Na lepše: 28. 12. 2009

TOKRAT BOMO Z VAMI DELILI UTRINKE, KI SO NAM NAJBOLJ OSTALI V SPOMINU TEKOM SNEMANJA. VSAKEGA IZMED USTVARJALCEV ODDAJE NA LEPŠE SE JE MED POTEPANJEM PO SLOVENIJI TURIZEM DOTAKNIL PO SVOJE. PA SI KAR POGLEJMO, ČESA SE V TEM LETU NAJBOLJ SPOMINJA DRAGO BULC.
PRISRČEN SONČEN IN SNEŽEN POZDRAV S KRVAVCA. TUKAJ JE PRAVA ZIMSKA PRAVLJICA, NO IN KO SEM IZBIRAL TISTE PRISPEVKE, KI SO MI NAJBOLJ OSTALI V SPOMINU, SEM SE SPOMNIL, DA SEM PRAVZAPRAV KOZOROG, VEDNO ŽELIM NA VRH, IN TAKO SEM SE POVZPEL TUDI NA VELIKI VRH ENEGA OD NAJVIŠJIH VRHOV V KARAVANKAH. BILO JE NAPORNO, VENDAR LEPO IN NEPOZABNO.

VES ČAS DVO IN POL URNEGA VZPONA SVA V STENI SREČALA SAMO SKUPINO ŠTAJERCEV. NAM JE VŠEČ TUKAJ ŽE ZATO, KER NI TAKE GNEČE. PREMALO SE HODI GOR V TE KRAJE. NA VRHU NAJU JE PRESENETIL MOČAN VETER, TODA TUDI OBLAK, KI JE ZAJEL 2088 METROV VISOKI VELIKI VRH NA KONCU VZPONA NI MOGEL POKVARITI NAJINEGA VESELJA.

OBČUTKI?
HVALA! SUPER, ENKRATNO! TO DOŽIVETJE PA RESNIČNO PRIPOROČAM VSAKOMUR, KI GA JE VSAJ MALO V HLAČAH.
VELIKO ZELO ZANIMIVIH IN POMEMBNIH LJUDI SMO LETOS GOSTILI V ODDAJI NA LEPŠE. MED NJIMI SE NAJBOLJ SPOMINJAM GENERALNEGA SEKRETARJA SVETOVNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE, TAKOREKOČ PRVEGA ČLOVEKA SVETOVNEGA TURIZMA. INTERVJU Z NJIM SMO POSNELI V RADENCIH OB LETOŠNJEM SLOVENSKEM TURISTIČNEM FORUMU. TAKO LEPO JE GOVORIL O SLOVENIJI IN O SLOVENSKEM TURIZMU, TOREJ O NAŠI DOMOVINI, DA SEM SE NANJ SPOMNIL TUDI TUKAJ NA VRHU KRVAVCA S TRIGLAVOM V OZADJU, KI JE SEVEDA SIMBOL SLOVENSTVA.

JAZ SEM ZELO VESEL, DA JE TA ODDAJA ZOPET NA SPOREDU. MISLIM, DA JE TO ZELO POMEMBNO ZA SLOVENSKI TURIZEM, TURIZEM SMO LJUDJE, IN TA ODDAJA, JAZ SI JO Z VESELJEM OGLEDAM IN SI ŽELIM, DA BI ČIM DLJE ČASA OSTALA NA SLOVENSKI TELEVIZIJI, KER VELIKO PRISPEVA PREDVSEM K ZAVEDANJU, DA JE TURIZEM VENDARLE ENA IZMED KLJUČNIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, KI USTVARJA TUDI ZELO VELIKO KAKOVOSTNIH DELOVNIH MEST, PREDVSEM PA JE TO TURIZEM, NAČIN, KO NEKAKO SLOVENIJO TUDI PRIBLIŽAMO SVETU, SAJ TISTI, KI PRIDEJO V SLOVENIJO, SO ZADOVOLJNI TUKAJ, VIDIJO LEPOTE SLOVENIJE, POTEM O TEM PRIPOVEDUJEJO TUDI DRUGJE PO SVETU.
POHORSKA KROŽNO- KABINSKA ŽIČNICA PA NI EDINA NOVOST LETOŠNJE TURISTIČNE PONUDBE. SPOMNIMO SE SAMO ESKIMSKE VASI NA ROGLI, PA INDIJANSKE VASI V TERMAH ČATEŽ, PRENOVLJENIH TERM OLIMJE IN HOTELOV NA POKLJUKI. KER PA LETOŠNJA ZIMA NI TAKO RADODARNA S SNEGOM, SE SPOMNIMO, KAKO SMO SE V PRIČETKU TEGA LETA ČUDILI REKORDNI KOLIČINI SNEGA. VSE OD LETA 1974, ODKAR OBRATUJE KANINSKO SMUČIŠČE, TU NE POMNIJO TAKŠNE KOLIČINE SNEGA. TRENUTNO STOJIMO NA DOBRIH 5 METRIH SNEŽNE PODLAGE, MEDTEM KO JE LETOS SKUPNA KOLIČINA SNEŽNIH PADAVIN PRESEGLA 13 METROV. GREVA? GREVA.

