOMNO JE SEVEDA ZELO RELAVANTNA STVAR.
NAOMI KLEIN OMENJA UNIČEVALNI KAPITALIZEM IN PRAVI, DA GRE ZA RAZMAH. NO, ČE POGLEDAM RECIMO ČAS PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, KO JE BILA SOCIALNA DRŽAVA ZELO MOČNA, JE BIL NA DELU NEK POPOLNOMA DRUG GOSPODARSKI MODEL IN NE TAKO IMENOVANI FRIGMANIZEM. KAKO TO, DA SE JE FRIGMANIZEM RAZŠIRIL? KO GOVORIMO O SOCIALNI DRŽAVI, TO BOLJ ALI MANJ VELJA ZA EVROPO ALI PA ZA KANADO, NE DA SE GOVORITI O SOCILANI DRŽAVI V DRUGIH DELIH SVETA. IN FRIGAMNIZEM TAKO KOT SOCIALNA DRŽAVA SEVEDA NE GRE, IN TAM, KJER BI SE UTEGNILA POJAVITI, ON FUNKCIONIRA KOT TISTI, KI ONEMOGOČI OZIROMA VSE ELEMENTE KAKRŠNEKOLI SOCIALNE DRŽAVE V NAPREJ SPODNESE. PRI TEM, KAR POČNE NAOMI KLEIN, MISLIM, DA JE HVALEVREDNA KNJIGA, KI JO JE TREBA OBVEZNO PREBRATI, IN SICER IZ VEČIH RAZLOGOV. PREDVSEM PA ZATO, KER DA OBČUTEK PRVIČ NA ZGOŠČENEM MESTU, KAJ SE JE PRAVZAPRAV DOGAJALO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI S POSEBNIM POUDARKOM NE TOLIKO KOT PONAVADI NA EVROPI, PAČ PA TOKRAT NA JUŽNI AMERIKI, NA DELIH AFRIKE, NA IRAKU, NA INDONEZIJI IN TAKO NAPREJ. DOBIMO SKRATKA NEKO DRUGO PLAT ZADEVE Z NEKATERIMI ZELO ŠOKANTNIMI PODATKI. RECIMO EN ŠOKANTEN PODATEK JE, O KATEREM SE ZELO MALO VE V TEM OKOLJU, DA RECIMO VEČ KOT POL MILIJONA V INDONEZIJI SINDIKALISTOV IN KOMUNISTOV JE BILO PREPROSTO POBITIH V IMENU TEGA, ČEMUR BI SE DALO REČI FARMANISTIČNA REVOLUCIJA. SE PRAVI TA DOKTRINA ŠOKA JE NEPOSREDNO POVEZANA Z NEKO DOLOČENO EKONOMSKO DOKTRINO. BI SE PA SEVEDA STRINJAL Z JOŽETOM, KO PRAVI, DA NE GRE ZA TO, DA BI TO NEKA BILA NEKA TEORIJA ZAROTE, KI BI BILA KRMILJENA, PAČ PA GRE ZA NEK DOLOČEN DUH ČASA, ZA NEKO TOČNO DOLOČENO TEORIJO ČIKAŠKE ŠOLE NEOKONZERVATIVIZMA IN WILOTONA FREDMANA, KI JE ZELO ZELO PRAV PRIŠLA V NEKEM DOLOČENEM OBDOBJU PREDVSEM ZDRUŽENIM DRŽAVAM AMERIKE. SE PRAVI RAZLIČNIM VLADAM OD RECIMO PREDREAGANOVSKIH, TJA DO TEACHAROVSKIH IN TUDI POZNEJE SEVEDA. ZDAJ PA TO POVEZOVATI SAMO Z VPRAŠANJEM SOCIALNE DRŽAVE MISLIM, DA JE NAPAK. SOCIALNA DRŽAVA JE BOLJ ZADEVA, KI JE EVROPSKA. TISTO, KAR SE JE EVROPSKEGA, V TEM SMISLU SOCIALNEGA SKUŠALO POJAVLJATI DRUGOT PO SVETU, SE JE POJAVILO KOT MOTNJA. IN KRITIKA SOCIALNE DRŽAVE V TEM SMISLU JE NEKAJ, KAR JE IZRAZITO DENIMO AMERIŠKA POLITIKA. O SOCIALNI POLITIKI GOVORITI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE JE VERJETNO NEKAJ, KAR JE MOŽNO ŠELE PO GOSPE CLINTON, MORDA OD OBAME NAPREJ, ČEPRAV NISEM PREPRIČAN, DA JE TO TO. A SE NI PARADOKS ZGODIL PRAVZAPRAV NA TOČKI, KO JE FRIGMANISTIČNI ŠOLI USPELO IZENAČITI SVOBODNI TRG S SVOBODO POSAMEZNIKA?
