Odprti kop - Na lepše: 19. 10. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 19. oktober 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 12. 10. 2009

Naslednja: Haloze

POZDRAVLJAM VAS IZPRED CERKVE SVETEGA SOCERBA, KI PREDSTAVLJA NAJVIŠJE LEŽEČO TOČKO V BRKINIH. V TEJ ODDAJI VAM BOMO KUHALI BRKINSKI SLIVOVEC, OBISKALI BOMO KRAŠKO JAMO DIMNICE IN VAM RISALI PODOBE POKRAJINE, TE ZELENE OAZE UJETE MED KRAS, MATARSKO PODOLJE IN DOLINO REKE REKE.

HODI VIŠE, HODI NIŽE, BUH TE VARI NA ARTVIŽE. TAKO GREDO KOT KAKA STARA VRAŽA VERZI LJUDSKE PESMI, KI OPEVAJO NAJVIŠJE LEŽEČO BRKINSKO VAS. ARTVIŽE NAMREČ LEŽIJO 817 METROV NAD MORJEM. NAD VASJO, DO KATERE VAS PRIPELJE SLEMENSKA CESTA, PA SE RAZPREDA SLIKOVITA CERKEV SVETEGA SOCERBA, IN ČE IMATE SREČO Z VREMENOM, SE VAM OD TU ODPREJO BRKINSKE VASICE TER RAZGLEDI NA ALPE, SNEŽNIK, PA VSE TJA DO BENETK. V ARTVIŽAH BOSTE NAŠLI TUDI ENEGA ŠTEVILNIH BRKINSKIH PARTIZANSKIH SPOMENIKOV, KI JIH TU DOMAČINI SKRBNO OHRANJAJO. IN RAVNO V ARTVIŽAH LAHKO PRIČENJATE SLUTITI OKUS BRKINOV. POVEJTE, KJE VSE SE RAZPROSTIRAJO BRKINI? NI NEKE ENOTNE OZNAKE ZA TO POKRAJINO.
NAJBOLJ PRAVILNO BI BILO, DA BI GOVORILI, KJE SO BRKINI IN SICER TAM, KJER JE FLIŠNAT TEREN. FLIŠNAT TEREN, TAM KJER PA SE STIKA POTEM Z APNENCEM, JE PA KONTAKTNI KRAS.
PA ČE STE NA MEJI, KAKO REČETE BRKINI?
V MATARSKEM PODOLJU VSI REČEMO, TISTI KI TAM ŽIVIMO, NEJSMO ČIČI NE BRČINI, MA SMO GLIH NA KONFINI.
PROSTOR BRKINOV JE TURISTIČNO ŠE NEIZKORIŠČEN. NERAZVITOST REGIJE JE POSLEDICA POVOJNIH MIGRACIJ IN SLABIH PROMETNIH POVEZAV, KI SO TE KONCE POTISKALI NA ROB DEMOGRAFSKE OGROŽENOSTI. ŽAL JE OBLAST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ŽELELA, DA BRKINI POSTANEJO ZELENA OAZA. ZELENA OAZA JE PA POMENILO NE SE RAZVIJATI IN JE BILA ZELO VELIKA REVŠČINA IN LJUDJE SO ŠLI S TREBUHOM ZA KRUHOM, PAR TISOČ LJUDI SE JE IZSELILO IZ BRKINOV, ČE VEMO, DA SO BRKINI LETA 1910 ŠTELI OKOLI 15. 000 PREBIVALCEV, DANES JIH IMAJO OKOLI 7. 000, PRAKTIČNO SO SE PREPOLOVILI, KAR JE BILA NAJVEČJA ŠKODA ZA BRKINE. VELIKO SE JIH JE IZSELILO V SLOVENSKO ISTRO, TAKO DA SO V ŠALI KAR VELIKOKRAT REKLI, A TI VEŠ, KATERA JE GLAVNA PRESTOLNICA BRKINOV? JA, TO JE PA IZOLA.