KLJUB TEMU, DA SE TEMPERATURE V TEH LEDENIH DVORANAH GIBLJEJO MED 0 IN 4 STOPINJAMI, PA VAS MED SPANJEM NE BO ZEBLO, SAJ VAS PRED ZMRZALJO ŠČITIJO OVČJE KOŽE.
GREVA?
GREVA V DOLINO.

S SMUČANJA NA KANINU SE LAHKO ODPRAVITE NA RAFTING NA SOČO. EDEN IZMED MOŽNIH ŠTARTOV JE V ŽVIKERJU, TU ZA MANO PA SO SNEMALI ZNAMENITE ZGODBE IZ NARNIJE. IN KO SMO ŽE PRI ZIMI, MED NAŠIM SNEMANJEM SMO SPOZNAVALI PISANE NAVADE KRAJEV IN ŠE BOLJ POSEBNE LJUDI.
JUHUHU, TI SI PA EN TROTL KUKU, BOŠ JEDEL ČEŠPLJEV KNEDL, KNEDL, KNEDL.
DOL Z MOJE BABE! SEM FANTIČ Z ZELENEGA ŠTAJERJA, SEM ZMERAJ KORAJŽEN, VESEL, VESEL. SMO ŠTAJERCI PRIŠLI NA KANIN, PRVIČ SMO TUKAJ, POBEGNILI SMO ŽENAM, GLEJTE, DA BOMO POZNO ZVEČER TO PO TELEVIZIJI, DA NE BODO VIDELE, KER SMO URADNO NA SEMINARJU. HA, HA, HA, HA. JIJIJIHUHU!
TO SLADKO VINCE PIJEMO NA SRED ' VINOGRADA, Z VESELJEM GA ZAŽIJEMO, SAJ DOBREGA NAM DA. JUHUHU!

RAZLIČNOST NAŠE TURISTIČNE PONUDBE PA SE ODRAŽA TUDI V NARODNIH NOŠAH IN PISANIH OPRAVAH. SE ŠE SPOMNITE TEGA? JAVLJAMO SE VAM IZ TRDNJAVE KLUŽE. TU LAHKO SKUPAJ Z VOJAKI IZ 1. SVETOVNE VOJNE RAZISKUJETE OSTANKE OBRAMBNE LINIJE AVSTROOGRSKE, STRELSKE JARKE IN KAVERNE.

KOČEVARJEM JE TAKO KOT RIBNIČANOM AVSTRIJSKI CESAR FRIDERIK II. V 15. STOLETJU PODELIL KROŠNJARSKI PATENT. KROŠNJARITI SO SICER SMELI SAMO MOŠKI, KI SO KAR 9 MESECEV POTOVALI PO AVSTROOGRSKI MONARHIJI TER PRODAJALI LESENE IZDELKE, JUŽNO SADJE, PA TUDI PREPOVEDANO BLAGO.
SEDAJ PA ZA MANO. GREMO ODKRIVAT DEŽELO, KJER SO COPRNICE ZAČARALE NARAVO.