JAZ SE STRINJAM, PREDVSEM JE ŠLO ZA TO. JAZ IMAM NEKEGA DOBREGA PRIJATELJA V AMERIKI, KI JE SICER POPOLN KONZERVATIVEC ALI PA NEOLIBERALEC PO NAŠEM POMENU BESEDE. ZA NJEGA JE ZNAČILNO, DA PRAVI: PRIMERJATI MAFIJO IN DRŽAVO JE NEKOREKTNO, AMPAK JE NEKOREKTNO ZA MAFIJO. TA SVOBODA NAJ BI BILA RES POPOLNA, KAR SE TEGA TIČE. V RESNICI JE PA TA PRIMERJAVA PRAVZAPRAV ZELO DOBRA, KER O TEJ SVOBODI, O KATERI VSI GOVORIMO, TE SVOBODE V RESNICI NI. PO DRUGI STRANI BI PA LAHKO REKLI, DA JE RAVNO KRIZA POKAZALA, DA NI PRIŠLO DO KONCA ZGODOVINE, KER PAČ VELJALO PO VSEM TEM, KO JE SOCIALIZEM NA NEK NAČIN PROPADEL V VZHODNI EVROPI, JE VELJALO: ZDAJ SMO PA PRIŠLI DO NEKEGA GOSPODARSKEGA REDA, KI BO VEČEN. IN TO JE BIL RAVNO TA AMERIŠKI TIP KAPITALIZMA, KI SE JE PA ZDAJ VEČ ALI MANJ SAM ZRUŠIL IN PRAVZAPRAV JE ZELO JASNO, DA TAKO NAPREJ NE BO ŠLO. NA ŽALOST PA MORAM REČI, ČE TAKO GLEDATE, JE EVROPA V VELIKI MERI SPREJEMALA VSE TE NAUKE PREDVSEM TEGA NEOLIBERALNEGA KAPITALIZMA IN NAJBOLJ ZNAČILNO TO POČNE RAVNO EVROPSKA UNIJA IN EVROPSKA KOMISIJA, ČEPRAV GOVORIJO O DRUGIH STVAREH, VENDAR PA UPORABLJA V VELIKI MERI IN BI LAHKO REKLI ŠE BOLJ TRMASTO VZTRAJA PRI NEKIH KONCEPTIH, KI SO PRAVZAPRAV ŽE V AMERIKI Z OBAMO VEČ ALI MANJ NEKAJ, KAR JE ZASTARELO.- ŠE VEČ, SVOBODNI TRG NI BRANIK DEMOKRACIJE, LAHKO JO NEPOSREDNO OGROŽA.