ZNAČILNOST BRKINSKEGA PROSTORA, KI GA JE IZOBLIKOVALA REKA REKA, SO SLEPE DOLINE. ENO NAJBOLJ TIPIČNIH, PA TUDI NAJLEPŠIH, BOSTE NAŠLI ZA CERKVIJO SVETEGA JURIJA MED VASEMA MISLIČE IN VATOVLJE. NA STIČIŠČU FLIŠA IN APNENCA, SE PRAVI NA KONTAKTNEM KRASU, JE KAR NEKAJ SLEPIH DOLIN V MATARSKEM PODOLJU, TO JE NA PRISOJNI STRANI, NA SONČNI STRANI BRKINOV IN MI SMO SEDAJ NAD ENO IZMED NJIH, TO JE BREZOVIŠKA DOLINA, DRUGAČE PA NA TEM ODSEKU, TO JE NAJDALJŠI ODSEK KONTAKTNEGA KRASA S SLEPIMI DOLINAMI, KAR 12 SLEPIH DOLIN. NAJVEČJE, DVE SLEPI DOLINI STA PA VIŠJE V BRKINIH, IN SICER TO JE RAČIŠKA DANA IN BRDSKA DANA, TO SO OGROMNE DOLINE, BRDSKA DANA JE ŽE ČISTO OB HRVAŠKI MEJI.
ZAKAJ SE JIM PA REČE SLEPE DOLINE?
NO, SLEPA DOLINA SE JI REČE ZARADI TEGA, KER PRAKTIČNO NIMAJO IZHODA, ČE GOVORIMO V NAREKOVAJIH IZHODA. SEVEDA IMA IZHOD, ČE V DOLINI JE VAS, IMA CESTO, AMPAK JE ZAOBLJENA DOLINA, KER JE V MNOGIH TISOČIH LETIH VODA IZPIRALA APNENEC, NANAŠALA RODOVITNO ZEMLJO, IN KO JE TRČILA OB APNENČAST SVET, JE TAM PONIKNILA, TAKO DA NA VSEH JUGOVZHODNIH, JUGOZAHODNIH ROBOVIH TEH SLEPIH DOLIN SO PONIKALNICE OZIROMA POTOKI PONIKNEJO, TAM SO POŽIRALNIKI IN VELIKO DOLIN NOSI TUDI IME, DA SE TAM NAHAJA PONIKVE. MIMO CERKVE SVETEGA JURIJA IN OSTANKOV PROTITURŠKEGA STOLPA VODI TUDI KOLESARSKA POT DO KRAŠKE JAME DIMNICE. SPODAJ V DOLINI V VASI BREZOVICA PA VAS POLEG CERKVE VABIJO NA POSTANEK PRASTARE LIPE, KI NAJ BI BILE VSAJENE V ZAČETKU 16. STOLETJA. PRAVA BRKINSKA POSEBNOST PA JE SLIVOVEC. SLOVES TEGA DOMAČEGA ŽGANJA JE V ČASU MARIJE TEREZIJE SEGAL CELO DO DUNAJSKEGA DVORA. SLIVOVEC ŠE DANES KUHAJO V POSEBNO OBLIKOVANIH BAKRENIH KOTLIH S KAPO ZA VODO. LETOS JE BRKINSKA ČEŠPLJA DOBRO OBRODILA, IMAJO PA BRKINCI ZATO DRUGE TEŽAVE. VPRAŠAT SE MORAMO, NAJ DUHAMO PA SPIJEMO POČASI, ALI BOMO SPILI, KAJTI NI VEČ KOT JE BILO VČASIH. SO BILI PIVCI, MOŽJE, SO PRIŠLI H KOTLU, KJER SE JE KUHAL ŠNOPC, SLIVOVEC, IN SE JE DOSTIKRAT ZGODILO, DA NI USPELO PRITEČT VEN TOLIKO, KOLIKOR SO GA SPILI. SO MORALI K SOSEDU ITI, KI JE PREJŠNJI TEDEN KUHAL ŠNOPC, SLIVOVEC, DA SO LAHKO PILI NAPREJ. DRUGI OBRAZ BRKINOV PA SE SKRIVA POD ZEMLJO. MED VASEMA SLIVJE IN MARKOVŠČINA BOSTE NAŠLI DVE OKOLI 40 METROV GLOBOKI BREZNI, POVEZANI Z ROVOM. GRE ZA KRAŠKO JAMO DIMNICE, NAJDALJŠO TER EDINO TURISTIČNO UREJENO JAMO V MATARSKEM PODOLJU. VHOD V JAMO DIMNICE JE POLN EDINSTVENIH RASTLIN. KATERIH VSE? TOREJ, JAMA DIMNICE JE ZNANA TUDI MED SPELEOBOTANIKI, NAMREČ RAVNO TA SPOT V SPIRALI, ZAVIJE ŠTIRIKRAT, TAKO DA SE LAHKO VIDI VSE VEGETACIJSKE PASOVE, OD SVETLEGA PASA Z GOZDOM PREKO PASA PRAPROTI, MAHOV, VSE DO ALG NA DNU, DOLOČILI SO TU 85 VRST RASTLIN, OD NEKATERIH ZELO REDKIH IN PA RECIMO TUDI NAJJUŽNEJŠE RASTIŠČE JEGLIČA JE TUKAJ, MOGOČE ZANIMIVA JE NAVADNA ČRNOGA, KER JE STRUPENA RASTLINA, OD REDKIH NA VHODU JE RECIMO KRESNIČEVJE, PA TUDI TAKE, KI IMAJO SAMO ENO ALI DVE ZNANI RASTIŠČI V SLOVENIJI IN ENO OD TEH JE TUDI V DIMNICAH. JAMA IMA SKORAJ 7 KILOMETROV DOLGE IN 140 METROV GLOBOKE ROVE V DVEH NADSTROPJIH. PO ZGORNJEM, BOGATO ZASIGANEM, SO SPELJANE TURISTIČNE POTI, PO SPODNJEM PA SE PRETAKA POTOK, KI PRITEKA IZ SLEPIH DOLIN. JAMA IMA DEJANSKO DVE VHODNI BREZNI IN SKOZI VELIKE DIMNICE SE SPUSTI POZIMI Z ZUNANJE HLADEN, TEŽEK ZRAK, DO REKE, KI JE TOPLEJŠA, ODDAJA TOPLOTO, SEGREJE ZRAK IN TOPEL ZRAK SE POD STROPOM DVIGA IN IZHAJA SKOZI MALE DIMNICE NA POVRŠJE IN V STIKU Z ZUNANJIM ZRAKOM KONDENZIRA, KAR SE KAŽE, KOT DA BI IZ JAME IZHAJAL DIM. ZATO SO DOMAČINI DOMNEVALI, DA IMA TUKAJ HUDIČ SVOJO DIMNICO, TOREJ SVOJO PREKAJEVALNICO MESA. DIMNICE SO TUDI NAMIG ZA NARAVOSLOVNE IZLETE. JAMA NAMREČ SKRIVA KAPNIŠKE TVORBE ZA GUINESSOVO KNJIGO REKORDOV, NAJVIŠJE KAPNIŠKE STEBRE V SLOVENIJI, ENO NAJVEČJIH KAPNIŠKIH ZAVES IN PRAVO ZAKLADNICO PROCESOV, KI OBLIKUJEJO KRAŠKE VOTLINE. PRIŠLA SVA DO TAKO IMENOVANE BELE DVORANE. ZAKAJ SE TAKO IMENUJE? TOREJ BELA ZARADI BARVE KAPNIKOV, KER SO VSI KAPNIKI PRAKTIČNO BELI OZIROMA SIVE BARVE, JE PA ZANIMIVA ZARADI TEGA, KER SE NAHAJA MED OBEMI VHODNIMI BREZNI, SKOZI TO DVORANO VEJE VETER, MED VELIKIMI IN PROTI MALIM DIMNICAM, TA SUŠI POVRŠINO STALAKTITOV IN ZARADI TEGA RASTEJO V SMERI PROTI VETRU IN TAKIM KAPNIKOM, KI RASTEJO POD VPLIVOM VETRA, PRAVIMO ANEMOLITI. MEDTEM KO PA NA TLEH VIDIMO PODOLGOVATE STALAGNITE, KER PAČ ZARADI VETRA KAPLJICE NE PADEJO STALNO NA ISTO MESTO, AMPAK SO RAZPOTEGNJENI VZDOLŽ VETRA, NA POVRŠINAH STALAGNITOV PA VIDIMO KARFIJOLASTE OBLIKE, SE PRAVI, KER VETER SUŠI POVRŠINO STALAGNITOV, IZSUŠI POVRŠINO IN VLAGA PRONICA V DNO TER NA POVRŠJE IN SE ODLAGA KALCIT, TOREJ TA MINERAL, KI GRADI KAPNIK V TAKIH GRUČICAH, KI SPOMINJAJO NA CVETAČO.
V JAMI VAM LAHKO VODIČ POKAŽE TUDI POSEBNE JAMSKE ŽIVALI. SICER PA V DIMNICAH IZVAJAJO TREKINGE PO JAMSKIH BREZPOTJIH, KJER SO OBVEZNI ŠKORNJI IN KOMBINEZON. VODILI PA VAS BODO VSE DO PRETOČNEGA SIFONA V VODNEM DELU JAME.