HAUGH, KOLA.
HAUGH, KOLA.
POZDRAVLJENA, PRIJATELJICA. POZDRAVLJENA, PRIJATELJICA. INDIJANSKI POZDRAV IZ TERM ČATEŽ. S TEGA KONCA SLOVENIJE VAS POVABIM NA PARTIJO GOLFA POD GRAJSKO OBZIDJE MOKRIC, S KANUJEM SE BOMO SPUSTILI PO REKI KRKI, OBISKALI GRAD BREŽICE TER OKUŠALI DOBROTE IZ KRUŠNE PEČI PRI MARTINOVIH. POZDRAV IZPRED GRADU BOGENŠPERK, KJER JE SVOJE ČASE ŽIVEL IN USTVARJAL JANEZ VAJKARD VALVASOR. GRESTE Z NAMI NA POTEP MED BELOKRAJNSKE STELNIKE?

KOT PRISTNA DOLENJKA PA NE MOREM MIMO MEHKIH KRAJEV, KJER SE TKEJO BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH IN KJER SE TOČI POEZIJA O VINU IN LJUBEZNI. BOŽJA KAPLJA, TROEDINA, CVIČEK VINO IMENITNO, SUHO IN PRIJETNO PITNO, KOT GA DAJEJO ČRNINA, FRANKINJA IN KRALJEVINA. PIVCU IN PEVCU SE PRILEŽE, JEZIK IN SRCE RAZVEŽE, IN ČETUDI NI ZA MAŠE, ZMERAJ PAŠE, KER JE NAŠE.
VINO NEŽNO, ŽIVO, SVEŽE. GORI NA HRIBČKU EN HRAMČEK IMAM, TAM NOTRI ZAPRTO VESELJE IMAM, TI DREJA TI DREJA OJLA TI DROM, TAM NOTRI ZAPRTO VESELJE IMAM.

V TEM LETU, KO SEM V NAMIGU ZA IZLET RAZISKOVALA MANJŠE KRAJE PO SLOVENIJI, SEM BILA NEŠTETOKRAT IN V VSAKEM LETNEM ČASU ZNOVA PRESENEČENA NAD LEPOTO NAŠE DEŽELE.

SPOZNAVALA IN SREČEVALA SEM DOMAČINE, KI S SVOJIM PRIKUPNIM DIALEKTOM IN NA SVOJ NAČIN PREDSTAVLJAJO AKTIVNOSTI IN VODIJO TURISTE PO SVOJEM KRAJU. KAR VIDIM, KAR VIDIM, DA SAM HUDIČ GRE! JA KAKO NE BOM VEDEL, DA JE HUDIČ? A NIMA HUDIČ RDEČIH HLAČ, KOSMATE TACE PA TAKE NOHTE, KOT SO TAM KAVLJI PRI VAGI? EEEEH, KAJ ME BO STRAH, SAJ SEM BRIDKO SABLJO V ROKAH DRŽAL. POTEM TISTA POŠAST, ALI TISTI PEKLENSKI ŠKRAT PLEZA OB BARKI PRAV NA GLAS. ŠKREB, ŠKREB, ŠKREB. KRJAVELJ MI POMENI MULJAVA, ROJSTNI KRAJ, KRJAVELJ POMENI NAŠA DOMAČA CERKVICA, KRJAVELJ MI POMENI VSE, KAR JE V ZVEZI Z JURČIČEM, KAR PA NAM, KI ŽIVIMO V TEH KRAJIH IZREDNO, IZREDNO VELIKO POMENI.

OTROCI LAHKO DOŽIVIJO KAKŠNO TAKŠNO DOŽIVLJAJSKO VODENJE, SE PRAVI DA BODO MALO SPOZNAVALI GOZDNE PREBIVALCE, DA BOJO MALO MIŽE MORALI UGOTOVITI, KATERO DREVO JE TA PRAVO, ODRASLI PA LAHKO HODIJO TAKOLE, S TAKOLE UREJENIM BIKSARJEM, PA JIM MALO POVE, KAKO SO LJUDJE VČASIH ŽIVELI V SOLČAVI.

