Odprti kop - Na lepše: Bohinj in Bovec

Besedilo, Slike

Premiera: četrtek, 14. julij 2011, Vse oddaje

Prejšnja: Obala

Naslednja: 8. 9. 2011

MOJA DEŽELA, TO JE NJENA LEPOTA, MOJA DEŽELA, MI SMO NJENI LJUDJE, LEPOTA DEŽELE JE SLOVES NJEN, NJENI LJUDJE SMO NJENO IME, PONOSNO IME.

ŽIVJO. V NAŠI ZADNJI ODDAJI PRED POLETNIM ODDIHOM VAS BOMO VODILI PO BOHINJSKIH IN BOVŠKIH PLANINAH. RAZISKOVALI SMO SIRARSKO TURISTIČNO POT, OBISKALI PASTIRJE NA PAŠI TER SIRARJE PRI IZDELAVI BOHINJSKEGA IN BOVŠKEGA SIRA. ODDAJO PA PRIČENJAMO V PLANŠARSKEM MUZEJU NA STARI FUŽINI. V TEJ STARI VAŠKI SIRARNI SO ŠE VSE DO LETA ' 67 IZDELOVALI PRAVI BOHINJSKI SIR, DANES PA TU NAJDETE SLEDOVE PLANŠARIJE, KI JE STOLETJA DOLGO PREŽIVLJALA LJUDI NA BOHINJSKIH PLANINAH. V PLANŠARSKEM MUZEJU JE OHRANJENA PRVOTNA SIRARSKA DELAVNICA Z ORODJEM, PRIBOROM IN PREDMETI, KI SO JIH UPORABLJALI PASTIRJI PRI SVOJEM DELU NA PLANINI. OGLEDATE SI LAHKO LESEN PLANŠARSKI STAN, KAKRŠEN JE NA PLANINI ZA JAMNIKI STAL LETA 1849. MUZEJ JE DOKUMENT ČASA, KO JE BILO SIRARSTVO PRIVILEGIJ MOŠKIH, HRANI PA TUDI FOTOGRAFIJE STARIH PLANŠARJEV, KI SO PO ŠTIRI IN VEČ DESETLETIJ SKRBELI ZA ŽIVINO V PLANINAH. JE PA MUZEJ LAHKO TUDI VAŠE IZHODIŠČE ZA VODENO TURO PO SLEDOVIH SIRARSKE TRADICIJE BOHINJSKIH PLANIN. IZ BOHINJA PA SE LAHKO POVZPNETE NA PLANINO ZADNJI VOGEL, KI SE NAHAJA NA NADMORSKI VIŠINI 1400 METROV. TU SO PRED TREMI LETI PRIČELI OŽIVLJATI TRADICIJO SIRARSTVA IN PLANŠARSTVA, TOD MIMO PA JE SPELJANA TUDI GLAVNA PLANINSKA POT IZ VOGLA PROTI KOMNI. SIRARNA ZADNJI VOGEL SE NAHAJA V OSREDNJEM DELU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA. OD TU SO LEPO VIDNI VRHOVI SPODNJIH BOHINJSKIH GORA, PLANINA PA JE DOSTOPNA PO POTI IZ RIBČEVEGA LAZA, PO ŽAGARJEVEM GRABNU TER OD ZGORNJE POSTAJE KABINSKE ŽIČNICE. NA ZADNJEM VOGLU JE AGRARNA SKUPNOST BOHINJSKA BISTRICA PO DESETLETJIH PREMORA PONOVNO OŽIVILA SIRARNO, KI PLANINI VRAČA ŽIVLJENJE, TURIZMU PA DAJE DODANO VREDNOST.
MI HOČEMO OŽIVITI PLANINO, DA BO ŽIVA, DA NE BO PROPADALA, KER JE BILO RECIMO OGROMNO ZARAŠČENO. ČE POGLEDATE TO CELO STRAN, TO CELO STRAN, TO SMO VSE POČISTILI, VSE POSEKALI, POKURILI, TAKO DA JE PAŠA, DA PLANINA IZGLEDA. NE DA JE GOZD, AMPAK DA JE PLANINA, ZATO GRE. OD JUTRA DO VEČERA JE POLNO LJUDI, TAKO DA VEDNO VEČ HODIJO TUKAJ. TO JE NARAVNO. RECIMO TO JE ENA TAKA ZADEVA, DA BOHINJEC... SKORAJ GA NI BOHINJCA, DA NE BI ŠEL RAD V PLANINE.