IN ČE BOSTE V TEM ČASU V BRKINIH ŽELELI PRENOČITI, POTEM JE ENA REDKIH MOŽNOSTI TURISTIČNA KMETIJA PRI DAMJANU V SLOPAH. SPITE LAHKO NA OBNOVLJENI BRKINSKI DOMAČIJI, KJER JE LASTNIK UMETELNO ZDRUŽIL PRETEKLOST S POTREBAMI TURIZMA. SICER PA CELOTNI BRKINI PREMOREJO LE ZA PRGIŠČE GOSTILN, BOSTE PA ZATO NAŠLI KAR NEKAJ IZLETNIŠKIH KMETIJ. ZA VMESNI POSTANEK LAHKO OBIŠČETE TURISTIČNO KMETIJO BENČIČ. TU VAS NA VHODU PRIČAKAJO ŽIVALI, KI SE PASEJO V BLIŽINI HIŠE. SE PA TU CELA DRUŽINA UKVARJA S KMEČKIM TURIZMOM. VEČINA HRANE, KI VAM JO POSTREŽEJO NA MIZI, PA JE DOMAČE PRIDELAVE. POVEJTE, KAJ TIPIČNO BRKINSKEGA PONUJATE NA VAŠI TURISTIČNI KMETIJI. TUKAJ NA MIZI SMO VAM PRIPRAVILI DOMAČ NAREZEK, POTEM POLENTA Z JURČKI.
SEZONA GOB JE.
SEDAJ JE SEZONA GOB, MINEŠTRA IZ KOLERABE, PO DOMAČE KARAVADA, TAKO, IN DOMAČ ZAJEC, DUŠEN ZAJEC.
KAJ PA JE SICER ZNAČILNO ZA BRKINSKO KULINARIKO? PREBRALA SEM, DA NE SME MANJKATI ZELJE IN KLOBASA.
POTEM KROMPIR NA ZELJNICI.
PA MINEŠTRA NA TISOČ IN EN NAČIN.
JA.