MALCE DRUGAČNO IDEJO ZA PREDSTAVLJANJE SVOJEGA KRAJA PA SO SI IZMISLILI V BRDU PRI LUKOVICI. LUKOVŠKI OSNOVNOŠOLCI TURISTE S KOLESOM VODIJO PO ZMAJČKOVI KOLESARSKI POTI. KOLESARSKO POT Z ZMAJČKOM OD BAJERJA DO BAJERJA SMO IZDELALI UČENCI OSNOVNE ŠOLE JANKA KERSNIKA BRDO V OKVIRU TURISTIČNEGA KROŽKA, POT JE DOLGA 22 KILOMETROV IN VAS POPELJE OKOLI 8 BAJERJEV V NAŠI OBČINI.
NAHAJAMO SE PRI KERSNIKOVEM RIBNIKU. V VALVASORJEVEM ČASU SO RIBNIK OBNOVILI, KASNEJE PA GA TUDI URADNO POIMENOVALI KERSNIKOV RIBNIK. POVRŠINA RIBNIKA JE 10 AROV, NA POVRŠINI PA GA OBDAJAJO LOKVANJI IN BLATNIK.
ZA MANO LEŽI GROHARJEV BAJER. LETA 1936 SO GA IZKOPALI NA ROKE, DA BI V NJEM LOVILI RIBE. POZIMI SE OTROCI DRSAJO, POLETI PA LOVIJO RIBE.

SLOVENCI SMO LAHKO IZREDNO PONOSNI NA NAŠE AVTOHTONE ŽIVALSKE PASME. POLEG FAMOZNIH LIPICANCEV IMAMO ŠE MARSIKATERO DRUGO ŽIVALSKO VRSTO SLOVENSKEGA POREKLA.

LIPICANEC MI JE BIL ŽE OD NEKDAJ ZELO VŠEČ, JE PAČ SLOVENSKI KONJ, TAKO DA NEKAJ MORAMO TUDI ZA TO NAREDITI. MI SMO SE PRED 25 LETI LOTILI TE REJE, REJA JE KAR USPEŠNA OZIROMA ZELO USPEŠNA IN DANES PAČ NE RAZMIŠLJAMO O DRUGEM, KOT DA TO NADALJUJEMO.

ODKAR LJUDJE POMNIJO, VEDO ZA DREŽNIŠKO KOZO IN ZADNJE ČASE JE BILA RAZISKAVA TUDI PO GENSKI PLATI IN REČEJO, DA JE STAREJŠA KOT SVET, DA JE TOLIKO STARA. DREŽNIŠKA KOZA SE RAZLIKUJE PO TRDOŽIVOSTI, PO TEM, DA JE SKROMNA, IN DA PREŽIVI TUDI V NAJHUJŠIH RAZMERAH. NAJ BI BILA ČRNA, ČEPRAV TO NI TOČNO, SO TUDI PISANE VMES, PA TUDI RAHLO RUMENE BARVE, PREVLADUJE PA ČRNA BARVA PRI DREŽNIŠKI KOZI.

TALE PADEC JE BIL SICER BOLEČ, AMPAK PRAV NIČ ADRENALINSKI. V OSILNICI SO SE MI V ADRENALINSKEM PARKU KAR POŠTENO TRESLA KOLENA. BILO PA JE ŠE NEKAJ DRUGIH BOLJ ALI MANJ ADRENALINSKIH POSKUSOV.

IDEJ ZA KRAJŠE IZLETE NAJBOLJ ZVESTIM GLEDALCEM NAŠE ODDAJE V TEM LETU ZAGOTOVO NI MANJKALO, ŠE VEČ NAMIGOV PA VAM ŽELIM TUDI V PRIHODNJE. SREČNO.

UPAM, DA SMO VAM USPELI PREDSTAVITI PODOBE KRAJEV IN LJUDI, KI USTVARJAJO NAŠ TURIZEM. PAZITE NASE V LETU, KI PRIHAJA IN ODIDITE NA LEPŠE V KAK ODMAKNJEN KONEC SLOVENIJE. PRI TEM PA NE POZABITE NA GESLO, KI GA JE SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA POSVETILA DOMAČIM GOSTOM: BLIZU DOMA, BLIZU SRCA. NA KONCU VAM ŽELIM SAMO ŠE SREČNO IN BOLJ KOT MENI PRIJAZNO NOVO LETO.