KRANJSKI JANEZ GRE V PLANINE IN VESELO SI ŽVIŽGA. KO PA SREČA ENO KUKAV ' CO, JO POZDRAVI TAKO: HOJLARI, HOJLALA, TI TI, HOJLALA, KU KU...
PLANINA ZADNJI VOGEL JE DEL SIRARSKE TURISTIČNE POTI, KI POVEZUJE SIRARJE NA OBMOČJU BOHINJA, TAKO V DOLINI KOT NA PLANINAH. PROJEKT JE NASTAL LETA 2003 Z NAMENOM OŽIVLJANJA BOHINJSKIH PLANIN TER OHRANJANJA STOLETJA DOLGE TRADICIJE SIRARSTVA IN PLANŠARSTVA.
SIRARSTVO JE BILO VČASIH ŽIVLJENJE BOHINJSKIH KMETOV. SEDAJ SEVEDA VEČ NI V TAKI MERI, LJUDJE, KMETJE, VEČ NISO TAKO ODVISNI OD SAME PREDELAVE MLEKA, AMPAK JE SIRARSTVO POMEMBNO TUDI ZA TURIZEM. IMELI SMO 46 PLANIN. TRENUTNO JE ZDAJ ŽIVIH 23. SIRIMO PA NA VOGLU, KRSTENICI, LAZU, VELEM POLJU IN KONJŠČICI. SIRARSTVO JE ZELO POMEMBNO ZA OŽIVITEV PLANIN. NA TISTIH PLANINAH, KJER SO MOLZNE ŽIVALI, JE SKRB ZA PLANINE PRECEJ VEČJA KOT PA NA TISTIH, KJER SE PASE SAMO JALOVA MLADA ŽIVINA.
SI PA GOSTJE NA PLANINI LAHKO OGLEDAJO TUDI CELOTEN POSTOPEK IZDELOVANJA SIRA, SODELUJEJO PRI MOLŽI ALI PA ŽENEJO ŽIVINO NA PAŠO.
JAZ SEM TUKAJ GOR PASTIR, SEM SIRAR, SEM HLEVAR, MISLIM MOLZEM IN TO. TRI, ŠTIRI FUNKCIJE. VSAK DAN ZJUTRAJ MOLŽA, SIRARJENJE, KOSILO, ZVEČER SPET MOLŽA, TAKO IZ DNEVA V DAN. MORAM SE PA POHVALITI, DA NE MOREM NAREDITI DOVOLJ SIRA, JE POVPRAŠEVANJA VEČ KOT ZMORE PLANINA TRENUTNO.

JAZ SEM BIL TU GOR IN JE PRIŠEL ITALIJAN IN JE HOTEL SIR. SIR, SIR, SIR. SEM REKEL: NIMAMO SIRA. POTEM SEM GA PELJAL NOTER, SEM REKEL: POGLEJTE V SLANICI SO BILI, MENI SE ZDI, DA JE BILO PET ALI ŠEST HLEBČKOV. JE SAMO ZAGRABIL PA VZEL PA ŠEL. NIČ, NIČ NI VPRAŠAL KAKŠEN JE IN TO, SAMO VZEL GA JE PA ŠEL Z NJIM. SAJ PRAVIM, ZAENKRAT NI TEŽAV S PRODAJO.
GORE MNOGIM, ŠE POSEBEJ V TEM POLETNEM ČASU, PREDSTAVLJAJO PRAVI UŽITEK IN V POSOČJU JE VELIKO GORSKIH DESTINACIJ, TU SO ŠTEVILNE PLANINE, DOLINE IN IDILIČNI KOTIČKI, KI JIH PONUJAJO JULIJCI. V TEM KONCU PA SEVEDA NE MOREMO MIMO 2679 M VISOKEGA MANGARTA, KI VELJA ZA ČETRTO NAJVIŠJO GORO V SLOVENIJI. ZDAJ PA GREM PREVERIT, KAJ VSE NA VZPONU NA VRH PONUJAJO MANGARTSKA POBOČJA.