VRATA V PRETEKLOST PA SE VAM ODPREJO NA PREMSKEM GRADU, KJER LAHKO ODKRIVATE DROBCE ZGODOVINE. GRAD SE PRVIČ OMENJA V 13. STOLETJU, KO SO BILI NJEGOVI LASTNIKI OGLEJSKI PATRIARHI. UTRDBA JE KASNEJE PREHAJALA V ROKE RAZLIČNIH LASTNIKOV, KOT ZADNJI OD NJIH PA SE ŠTEJE TRŽAŠKI TRGOVEC BRUNO ZUCCOLINO, KI JE GRAD POVSEM OBNOVIL.
PREDNIKI SO SE NAJPREJ ZAŠČITILI GLEDE PRIMORSKE BURJE, SE PRAVI POZIDAVA SEGA V VZHODNI DEL NAŠEGA GRAJSKEGA KOMPLEKSA, V PRVEM DELU V PRITLIČJU JE BILA GRAJSKA OROŽARNA OZIROMA PO DOMAČE KLET, KATERO JE V 19. STOLETJU IN V ZAČETKU 20. SE JE UREDILA V GRAJSKO OROŽARNO. IZNAD PRITLIČJA, V PRVEM NADSTROPJU, JE GRAJSKA KAPELA, POSVEČENA SVETI MARJETI, ENA LEPŠIH GRAJSKIH KAPEL V SLOVENSKEM PROSTORU, KAR SO MARSIKATERI ZGODOVINOPISCI LE TO OMENILI, MED DRUGIM IVAN STOPAR V SVOJIH ZAPISIH O GRADOVIH NA SLOVENSKEM. V DRUGEM NADSTROPJU JE PA DANES MUZEJSKA ZBIRKA, KATERA PREDSTAVLJA GRAD PREM IN GRADOVE V POREČJU REKE REKE, NEKDAJ PA JE BILA STANOVANJSKI KOMPLEKS. PRAV POSEBNA PA JE VITEŠKA DVORANA, KI S SVOJIMI POSLIKAVAMI IZŽAREVA DIONIZIČNI DUH UJET V STENSKE POSLIKAVE, KI SO TRENUTNO V FAZI RESTAVRIRANJA.

KOT ZANIMIVOST PA LAHKO PRED GRADOM PRISLUHNETE TUDI MLADINSKEMU SVETOVNEMU PRVAKU V IGRANJU DIATONIČNE HARMONIKE.