ABSOLUTNO, VPRAŠANJE DEMOKRACIJE NI EKONOMSKA ZADEVA, VPRAŠANJE DEMOKRACIJE JE POLITIČNA ZADEVA. TISTI, KI NE LOČIJO MED VPRAŠANJEM EKONOMIJE IN VPRAŠANJEM POLITIKE, SO TOČNO FRIMANAVCI. ČE HOČEŠ IMETI DEMOKRACIJO, JO MORAŠ DOBESEDNO LOČITI OD VPRAŠANJA EKONOMIJE. STARI GRKI SO ŽE IMELI JASNO LOČITEV MED POLIS IN OIKOS. ČE NIMAŠ TE RAZLIKE, NIMAŠ KJE POSTAVITI DEMOKRACIJO. GOVORITI O EKONOMSKI DEMOKRACIJI, PODOBNO KOT GOVORITI O LESENEM ŽELEZU. VPRAŠANJE DEMOKRACIJE JE NEKAJ, KAR SE DA POVEZATI IN KAR JE LAHKO VEZANO NA SVOBODO. VPRAŠANJE EKOMIJE PA NI VPRAŠANJE SVOBODE, VPRAŠANJE EKONOMIJE JE VPRAŠANJE NUJE. TISTI, KI IŠČEJO SVOBODO V NUJI, V EKONOMIJI, SO TOČNO FRIGAMNOVCI. SE PRAVI, TISTO, KAR JE NUJNO ZA PREŽIVETJE DENIMO ČLOVEŠTVA, ČE REČEM NA TA NAČIN, NAENKRAT POSTANE NEKAJ, KAR JE ZELO NAJBOLJ POMEMBNEGA IN ZELO SVOBODNEGA. SKRATKA PRIDEMO V SITUACIJO V KATERI DELAM ČIM VEČ IN KOLIKOR VEČ DELAM, TOLIKO BOLJ SEM SVOBODEN. HVALA LEPA. SKRATKA, TOČKA, NA KATERI SE MI DANES NAHAJAMO JE, DA JE TOČNO TA FRIGMANISTIČNI MODEL, TA ČE HOČETE NEOLIBERALNI MODEL PRIŠEL DO SVOJE MEJE. TA KRIZA, S KATERO IMAMO DANES OPRAVKA JE TOČNO KRIZA TEGA KONCEPTA IN SPRENEVEDATI SE, DA SE NIČ NI ZGODILO, ALI PA TAKO KOT JOŽE PRAVI, DA EVROPA GRE PO PRAVI POTI DOBESEDNO POMENI TIŠČATI GLAVO V PESEK.
JAZ RAVNO TRDIM, DA EVROPA DOLGO ČASA GRE PO NAPAČNI POTI IN DA TA POT, KI JO EVROPA IMA, PRAVZAPRAV NIKAMOR NE PELJE. TO JE IDEJA, KAKO BOMO VSI POSTALI BOLJ UČINKOVITI. SAMO ČE SO VSI SAMO BOLJ UČINKOVITI, POTEM SMO ZMERAJ PRIBLIŽNO NA ISTI TOČKI IN OSNOVEN PROBLEM JE, KAM BOMO PA Z VSEMI TEMI PRODUKTI. TO, KAR IMAMO, PAČ EVROPA NAMESTO RECIMO, DA BI SAMA PRISILILA SVOJE MULTINACIONALKE, KI SO HODILE NA KITAJSKO, DA SE TUDI TAM OB NEKI MINIMALNI SOCIALNI NORMI SPOŠTUJEJO, TEGA NI POČELA PAČ ZARADI DOBIČKA IN JE ZDAJ PRIPELJALO VSE DO TEGA, DA PRAVZAPRAV SAMA SEBE NA NEK NAČIN UNIČILA IN JAZ SE BOJIM, DA JE V BISTVU PREPOZNO ZA KAKRŠNOKOLI STVAR OZIROMA MOŽNOST JE PA EDINO VRNITEV NA NEK NAČIN K TISTEMU, KAR SMO IMELI SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO, KJER SE JASNO DOLOČENE MEJE, NA KATERIH DELUJE TRG IN