PRILJUBLJENO IZHODIŠČE ZA VZPON NA MANGART, KI LEŽI NA MEJI Z ITALIJO, JE BLIZU NEKDANJEGA MEJNEGA PREHODA PREDEL, DO KJER JE MOŽNO PRITI TUDI SKOZI KRANJSKO GORO IN TRBIŽ. PRIJETEN POSTANEK JE MANGARTSKA PLANINA, ENA ZADNJIH OVČJIH PLANIN NA BOVŠKEM, KJER PRIDELUJEJO OVČJI SIR. GRE ZA TRADICIONALNI BOVŠKI SIR, KI TEMELJI NA BOGATI DEDIŠČINI PAŠNIŠTVA IN SIRARSTVA NA TEM OBMOČJU.
TA TRADICIJA SEGA ŽE STOLETJA, NAŠI DEDKI, PRADEDKI, VSI SO SE S TEM UKVARJALI. ZDAJ JE TO OVČARSTVO, PLANŠARIJA, PLANINE, ŽE MALO ZAMRLO. V BISTVU PREJ SO ŽIVELI OD TEGA, SO SE S TEM PREŽIVLJALI, ZDAJ JE TO BOLJ ZA HOBI. ENI IMAJO ZA HOBI, ENI ŠE VEDNO ŽIVIJO OD TEGA. BOVŠKI SIR JE TRADICIONALNI SIR. TAKEGA SIRA V BISTVU NE DOBIŠ NIKJER. 80 ALI LAHKO 100 % OVČJE MLEKO, TEMU MLEKU SE LAHKO DODA PA 20 % KRAVJEGA ALI PA KOZJEGA MLEKA. MI IMAMO NA TEJ PLANINI TUDI NEKAJ KOZ, TAKO DA MLEKO ZMEŠAMO, NI SAMO OVČJE.
IN TUKAJ LAHKO TURISTI TUDI POSKUSIJO SIR? TUKAJ SIR LAHKO POSKUSIJO, GA KUPIJO, ODNESEJO S SABO. TURISTOV JE KAR DOSTI, SAMO ZADNJI DVE LETI, KAR JE TA KRIZA, JE KAR UPADLO NEKAJ.
TUDI PRODAJA SIRA?
TUDI PRODAJA JE MALO PADLA. BOLJ NA DROBNO GRE, NA DEBELO JE BOLJ PADLO. CEL SIR VZAME KAKŠEN MALO, TAKO.
NA MANGARTSKI PLANINI VSAK DAN NAREDIJO OKOLI 15 HLEBOV SIRA, 254 OVC, KOLIKOR JIH JE NA OKOLIŠKIH PAŠNIKIH, PA VSAK DAN MOLZEJO ROČNO. KAKŠNO JE PRAVZAPRAV DELO OVČARJA?
DELO OVČARJA JE VSAK DAN ISTO. NA PRIMER 85 DNI SMO TUKAJ IN TO DELO JE VSAK DAN ISTO, MONOTONO. V BISTVU SE GA KAR HITRO NAVELIČAŠ. ZJUTRAJ VSTANEMO OB ŠTIRIH. NAJPREJ POPIJEMO KAVO, DESET PETNAJST MINUT SE MALO POGOVARJAMO, POTEM GREMO PA MOLST.
IZLET NA MANGARTSKO PLANINO JE S SPOZNAVANJEM IN POKUŠINO BOVŠKEGA SIRA PRIMEREN TUDI ZA DRUŽINE Z MAJHNIMI OTROCI. ČE VAM JE TAKŠEN VZPON DOVOLJ, SE LAHKO ODLOČITE ZA VRNITEV V DOLINO ALI PA POT NADALJUJETE PROTI MANGARTSKEMU SEDLU, DO KJER SE ŠE PRIDE Z AVTOMOBILOM, KJER JE PRAVZAPRAV TUDI TISTO PRAVO IZHODIŠČE ZA NA MANGARTSKI VRH.