Z GRADU PA LAHKO KRENETE PROTI JEDRU VASI PREM, KI JE ZARADI IZVIRNE BRKINSKE ARHITEKTURE IN ETNOLOŠKIH ZNAČILNOSTI ZAVAROVANA KOT KULTURNI SPOMENIK. SPREHOD PO VASI, KI SE ZAKLJUČI S CERKVIJO SVETE HELENE, PA LAHKO SKLENETE Z OBISKOM NEKDANJE LJUDSKE ŠOLE. TA JE HKRATI TUDI ROJSTNA HIŠA ZNAMENITEGA PESNIKA MODERNE DRAGUTINA KETTEJA. SO PA NA PREMU OB 130- LETNICI ROJSTVA PESNIKA POSTAVILI TUDI KETTEJEVO POT, KI VAS VODI PO KRAJIH V ZALEDJU SNEŽNIKA. V TEM ČASU PA BOSTE V BRKINIH OPAZILI TUDI DOMAČINE PRI STISKANJU MOŠTA. MI SMO JIH UJELI PRI ANGELU SEGULINU, KI SE POLEG SADJARSTVA UKVARJA TUDI S PRODAJO DOMAČIH PRŠUTOV. SICER PA SO PRI SEGULINOVIH LETOS OBRALI OKOLI 50 TON JABOLK. LETOS IZREDNA LETINA, PO KVALITETI IN PO KOLIČINI, NISMO IMELI NIČ TOČE, ZDRAVA JABOLKA, NIČ NI BILO BOLEZNI IN TO JE BILO REKORDNO LETO. ZARADI TEŽAV PRI PRODAJI SADJA PA JE V TEH KONCIH NASTAL PROJEKT BRKINSKE SADNE POTI. TA POTEKA OD OBČINE DIVAČA, HRPELJE- KOZINA, PREKO ILIRSKE BISTRICE, PA VSE DO PIVKE. S TEM PROJEKTOM SMO ŽELELI PRIVABITI OBISKOVALCE IN KUPCE V SAME BRKINE. SADJARJI POLEG PRIDELKA SADJA, JABOLKA, ČEŠPLJE, HRUŠKE, NUDIJO TUDI IZDELKE IZ SADJA IN POLEG TEH TUDI DRUGE KMETIJSKE PRIDELKE KOT SO KROMPIR, ČEBULA, SENO IN PAČ VSE DRUGO, KAR SE LAHKO PRIDELA NA KMETIJAH.
V BRKINIH SMO PRIDELALI 50 TON TEH BOLJŠIH JABOLK, ENIH 20 TON TEH SLABŠIH ZA KIS, NAJPREJ ZA SOK, ZA ŽVIŽGOVEC, PA POTEM ZA KIS. TAKO GRE TO.
NAPREJ OB DOLINI REKE REKE PA BOSTE NAŠLI TURISTIČNO KMETIJO IVANKOTOVI. KMETIJO SO UREDILI ZA SPREJEM GOSTOV, ZAENKRAT PONUJAJO HRANO IN PIJAČO, V NAČRTIH PA IMAJO TUDI PRENOČIŠČA. POVEJTE MI, ČESA VSEGA NE SME MANJKATI NA BRKINSKI MIZI? PREDVSEM SUHOMESNATI IZDELKI, PRŠUT, SALAMA, KRAVJI SIR. STARA BRKINSKA JED JE PA TUDI KROMPIR V ZELJNICI.

KROMPIR V ZELJNICI JE STARA BRKINSKA JED, VČASIH SO GA GOSPODINJE NOSILE KOSCEM, KO SO KOSILI, ZA MALICO.
NO, POLEG KRHLJEV IZ BRKINSKIH JABOLK PA NE SMEJO MANJKATI NITI NJOKI, NE?
NITI NJOKI NE SMEJO MANJKATI, DANES SEM VAM JIH PRIPRAVILA Z DIVJAČINO, DRUGAČE SE JIH PRIPRAVI TUDI Z GOBAMI ALI S KAKŠNO DRUGO OMAKO.