PODROČJA, NA KATERIH TRG NE DELUJE. DOKLER BOMO PA TIŠČALI V TRG S SOCIALO, ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO IN TAKO NAPREJ TOLIKO ČASA, SEVEDA TU NI NOBENE REŠITVE IN TO SE PRAVZAPRAV VSE BOLJ DOGAJA. TISTO, KAR JE KLJUČNEGA, TISTO, KAR SE PONAVADI SPREGLEDUJE, ČE RAZMIŠLJAMO O KATEGORIJAH DENIMO ČIKAŠKE ŠOLE, FRIGMANZNA, NEOLIBERALE IN TAKO NAPREJ. GRE ZA VPRAŠANJE ZA ČIM VEČJO PRODUKCIJO SE NE PRODUCIRAJO SAMO RAZLIČNO BLAGO IN TAKO IMENOVANO BOGASTVO, AMPAK PREDVSEM, TO JE TISTO, KAR SE DANES MORAMO PO MOJE NAUČITI. SE PRAVI IZVAJA ENORMNE KOLIČNINE REVŠČINE. SE PRAVI ZNOTRAJ TAKŠNE PRODUKCIJE, GRE ZA PRODUKCIJO ZELO TENKE PLASTI LJUDI, KI POSEDUJE ČEDALJE VEČ. RECIMO 2 %, POLOVICA ZEMELJSKEGA KAPITALA. NA DRUGI STRANI PA ENORMNE KOLIČINE REVŠČINE. AMPAK TO VEČ NI REVŠČINA V SMISLU REVŠČINA, DA LJUDJE NE VEDO KAJ JESTI, AMPAK IMAMO OPRAVKA Z MILIJONI LJUDI, KI DOBESEDNO UMIRAJO. NE SAMO OD LAKOTE, AMPAK OD RAZLIČNIH BOLEZNI IN IZKLJUČENOSTI IN TAKO NAPREJ. V TEM SMISLU, KO GOVORIMO O ENORMNIH PRODUKCIJAH, TEM POUDARKU NA PRODUKTIVNOSTI, TA PRODUCTIVITY EFICITY IN TAKO NAPREJ. MORAMO SE ZAVEDATI, DA JE TO PREDVSEM PRODUKTIVNO IN UČINKOVITO S STALIŠČA PRODUKCIJE REVŠČINE IN STRAŠANSKIH RAZLIK MED ZELO ZELO BOGATIMI IN POPOLNOMA REVNIMI. IN TA KNJIGA, NJENO BISTVO, ČE JO JAZ PRAV RAZUMEM IN ZATO JO JE TREBA PREBRATI, DA PRVIČ RESNO ODPRE TO ZADEVO NA DOKAJ BERLJIV, REKEL BI CELO NOVINARSKO BERLJIV NAČIN. KONCEPTUALNO, POJMOVNO, KATEGORIALNO PA BI SE DALO MARSIKAJ DEBATIRATI. SICER PA JE ODLIČNA V TEM, DA TO REVŠČINO IN TO PRODUKCIJO REVŠČINE NAČRTNO PRODUKCIJO REVŠČINE RAZPRE.

AMPAK ČE GRE EVROPA PO NAPAČNI POTI, SE OČITNO NI NIČESAR NAUČILA OD THACHERIZMA, OD OBDOBJA, KO JE MARGARET THACHER POPOLNOMA, CELO Z NABOJI IN POLICIJSKIMI UKREPI ZATRLA DELAVSKE STAVKE NA SEVERU DRŽAVE.