NA MANGARTSKO SEDLO VODI TUDI NEKDANJA VOJAŠKA IN NAJVIŠJE LEŽEČA SLOVENSKA CESTA, KI JO NA VZPONU KOMBINIRATE Z MARKIRANIMI PLANINSKIMI POTMI. ZA NADALJEVANJE SE CESTA TUKAJ PLAČA? JA, TUKAJ SE PLAČA PET EVROV EKOLOŠKE TAKSE ZA AVTOMOBILE IN MOTORISTE, ZA PEŠCE IN KOLESARJE JE PA PROSTA POT. MANGART JE POSEBEN TUDI ZARADI REDKEGA GORSKEGA RASTLINJA. POT DO SEDLA JE PRIMERNA ZA POVPREČNEGA PLANINCA, IZHODIŠČ PA JE VEČ.
MI SMO ŠLI IZ LOŠKE KORITNICE, SE POVZPELI DO MANGARTSKEGA SEDLA, TAM SMO POČILI. ZDAJ SE VRAČAMO PO POTI DO PLANINE, MANGARTSKE PLANINE.
GRESTE VEČKRAT NA SEDLO? JAZ SEM BIL PRVIČ PEŠ. BIL SEM ŽE Z AVTOM, DRUGAČE PEŠ SEM BIL PA PRVIČ DANES, TAKO DA... JE FINO, LEPA TURA, NI NAPORNO. NA MANGARTSKO SEDLO PRAVZAPRAV NI NOBENIH TEŽAV. VEČINA SE GOR PRIPELJE Z AVTOMOBILOM, POTEKATA PA TUDI NA SEDLO TUDI DVE LEPI POTI, TAKO DA BI PRIPOROČAL VSEM, DA SE POSLUŽIJO TUDI TEH POTI, KER IMAJO KAJ VIDETI NA TEJ POTI. DO MANGARTSKEGA SEDLA GRE LAHKO V BISTVU VSAK, KI JE KOLIKOR TOLIKO IZKUŠEN, MISLIM DA HODI V HRIBE IN GORE. ZA NA VRH PA SEVEDA V TEH RAZMERAH, KI SO ZDAJ TRENUTNO, SE PRAVI NEKAJ JE ŠE SNEGA, PA RES IZKUŠENI.
NA MANGARTSKEM SEDLU JE TUDI KOČA, ODPRTA V POLETNI SEZONI, KJER SE LAHKO OKREPČATE Z DOMAČIMI JEDMI. SEDLO JE PRILJUBLJENO TUDI ZARADI SVOJIH RAZGLEDOV, KI SEŽEJO NA VSE STRANI IN PRIVABLJAJO ŠTEVILNE IZLETNIKE. OD TU NAPREJ JE POT NA VRH MANGARTA MALCE ZAHTEVNEJŠA, PO ITALIJANSKI STRANI MORDA MALCE LAŽJA, A JE VSEENO PRIPOROČENO, DA IMATE S SEBOJ ČELADO IN KOMPLET ZA SAMOVAROVANJE. TUKAJ SE KONČA TUDI NAJVIŠJE LEŽEČA SLOVENSKA CESTA IN NADALJUJETE LAHKO SEVEDA LE PEŠ.