OKOLI 100 KILOMETROV OD BEOGRADA, SREDI PROSTRANIH ŽITNIH POLJ, MED KATERIMI SE VIJE OZKA BELA CESTA. TU LEŽIJO OSTANKI STAREGA RIMSKEGA MESTA VIMINACIUM. NEKDAJ GLAVNO MESTO PROVINCE GORNJA MEZIJA, DANES POD OKRILJEM OBČINE POŽAREVAC. SODI MED DRAGOCENEJŠA NAJDIŠČA NA VZHODNEM OBMOČJU STAREGA RIMSKEGA IMPERIJA. PISALO SE JE 1. STOLETJE NAŠEGA ŠTETJA, KO SO GA NASELILI RIMLJANI. TU JE POZNEJE ŽIVELO DO 30. 000 LJUDI. NAJDBE KAŽEJO, DA SO PRED NJIMI TOD ŽIVELI TUDI KELTI. MED VELIKO BRITANIJO IN IRAKOM POLEG VOJAŠKEGA TABORA KARNUNTUM PRI DUNAJU NA OBMOČJU VIMINACIUMA SKOZI STOLETJA NI PRIŠLO DO POZIDAV, ZATO SO OSTANKI ŠE DOBRO OHRANJENI. ČEPRAV V NEPOSREDNI BLIŽINI ELEKTRARNE, TO NE MOTI ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJ, KI POTEKAJO ŽE VEČ KOT 30 LET. V TEM ČASU SO ODKRILI NAD 13. 500 GROBOV IN ŠTEVILNE DRAGOCENOSTI IZ ZLATA IN SREBRA. VIMINACIUM SE JE LAHKO POHVALIL Z LASTNO KOVNICO DENARJA, KAR PRIČA O POMEMBNOSTI KRAJA. S POSEBNIMI TEHNIKAMI RAZISKOVANJA IN VISOKO TEHNOLOGIJO JE STROKA UGOTOVILA, DA SE POD PLODNO PRSTJO SKRIVAJO ULICE, SKLADIŠČA, GLEDALIŠČE, TEMPELJ IN DRUGA RIMSKA INFRASTRUKTURA, KI JE ZAENKRAT OČEM ŠE SKRITA.

NEMA PRIČA SVOJEGA ČASA SO TA OKOSTJA. PREDRTA LOBANJA JE POSLEDICA KIRURŠKEGA POSEGA. PACIENTU SO Z VRTANJEM GLAVE LAJŠALI MOČNE GLAVOBOLE. ZDRAVNIKI SO BILI PREPRIČANI, DA LAHKO TAKO ODŽENEJO ZLE DUHOVE, KI POVZROČAJO EPILEPSIJO IN DUŠEVNE BOLEZNI.

POD ZEMLJO PA NAJ BI ŠE DANES ŽIVEL HARUM. TA NAJ BI DUŠE IZ SVETA ŽIVIH POPELJAL V SVET MRTVIH, ZATO MU JE OD NEKDAJ POTREBNO PLAČATI.

O ŽIVLJENJU RIMLJANOV GOVORIJO TUDI TERME. TE SO PONUJALE PET BAZENOV. VODA JE PRITEKALA PO AKVEDUKTU OD IZVIRA, ODDALJENEGA KAKIH 20 KILOMETROV. BAZENE SO REDNO PRAZNILI IN JIH ČISTILI. S PEČMI SO VODO OGREVALI. S POSEBNIM SISTEMOM GRADNJE DVOJNIH TAL PA SO POSKRBELI, DA OBISKOVALCEV NI ZEBLO. MED ZIDAKI JE KROŽIL VROČ ZRAK. RIMLJANI SO V TERMAH PREŽIVLJALI VELIKO PROSTEGA ČASA. NE LE HIGIENI, NAMENJENE SO BILE DRUŽENJU NASPLOH. V NJIH SO SKLEPALI POSLE, SE POGOVARJALI IN SPLETKARILI. ZA VIMINACIUM DANES SKRBI EKIPA 20 STROKOVNJAKOV, ARHEOLOGI, ZGODOVINARJI, GEOLOGI, GEOFIZIKI, MATEMATIKI IN DRUGI, NATANČNO IN Z VELIKO LJUBEZNI VRAČAJO LESK NEKDAJ BOGATEMU POSLOVNEMU SREDIŠČU. LETNO JIH OBIŠČE VEČ KOT 60. 000 TURISTOV Z VSEH KONCEV SVETA.

TUDI TALE MIZA, SKRBNO OBLOŽENA V RIMSKEM DUHU, NAJ OBISKOVALCU PRIČARA DELČEK VSAKDANA, KI JE ZAKOPAN GLOBOKO V ČASU.

ČE SMO VAS V PREJŠNJI ODDAJI SPRAŠEVALI PO ROMARSKEM SREDIŠČU NA SLADKI GORI, PA ME TOKRAT ZANIMA IME NAJBOLJ ZNANEGA ŽGANJA S PODROČJA BRKINOV. VAŠO POŠTO PRIČAKUJEMO DO KONCA TEGA TEDNA NA SPODNJA NASLOVA, ZA NAGRADO PA VAS ČAKA VODEN OGLED KRAŠKE JAME DIMNICE TER KOSILO ZA DVE OSEBI NA TURISTIČNI KMETIJI IVANKOTOVIH.

VZPON NA VREMŠČICO, KI JE EDEN ZADNJIH TISOČAKOV NA POTI PROTI MORJU, POPESTRI BOGAT RASTLINSKI SVET. V TEM JESENSKEM ČASU PA BODO TU SVOJE UŽITKE NAŠLI TUDI GOBARJI. PREDVSEM PA JE VREMŠČICA PRIMEREN IZLET ZA VSE ŽELJNE MIRU IN SPROSTITVE.