JAZ SE BOJIM, DA SE NI DOVOLJ NAUČILA, ČEPRAV JE NA NEK NAČIN OBDRŽALA, BI VSAJ REKEL V SKANDINAVIJI TISTO, KAR IMENUJEMO EVROPSKI SOCIALNI MODEL, ČEPRAV GA JE PRAVZAPRAV ZDAJ, BI LAHKO REKLI, ŽE ZELO TEŽKO DEFINIRATI ZA KAJ GRE, AMPAK VEČINOMA JE PA VSE BOLJ PREVZEMALA TO IDEJO: POVEČUJMO UČINKOVITOST, POVEČUJMO KONKURENČNOST IN TAKO NAPREJ. TO JE OSNOVNA IDEJA IN TUDI ZELO MALO JE POSEGA NA PODROČJA SOCIALE IN PODOBNIH STVARI, KAR JE DELOMA RAZUMLJIVO, KER IMATE ZELO RAZNOLIKE DRŽAVE ZNOTRAJ TEGA, KAR JE ZARADI MENE REVŠČINA V ENI DRŽAVI, JE V DRUGI DRŽAVI BOGASTVO. TO SE ZDI, DA JE VEČ ALI MANJ NORMALNO, AMPAK ŠLA JE PA V VELIKI MERI PO POTI, KI JO JE ZAČRTAL FREDMAN, ČE HOČETE, ČEPRAV JAZ FREDMANA NE BI RAVNO KRIVIL ZA VSE, KAR SE JE PO SVETU DOGAJALO. PAČ TO JE BILA ENA ŠOLA, KI JE BILA PRIVLAČNA ZA LJUDI, KI SO PAČ ŽELELI OBOGATETI OZIROMA NA NEK NAČIN BI LAHKO REKLI, ČE GLEDATE V NJEGOVEM ČASU ALI PA TAM NEKJE V 70. LETIH SE JE ZAČELO TO, DA JE DELEŽ DELA V DRUŽBENEM PRODUKTU SE ZMANJŠEVAL, DELEŽ KAPITALA SE JE PA POVEČEVAL IN TA DELEŽ KAPITALA NI BIL NAMENJEN INVESTICIJAM, AMPAK TA DELEŽ JE BIL V NEKI MERI NAMENJEN PRIVATIZACIJAM, ŠPEKULACIJAM, PREVZEMOM IN TAKO NAPREJ IN V TEM PRIMERU DO TEGA, DA SE JE FINANČNI DEL POPOLNOMA LOČIL OD STVARNEGA DELA EKONOMIJE IN TO JE PRAVZAPRAV TUDI TA KRIZA NASTALA, KER ZARADI MENE ŠE LANI SO PAČ LJUDJE GENERALNO VERJELI, DA JE MOGOČE, DA SE NJIHOVO BOGASTVO POVEČUJE PO 30 %, ČEPRAV SE JE RECIMO NOMINALEN PRODUKT POVEČEVAL PO 10 % IN ZDAJ SE JE VSE TO ZAUSTAVILO, POKAZALO SE JE, DA JE VIŠINA TEGA FINANČNEGA BOGASTVA POVSEM VIRTUALNO BOGASTVO. DANES PRAVI: " TO SEM IZGUBIL NA BORZI. " JAZ PRAVIM: " SAJ NIČ IMEL NISI OZIROMA IMEL SI NEKAJ, IMEL SI TOLIKO KOT IMAŠ PAČ ZDAJ. " TO JE TA PROBLEM DELNIC, KJER SO RAZMERE MED CENO DELNICE PA RECIMO LETNIM DOBIČKOM JE PRIŠEL NA 90 PROTI 1, KAR JE POPOLNOMA NESMISELNO, AMPAK VSE SKUPAJ SE JE LOČILO IN LJUDEM SE ENOSTAVNO NI DALO DOPOVEDATI, DA JE TU PROBLEM. SEVEDA NI BILO MOGOČE NAPOVEDATI, KDAJ BO PRIŠLO DO KRIZE, JE BILO PA ŽE DOLGO ČASA JASNO, DA DO NEKE KRIZE MORA PRITI.
KAKO TOREJ VZPOSTAVITI KRITIKO TEGA SKRAJNEGA UNIČEVALNEGA KAPITALIZMA? KER RECIMO, ČE POGLEDAMO PRIMER POLJSKE, KO JE VSTOPALA V DEMOKRACIJO. SAMO GIBANJE, KI JE PRIPELJALO V DEMOKRACIJO POLJSKO IN POVZROČILO POTEM TUDI RAZPAD, RECIMO TEMU KOMUNIZMA, SOLIDARNOST, SE JE POTEM OPRIJELO ZNOTRAJ SVOJIH VRST TOČNO TEGA FRIGMANIZIMA, TOČNO TEGA UNIČEVALNEGA KAPITALIZMA.