V BOHINJSKO SIRARSKO POT SPADA TUDI PLANINA USKOVNICA, SKOZI KATERO JE NEKOČ VODILA GLAVNA PLANINSKA POT ZA NA TRIGLAV. PLANINA PREDSTAVLJA JUGOVZHODNI DEL PLANOTE POKLJUKA. TA PROSTOR JE BIL NEKDAJ NA GOSTO POSEJAN S PASTIRSKIMI STANOVI, DANES PA SO LE REDKI OHRANILI NEKDANJO PLANŠARSKO IDILO. NA LOMU PR ' ULČENEK ZAKONCA MINKA IN RUDA CVETEK ŠE VEDNO OHRANJATA NE SAMO TRADICIJO SIRARSTVA, AMPAK TUDI SPOMINE NA ČASE, KO JE BILO TRIGLAVSKO POGORJE ŠE ŽIVO OD PLANŠARIJE.
VČASIH NAS JE BILO TUKAJ GOR 13 MAJERJEV PA PLANŠARJEV IN PLANŠARIC. PA V SIRARICO SMO NOSILI. ENA SIRARICA JE DELALA IN SMO VSI GOR NOSILI MLEKO. TO SMO IMELI VČASIH PO HLEVIH MUZIKO, HARMONIKO, SMO PLESALI IN VSE SORTE JE BILO, TAKO DA JE BILO ZABAVNO. ZDAJ PA NI NIČ VEČ, JE PRAZNO. VČASIH JE BIL BOHINJSKI SIR... SO GA S KONJI VOZILI V TRST. DVA DNI, TRI DNI JE VOZIL SIR DOL, PA NAZAJ. PLANINA USKOVNICA JE BILA DOLGA STOLETJA SREDIŠČE BOHINJSKIH PASTIRJEV, KI SO TU PASLI ŽIVINO. SIRARSTVO JE BILO ŽIVO VSE DO SREDINE 60- IH, POTEM PA SE JE V SREDNJI VASI ZGRADILA SIRARNA, PLANŠARSTVO JE POČASI ZAMIRALO, PLANINA PA SE PRIČELA PRAZNITI. SE PA ZADNJA LETA TUDI ZARADI PROJEKTA SIRARSKE TURISTIČNE POTI NA BOHINJSKE PLANINE PONOVNO VRAČA ŽIVLJENJE. PLANINA JE BILA VČASIH ŽIVA, TO SO BILI VSI TILE PLANŠARSKI STANOVI ŽIVI, VSAK MAJER JE IMEL SVOJO ŽIVAL, ŽIVINO IN SKUPNO SIRARNO. SKUPNE SIRARNE SO DELALE Z VELIKO KOLIČINO MLEKA. SIR, KI JE BIL ZREL, SO GA PONAVADI NOSILI V DOLINO. NOSILI SO GA NA KROŠNJAH, V PRTU ZAVITEGA. TO JE ŽIVELO LETA IN LETA. VSO OSNOVNO ŠOLO SEM PREŽIVELA NA PLANINI.

ZGODOVINO BOHINJSKIH PLANIN ŽE OD SREDNJEGA VEKA DALJE PIŠEJO MAJERJI IN MAJERICE, KI SO OB SVETEM JAKOBU NA PLANINE PRIGNALI ŽIVINO Z NIŽJE LEŽEČIH SENOŽETNIH PLANIN. ZA NAJVIŠJE LEŽEČO PLANŠARIJO, KJER ŠE IZDELUJEJO SIR, VELJA VELO POLJE, KI Z DOBRIMI 1700 M NADMORSKE VIŠINE SPADA V BOHINJSKO SIRARSKO POT. MI PA SMO OBISKALI SIRARNO NA PLANINI KONJŠČICA, KI SE NAHAJA MED VIŠEVNIKOM IN GREBENOM SLEMENA, ZARADI RAZGLEDA PA SPOMINJA NA NARAVNI AMFITEATER.
SIRARSTVO JE TUKAJ NA TEJ PLANINI STARO ŽE OD 200 DO 300 LET IN TO SO BILI KMETJE IZ BOHINJSKIH VASI, KI SO IMELI TUKAJ STANOVE IN SO TUKAJ TUDI SIRARILI.

SIRARILI SO PA TRDI SIR IN DELALI SO TUDI V BISTVU EMENTALERJE. PRED STOTIMI LETI JE ŠE PRIŠEL SEM UČIT EN MOJSTER IZ ŠVICE, DA JIH JE V BISTVU TO NAUČIL IN TO TRADICIJO SO NAPREJ GOJILI DO DANES.
JE PA V PRETEKLOSTI VSAKA VAS V BOHINJU IMELA SVOJO PLANINO, KJER SO PLANŠARJI POLETI PASLI ŽIVINO.
NA PRIMER SREDNJA VAS, SREDNJA VAS IMA PRAPROTNICO, USKOVNICO IN PA KONJŠČICO. KAKO NAJ POVEM? VSAKA VAS JE POTEM SVOJO ŽIVINO NA SVOJO PLANINO GNALA. TE SREDENJSKE PLANINE, TO SO ZELO DOBRE PLANINE, IMAJO VODO. NA PRIMER DRUGE PLANINE NIMAJO VODE IN MORAJO NA PRIMER DALEČ, DALEČ GONITI ŽIVINO NAPAJAT.
KAKO ZELO ŽIVA JE BILA TA PLANINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI?
PO DRUGI SVETOVNI VOJNI JE BILO TUKAJ 22 MAJERIC, IN TO SO BILE PUNCE, STARE OD 18 DO 25 LET. TO SO BILE TAKE LEPE PUNCE, DA SO HODILI SEM GOR VSE SORTE LJUDJE, TUDI PRIMORCI SO PEŠ PRIŠLI SEM GOR, DA SO TE PUNCE VIDELI. RES, TUKAJ JE BIL PA SAMO EN PASTIR IN JE BIL SIRAR. VSAKA MU JE MORALA EN DAN POMAGATI. TO SE JE REKLO TRETINJITI. TRETINJITI, SE PRAVI MEŠATI V TISTEM KOTLU TISTO MLEKO, DA SO SIR VEN POTEGNILI. NA KONCU JE ŠLA POTEM SKUTA VEN. OBMOČJE BOVŠKEGA S SVOJO PESTRO RAZNOLIKOSTJO NARAVNEGA OKOLJA, Z GORSKIMI GREBENI, Z REKAMI, SLAPOVI IN CELO JAMAMI V TEM ČASU PRIVABLJA ŠTEVILNE TURISTE. OKOLIŠKI VRHOVI PONUJAJO RAZLIČNE PLANINSKE TURE, KI SI JIH LAHKO PRILAGODITE GLEDE NA ZAHTEVNOST.