GREBEN VREMŠČICA SE V OBSEŽNEM HRIBOVJU MED VREMSKO DOLINO IN BRKINI RAZTEZA OD DIVAČE DO PIVKE.

POVEJTE MI, KATERE SO ZANIMIVOSTI VZPONA NA VREMŠČICO.
ZANIMIVOSTI JE VEČ, ENA OD TEH JE, DA STALNO PIHA BURJA TUKAJ GOR. ČE GREMO PO SEVERNI STRANI, SE VZPENJAMO SKOZI BUKOV GOZD, ČE PA GREMO PO JUŽNI STRANI, JE PA SKORAJDA VEČ ALI MANJ GOLIČAVA, KJER BURJA RAZSAJA DAN IN NOČ.
AMPAK OČITNO VAS TALE BURJA PRAV NIČ NE MOTI. NE, MI KRAŠEVCI SMO NAVAJENI NA BURJO, KAJTI ČE NI BURJE, NI ZDRAVJA.
GOLA POBOČJA V LEPEM VREMENU POSNUJAJO PREKRASEN RAZGLED, KI ZAOBJEMA TUDI POGLED NA MORJE, NA NANOS, NA SNEŽNIK IN CELO NA JULIJSKE ALPE. IZHODIŠČ NA VREMŠČICO Z NADMORSKO VIŠINO 1027 METROV JE VEČ.
NO, IZHODIŠČ JE NEKAKO PET. DIVAČA, ŠKOCJANSKE JAME, FAMLJE, ŠKOFLJE, POTEM PA LAHKO GORNJE LEŽEČE IN PA KOŠANA. DO TJA SE PRIPELJEMO PA KAR Z VLAKOM, V KOŠANO IN GORNJE LEŽEČE, NO PA ŠE ENA POT, KI SEM JO SKORAJ POZABIL, IZ SENOŽEČ. NAJKRAJŠA POT JE TAKŠNA, DA MALCE POSLEPARIMO IN SE PRIPELJEMO DO SIRARNE Z AVTOMOBILOM IN POTEM IMEMO DOBRIH 30 MINUT, KOT PIŠE NA TABLI, DO VRHA VREMŠČICE. SIRARNA, KI JE PRIJETNA POSTOJANKA NA POTI NA VRH, JE DEL KMETIJE, NA KATERI STROKOVNJAKI LJUBLJANSKE VETERINARSKE FAKULTETE POSKUŠAJO S PAŠO DROBNICE ZAUSTAVITI ZARAŠČANJE KRAŠKIH TRAVIŠČ.

TO JE V BISTVU ENA KMETIJA, KI IMA PRECEJ VELIKO RAZLIČNO ŠTEVILO ŽIVALI, GOVORIMO O KONJIH, OSLIH, PRAŠIČIH, PREDVSEM PA NAŠA DEJAVNOST TEMELJI NA OVCAH IN SICER NA MLEČNI PASMI OVC, SLOVENSKA AVTOHTONA PASMA, IZ KATERE POTEM MI, IZ MLEKA, NAREDIMO MLEČNE IZDELKE KOT SO SIR, BELI SIR IN PA SKUTA.
RAJ ZA OTROKE?
SEVEDA. IN ODRASLE.
TUDI. S PREDNAROČILOM SO ORGANIZIRANI TUDI VODENI OGLEDI KMETIJE, KI SE ZAKLJUČIJO V SIRARNI S POKUŠINO OVČJEGA SIRA.

OD KMETIJE PA BOSTE PO PRIJETNI IN LAHKI POTI NA VRH VREMŠČICE PRIŠLI V DOBRE POL URE.