JA, MISLIM, DA BI NAM TO MORALA BITI ŠOLA. SOLIDARNOST ŠE SAMA NI EDINI POKAZATELJ. PODOBNO SE JE ZGODILO IN TO JE ZELO LEPO ARGUMENTIRANO RECIMO V JUŽNI AFRIKI IN DRUGOT. MISLIM, DA JE GLAVNA ZDEVA NASLEDNJA, ŽAL PA NI ČASA, DA BI SE DOTAKNIL BOLJ NATANČNO. PROBLEM ANTIKAPITALIZMA JE, DA SE NASLANJA OZIROMA BOJA PROTI KAPITALIZMU JE, DA TEMELJI NA KRITIKI KAPITALA IN KAPITALIZMA KOT NEČESA, KAR JE ŠE VEDNO TUKAJ IN ZDAJ. NEKE TEORIJE, KI SO BILE OBLIKOVANE V 18., 19. STOLETJU IN KI GOVORIJO O TAKIH ZADEVAH, KOT SO KAPITAL, KAPITALIZEM, PREPROSTO OBSTANEJO, KOT DA SE VMES NE BI NIČ SPREMENILO. TISTO, KAR JE BISTVENEGA TUKAJ, POMEMBNO JE TOLE: DA JE TREBA VIDETI NOTRANJO EVOLUCIJO, ČE HOČETE, DEJANSKO GRE ZA REVOLUCIJO KAPITALIZMA SAMEGA V NEKAJ, KAR SE DA IMENOVATI POSTKAPITALIZEM IN NE VEM KAKO. ONA PA SAMA IMENUJE, KER DRUGAČE NE MORE OPREDELJEVATI, KOT UNIČEVALNI KAPITALIZEM. TREBA SE JE BOLJ OPREDELITI NA TO UNIČEVALNOST, NA ČEM JE OSNOVANA TA UNIČEVALNOST. DRUGAČE JE BITI SAMO PROTI KAPITALIZMU, ALI PA BITI ZA SOCIALIZEM, ALI PA BITI PROTI SOCIALIZMU. BITI ZA KAPITALIZEM POMENI OSTATI ZNOTRAJ STARIH MATRIC. ŠE VEČ, ZNOTRAJ FREDMANOVE MATRICE. KAJ FREDMAN POČNE? ON JE ZA KAPITALIZEM. FREDMANA SE NE DA PREMAGATI TAKO, DA SI TI PROTI KAPITALIZMU. TREBA SE JE PREMAKNITI IZ TEGA IDEOLOŠKEGA IN TAKO NAPREJ TERENA. TREBA SE JE LOTITI TISTEGA, KAR SE JE ZGODILO IN KAR JE DANES TUKAJ. TO PA JE TISTA TOČKA, KO ONA GOVORI O UNIČEVALNOSTI, KI SE JE JE TREBA LOTITI. SE PRAVI, KAJ BI BILO TREBA NAREDITI? TREBA JE ZGRADITI NOVE PARADIGME, NOVE KONCEPTE. LEVICA JE UBOGA ZATO, KER TEGA NE PREMORE. MI ŠE VEDNO PARAZITIRAMO NA MARKSA. TO JE RAZLOG, ZAKAJ MARKS POSTAJA AKTUALEN. NE REČEM, DA JE TO SLABO, AMPAK PROSIM LEPO, ALI SE OD MARKSA DO DANES NI NIČ SPREMENILO? ALI NISMO MI DOLŽNI SPREMINJATI ZADEVE TUDI TOPOGLEDNO, KATEGORIALNO, KONCEPTUALNO? SMO. V TEM MISLIM, DA JE TO NALOGA TISTIM, KI SE TEORETIČNO UKVARJAJO S TEM.
LAHKO BI REKEL TAKO, EN TAK PRIMEREN ŠOK JE BIL RAZPAD SOCIALIZMA IN ČE ZDAJ GLEDAMO TRANZICIJE JE ZNAČILNO ZA TRANZICIJO IN TO GOVORIM ČISTO IZ PRAKSE, DA NAČINOV TRANZICIJE NISO PREDLAGALI EVROPSKI EKONOMISTI, NITI EVROPSKE DRŽAVE. EVROPSKE DRŽAVE SO SE IZREDNO MALO BRIGALE ZA TO, KAJ SE BO V VZHODNI EVROPI DOGAJALO. PREDVSEM SO GOVORILI RAZNI AMERIŠKI PROFESORJI IN VEČINA TEH, JAZ SICER VERJAMEM, DA JE OSEBNO POVSEM POŠTENIH LJUDI, SAMO