IZ BOVŠKE KOTLINE LAHKO ZAČNEMO HOJO NA SVINJAK, PRIBLIŽNO TRI URICE HODA, MALO DLJE JE EN ROMBON, KAKIH ŠTIRI DO PET URIC, OBSTAJA PA ENA KRAJŠNJICA, IN SICER IZ 400 M NA 2200 M SE LAHKO V POLETNEM ČASU ZAPELJEMO NA KANIN S KANINSKO ŽIČNICO IN OD TAM SO IZHODIŠČE NA PRESTRELJENIK, PRESTRELJENIŠKO OKNO ALI PA NA VISOKI KANIN.
POLEG VZPONOV NA BLIŽNJE VRHOVE JE V OKOLICI BOVCA KAR NEKAJ MOŽNOSTI TUDI ZA DALJŠE TURE. ČE SE IZ BOVCA ZAPELJEM PROTI TRENTI, JE PRED TRENTO DOLINA LEPENE IN OD TAM JE POTEM IZHODIŠČE ZA KRNSKO JEZERO IN NAPREJ LAHKO TUDI NA KRN, IZ TRENTE PA IZ ZADNJICE SKOZI DOLINO ZADNJICE NA TRIGLAV, SEVEDA.
GLEDE NA ŠTEVILNOST PLANINSKIH DESTINACIJ SE MNOGI ODLOČIJO ZA VEČDNEVNO BIVANJE V BOVCU, KJER JE POLEG HOTELSKIH NAMESTITEV, APARTMAJEV IN ZASEBNIH SOB TUDI MOŽNOST KAMPIRANJA.
ZA VEČ INFORMACIJ SMO VAM NA RAZPOLAGO V TURISTIČNO- INFORMACIJSKEM CENTRU V BOVCU, KJER IMAMO TUDI ZEMLJEVIDE IN VAM BOMO GLEDE NA VAŠO ZAHTEVNOST PRIPOROČILI KAKŠNO TURO ALI KAKŠNO PEŠPOT ALI PA SE LAHKO PODATE V TRENTO V INFORMACIJSKO SREDIŠČE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA, KJER VAM BODO RAZLOŽILI VSE O TEM NAŠEM EDINEM NARODNEM PARKU.

BOVEC JE TOREJ ODLOČNO IZHODIŠČE ZA PLANINSKO- POHODNIŠKE IN CELO KOLESARSKE TURE. ENA IZMED TAKŠNIH DESTINACIJ JE TUDI MALO MANJ POZNANA IN IDILIČNA PLANINA KRNICA. NA NJO VODI NE RAVNO ZAHTEVNA TURA, VAŠ VZPON PA LAHKO SPREMLJAJO TUDI POTNIKI V KABINSKI ŽIČNICI, KI VODI NA KANIN. NO, MOJ VZPON PA BO SPREMLJAL KOLESARSKI VODNIK GREGOR. GREVA?