NA VRHU VREMŠČICE BOSTE ZAGOTOVO UŽIVALI VSI LJUBITELJI ČUDOVITIH RAZGLEDOV IN TIŠINE, IN KER DALEČ NAOKOLI NI NOBENE PLANINSKE KOČE, VAM PRIPOROČAM, DA S SEBOJ PRINESETE TUDI NEKAJ HRANE IN PIJAČE. ČE PA STE HRANO IN PIJAČO POZABILI, SE LAHKO OB POVRATKU V DOLINO V KOŠANI OKREPČATE Z REGIONALNIMI KULINARIČNIMI SPECIALITETAMI. NAŠA KUHINJA JE ZNANA PO TEM, DA IMAMO, PRAVIJO VSAJ TAKO, DA IMAMO DOBRE PEČENKE. K TEMU SPADAJO RAZNI GOLAŽI, KAKŠNA KRAČA, DOMAČE NJOKE NAREDIMO, KAKŠNO OBARO, KAKŠNE ZELENJAVNE MINEŠTRE, SPEČEMO TUDI DOMAČ KRUH, TO VSAK DAN, PA TUDI ZA KAKŠEN VEGETARIJANSKI KROŽNIK SE LAHKO ZMENIMO, SAJ IMAMO NJIVO IN TUDI KAJ TAKEGA PRIDELAMO. IN OKUSNA KULINARIKA ZA VSAK OKUS JE ZAGOTOVO PRIJETEN ZAKLJUČEK DRUŽENJA V NARAVI.

VABIMO VAS, DA TUDI SAMI OBIŠČETE BRKINE, PROSTOR, KJER SE PREPLETAJO VPLIVI CELINSKEGA IN PRIMORSKEGA PODNEBJA. VABIJO VAS KRAJI, KI JIH NE BOSTE NAŠLI NA VELIKIH JUMBO PLAKATIH, SO PA ZATO V ČASU, KI GA ŽIVIMO, ŠE TOLIKO BOLJ PRISTNI, PRIVLAČNI IN VABLJIVI. SE GLEDAMO PRIHODNJIČ.

V SOBOTO IN NEDELJO BO V KOPRU PRIREDITEV DNEVI KMETIJSTVA SLOVENSKE ISTRE 2009. NA STOJNICAH BOSTE LAHKO POKUŠALI DOMAČA VINA, MED IN SIR TER SI OGLEDALI RAZSTAVO SADJA IN ZELENJAVE. PRED METLIŠKIM GRADOM BOSTE LAHKO V SOBOTO OKUŠALI MLADO VINO, PEČEN KOSTANJ IN BELOKRANJSKE KULINARIČNE DOBROTE. NA METLIŠKEM SOBOTNEM SEJMU BODO ORGANIZATORJI PRIKAZALI TUDI DOMAČO OBRT IN POSKRBELI ZA KULTURNI PROGRAM. V BREŽICAH BO V SOBOTO 33. POHOD BREŽIŠKE ČETE. NA SOBOTNI POHOD SE LAHKO ODPRAVITE TUDI PO RAŠICI, KJER VAS BO POT ŽE OSMIČ VODILA PO OBČINI VODICE. VINOGRADNIŠKI TURISTIČNI POHOD PA BO V ČATEŽU POD ZAPLAZOM.
ČE PA SE BOSTE POHODA ŽELELI UDELEŽITI V NEDELJO, LAHKO IZBIRATE MED 28. POHODOM OKOLI ŽIROV IN POHODOM PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V BRESTOVICI PRI KOMNU. NA KONČNI TOČKI SLEDNJEGA BO VSE POHODNIKE PRIČAKALA KRAŠKA JOTA IN POKUŠINA BRESTOVSKIH VIN TER JABOLČNEGA SOKA. V NEDELJO BO V LJUBLJANSKEM MESTNEM SREDIŠČU IN V OKOLICI LJUBLJANE 14. LJUBLJANSKI MARATON. TEKAČI SE BODO POMERILI V 42- KILOMETRSKEM MARATONU, 21- KILOMETRSKEM POLMARATONU IN V REKREACIJSKIH TEKIH NA RAZLIČNIH RAZDALJAH. V PODČETRTKU PA SE BOSTE LAHKO V NEDELJO SEZNANILI Z RAZLIČNIMI VRSTAMI BUČ. NA TRADICIONALNI BUČARJADI BO RAZSTAVA BUČ, ZA OTROKE BODO ORGANIZIRANE ŠTEVILNE USTVARJALNE DELAVNICE, POKUŠALI PA BOSTE LAHKO TUDI ŠTEVILNE BUČNE JEDI. NA GORIČKEM SE BODO LETOS ŽE DESETIČ ZBRALE ČAROVNICE IN NJIHOVI PRIJATELJI. V GRAJSKEM VRTU BODO ČAROVNICE VSEM OBISKOVALCEM PONUDILE DOMAČE DOBROTE IN POKAZALE SVOJE SPOSOBNOSTI ČARANJA. V PROGRAM BO VKLJUČENO GLASBENO DOGAJANJE, SEŽIG NA GRMADI IN IZBOR NAJ ČAROVNICE.

Prejšnja: 12. 10. 2009

Naslednja: Haloze

oglasno sporočilo

Moj RTV

Na lepše: 19. 10. 2009