NJIHOVA OSNOVNA IDEJA JE BILA: VSE BOMO REŠILI. PRIVATIZIRAJMO, NAREDIMO TRG IN VSE STVARI BODO REŠENE IN NAREDIMO TRG RAVNO POVSOD IN TU, ZNOTRAJ TEGA JE BILA SLOVENIJA MOGOČE ŠE NAJBOLJ USPEŠNA, KI JE NA NEK NAČIN, V NEKI MERI ZAVRNILA ŠOK TERAPIJO BISTVENO BOLJ KOT PA DRUGE VZHODNE EVROPSKE DRŽAVE. RES JE TREBA UPOŠTEVATI, DA SMO MI IMELI BISTVENO BOLJŠO STARTNO POZICIJO. ZARADI MENE JE TA STARTNA POZICIJA NASTALA Z IDEJO DRUŽBENE LASTNINE IN PA SAMOUPRAVLJANJA, KI JE BILA V VELIKI MERI VSAJ V SLOVENIJI KOLIKOR TOLIKO ŽIVA. IN ZDAJ, ČE GLEDAMO KAJ SE JE ZGODILO, POTEM BOMO VIDELI, DA JE NAJBOLJ TRAGIČNA USODA TISTIH DRŽAV, KI SO V CELOTI PRIJELE TA LIBERALIZEM. TU BI PREDVSEM OMENIL BALTSKE DRŽAVE, KJER SE JE RECIMO ŠTEVILO PREBIVALSTVA V DESETIH LETIH ZMANJŠALO ZA 15 %, IMELI SO ZELO HITRO GOSPODARSKO RAST, AMPAK ISTOČASNO SO RAZPRODALI VSE, KAR SO IMELI, TAKO DA SO ZDAJ OSTALI PRAKTIČNO BREZ VSEGA IN BI LAHKO REKLI POTREBUJEJO PRIBLIŽNO 20 % VEČ, KOT PA PROIZVAJAJO. KOLIKO JE BILO TO NAMERNO, JASNO, DA JE V KAKŠNIH PRIMERIH ŠLO ZA NAMERNO UNIČENJE KAKŠNE INDUSTRIJE, VENDAR PA JE OSNOVNA IDEJA BILA VSE LIBALIZIRAMO IN V TEM PRIMERU BI LAHKO GOVORILI O ŠOKU IN SE TUDI PAČ RAZLIKUJE, DELAMO RAZLIKE MED TAKO IMENOVANIM ŠOKOM, TU BI REKLI, DA JE ZELO PRAKITEČN PRIKAZ UPORABE ŠOKOV, VENDAR PA SEVEDA TEŽKO REČEM, DA JE BILO KARKOLI TU NAREJENO NAMERNO, RAZEN Z IDEJO, DA JE PAČ AMERIŠKI KAPITALIZEM NEKAJ, KAR JE UNIČUJOČE ZA VES SVET.

MORDA SAMO BESEDICO V ZVEZI S KRITIKO KAPITALIZMA. NAMREČ, MI KO KRITIZIRAMO KAPITALIZEM IMAMO OBČUTEK, DA NEKAJ DOBREGA DELAMO. GREMO SE SVOBODO REVOLUCIJE IN TAKO NAPREJ. MISLIM PA, DA JE TISTO, KAR BI BILO TREBA KRITIZIRATI PRAVZAPRAV DELAMO USLUGO. KAPITALIZEM JE NEKAJ ŠE VEDNO, V NEKEM SMISLU BI SE DALO REČI STAREGA, DOBREGA. TO, S ČIMER IMAMO DANES OPRAVKA, JE VELIKO HUJŠEGA IN TO, KAR JE HUJŠE IZVAJATI NA NEKAJ, KAR JE ŽE BILO, JE VELIKANSKA NAPAKA, KI JO POČNEMO. V TEM SMISLU MISLIM, DA JE TREBA BISTVENO DRUGAČE OSREDOTOČITI OBJEKT, PREDMET KRITIKE, ČE TEMU LAHKO TAKO REČEM.
HVALA OBEMA ZA POGOVOR. VSE, KAR MI PREOSTANE, DA VAS POZOVEM NA ULICE. VSEKAKOR NE, AMPAK NAJPREJ ZA KNJIGO. TO JE BILA ŠE ENA KNJIGA MENE BRIGA, TOKRAT OB NAOMI KLEIN IN DOKTRINI ŠOKA.

Prejšnja: Juhani Pallasmaa: Oči kože

Naslednja: Miroslav Akrapovič: Kitare na plesišču

oglasno sporočilo

Moj RTV

Knjiga mene briga: Naomi Klein: Doktrina šoka