IZHODIŠČE JE V BOVCU, V CENTRU BOVCA. PRIDEŠ, TUDI KONČAŠ V CENTRU BOVCA. VZPON JE RECIMO URO IN POL, MOGOČE CELO KAJ VEČ, SPUST PA TUDI RECIMO TAM OKROG OD 45 MINUT NAPREJ, ODVISNO, KAKŠEN KOLESAR SI. VZPON DO PLANINE JE PO MAKADAMSKI POTI, KI GRE MIMO B POSTAJE KANINSKE ŽIČNICE ZA NA KANIN IN POTEM ŠE MALO NADALJUJEŠ PROTI PLANINI KRNICA, POTEM GRE PA PO PLANINSKI POTI NAZAJ PROTI BOVCU.
KAKŠNA JE ZAHTEVNOST VZPONA?
VZPON NI RAVNO NAJBOLJ PREPROST, NI PA TUDI EDEN IZMED NAJBOLJ ZAHTEVNIH VZPONOV, SPUST JE PA PO PLANINSKI POTI NAZAJ PROTI BOVCU, KI PA NI RAVNO NAJLAŽJI, NO. ČE SE OZREMO OKOLI, VIDIMO, DA VSI TERENI, KI SO TUKAJ OKROG, NISO RAVNO NAJBOLJ POLOŽNI. NA KOLESARJENJU PROTI KRNICI SE Z VIŠINO ODPIRA VSE BOLJ SLIKOVIT PANORAMSKI POGLED NA BOVŠKO DOLINO IN OKOLIŠKE VRHOVE. OB MAKADAMSKI CESTI JE UREJENIH NEKAJ RAZGLEDNIH TOČK, ZA TAKŠEN VZPON PA JE PRIPOROČENA TUDI DODATNA OPREMA.
PRIPOROČLJIVO JE IMETI ŠE KAKŠEN RUZAK S KAKŠNO MALICO, VODO, REZERVNA GUMA NI RAVNO ODVEČ IN KAKŠNI ŠČITNIKI ZA KOLENA TUDI VČASIH PRAV PRIDEJO NA TEH TURAH.
ČE TURISTI, KI PRIDEJO V BOVEC, NIMAJO S SEBOJ KOLESA, SE JE V BOVCU TUDI MOŽNO SPOSODITI KOLO? PRI NAS V NAŠI AGENCIJI IZPOSOJAMO KOLESA, ZRAVEN KOLESA AVTOMATSKO PAŠE TUDI ČELADA. ZDAJ ČE PA NE VEJO TOČNO, KJE BI SE PELJALI, JIH LAHKO PA TUDI PELJEMO.
VODNIKI VAS PO ŽELJI SPREMIJO NA RAZLIČNE TURE, OB UREJENI CESTI NA KRNICO PA SI LAHKO IZLET POPESTRITE S SPOZNAVANJEM JAMSKIH DRAGULJEV IN OSTALIH NARAVNIH ZNAMENITOSTI KANINSKEGA POGORJA. S KOLESARSKIM VZPONOM NA KRNICO BOSTE PREMAGALI OKOLI 700 M NADMORSKE VIŠINE.

PLANINA KRNICA JE BILA NEKOČ ENA IZMED OVČJIH PLANIN, KJER SO SE V NAMEN IZDELAVE OVČJEGA BOVŠKEGA SIRA TUKAJ PASLE ŠTEVILNE OVCE. DANES TEH NI VEČ, VAM PA LAHKO GOSPODAR, ČE BOSTE IMELI SREČO IN GA TUKAJ NAŠLI, POVE, KAKO SE JE NEKOČ IZDELOVAL SIR.

DANES STA TUKAJ NA PLANINI DVE STAVBI. ENA JE ŠTALA, TAM KJER SO BILE OVCE, DRUGA JE PA STAN OZ. HRAMI, TAM KJER JE BILA KLET IN SE JE DELALO SIR. ZRAVEN JE PA ŽE MOLZIŠČE.
ZAKAJ OVC DANES TUKAJ NI VEČ?
ZATO, KER TA STVAR NI BILA VEČ EKONOMIČNA. MI SMO PAČ... KMETJE SMO IMELI ZMERAJ VEČ OVC IN SMO ZAČELI S STROJNO MOLŽO. TUKAJ SE JE MOLZLO NA ROKE. PA TUDI ODDALJENOST JE PREVELIKA IN MLEČNOST TUKAJ ZELO PADE. ČE SMO TUKAJ, POHODNIKOM ZMERAJ RAZLOŽIMO, KAKO SE JE IZDELOVAL SIR, JE PA PLANINA PRIJETNA SAMO ZA POGLED IN ZA TURISTE, DRUGAČE ZA SAMO PROIZVODNJO OVČJEGA SIRA JE BILA PA IZREDNO ZAHTEVNA.
ZARADI SAME DOSTOPNOSTI?
ZARADI SAME DOSTOPNOSTI PA TUDI ZARADI STRMIH PAŠNIKOV IN ODDALJENOSTI PAŠNIKOV.
PLANINA JE VSE BOLJ PRILJUBLJENA IZLETNIŠKA TOČKA. PO KOLESARJENJU NA KRNICO SE LAHKO S KABINSKO ŽIČNICO Z B POSTAJE ZAPELJETE NA KANIN ALI PA SE VRNETE V DOLINO. V BOVCU VAM V SIRARNI OSTAN PO PREDHODNI NAJAVI PRIPRAVIJO POKUŠINO BOVŠKEGA SIRA, GOSPODAR PA VAS LAHKO SEZNANI S PODROBNOSTMI O NJEGOVI PRIDELAVI. NEDALEČ OD SIRARNE SO TUDI PAŠNIKI AVTOHTONIH BOVŠKIH OVC, KJER SE PASEJO V TOPLEJŠIH MESECIH.

ZGODOVINA TE PASME SEGA KAR PRIBLIŽNO KAKIH 500, 600 LET NAZAJ, KO SO PRVIČ OMENJENE PLANINE. TA PASMA JE PAČ AVTOHTONA IN S TO PASMO SMO NAJBOLJ ZADOVOLJNI TU V NAŠIH KRAJIH.
MHM, AMPAK V ČEM SE TA AVTOHTONA BOVŠKA OVCA RAZLIKUJE OD OSTALIH OVCA? TA SE RAZLIKUJE PO TEM, DA JE MLEČNA PASMA, EDINA SLOVENSKA MLEČNA PASMA, PA JE PAČ NAVAJENA V TEŽKIH POGOJIH IN ZARADI TEGA SE JE TUDI OBDRŽALA TUKAJ V HRIBIH.
BOVŠKA OVCA SE OD OSTALIH RAZLIKUJE TUDI PO IZGLEDU.
BOVŠKA OVCA IMA GOLO GLAVO IN DRUGE STVARI, MANJŠE OKVIRJE, IMA SAMO DO 60 KG, NEKAJ TAKEGA, TAKO DA SE TAKOJ VIDI. KRATKA UŠESA IMA PA BOLJ ŽIVA JE.
KAJ PA GLEDE BARVE?
GLEDE BARVE JE PA PRIBLIŽNO POLOVICA ČRNIH IN POLOVICA BELIH.

ZA VSE, KI VAM JE MORDA NA MORJU PREVROČE, SO TOREJ PLANINSKE DESTINACIJE ZAGOTOVO PRAVA IZBIRA ZA NEKAJDNEVNE POČITNICE. TE LAHKO NA BOVŠKEM ZDRUŽITE TUDI Z DOŽIVETJI NA SOČI, VSEKAKOR PA UPAM, DA VAM BO KAKŠEN NAMIG IZ NAŠE ODDAJE KORISTIL PRI PREŽIVETJU LETOŠNJEGA POLETJA. LEPO IN NA LEPŠEM PREŽIVITE POLETNE TOPLE DNEVE. SE VIDIMO V SEPTEMBRU.

TAKO, TO JE BILA NAŠA ŠE ZADNJA ODDAJA PRED POLETNIM ODDIHOM. NA LEPŠE VAS BOMO ZNOVA VABILI SEPTEMBRA, DO TAKRAT PA SE NAUŽIJTE ČIM VEČ MORJA, SONCA, PLANIN IN PA TRENUTKOV, KI JIH BOSTE HRANILI V VAŠEM ALBUMU SPOMINOV. SE VIDIMO SEPTEMBRA. PA SREČNO.

Prejšnja: Obala

Naslednja: 8. 9. 2011

oglasno sporočilo

Moj RTV

Na lepše: Bohinj in Bovec - planine