Na lepše: Mozirje in Kamnik

VAŠ IZLET PO ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI LAHKO PRIČNETE NA GOLTEH, VISOKI KRAŠKI PLANOTI NA VZHODNEM OBROBJU SAVINJSKIH ALP, KI JI DOMAČINI PRAVIJO TUDI MOZIRSKE PLANINE. NAJVIŠJI VRH JE BOSKOVEC, Z VIŠINO 1587 METROV. PLANINA PA JE ZAVAROVANA KOT KRAJINSKI PARK. SO PA GOLTE SVET APNENCA IN VULKANSKIH KAMNIN, KJER BOSTE NAŠLI NEMALO VRTAČ IN KRAŠKIH JAM.
GOLTE SO V BISTVU ŠE DEL, ZADNJI DEL, NAJBOLJ JUŽNI DEL CELEGA MASIVA ALP, KI SE RAZTEZAJO IZ SLOVENIJE, PREKO AVSTRIJE, ITALIJE IN FRANCIJE DO APENINOV.
PRVI KRAŠKI POJAV JE KAR TUKAJ ZA NAMI. TO JE V BISTVU VRTAČA, NA KATERI JE DEL TUDI SMUČIŠČE. TO JE VRTAČA MORAVA. POTEM IMAMO PET JAM. NAJBOLJ ZNAČILNA, KI JE TUDI ZAŠČITENA, JE MESARSKA LOPA, KI JE JUŽNI DEL TUDI TEGA ALPSKEGA VRTA, V KATERI GNEZDI ŠE ZDAJ NETOPIR, JE TUDI ZAŠČITENA, TAKO DA VSTOP NI DOVOLJEN. TUKAJ V TEJ SMERI ZA ALPSKIM VRTOM JE JAMA LEDENICA, RAVNO ZARADI TEGA TUDI IME LEDENICA, KER SO SPRAVLJALI POZIMI V HLAD ŽIVILA, MESO, DA SE NISO POKVARILA. SEVEDA, ŠE VEČJA ZNAMENITOST JE PA HRIB ZA NAMI, KI SE MU REČE SMREKOVEC. TO PA JE SICER MIRUJOČI VULKAN IN TUDI VSE TE KAMENINE TAM SO VULKANSKEGA IZVORA. GOLTE IMAJO TUDI IME PO TEM, KOT KRAS, PREPELELO KAMENJE, DA VSA VODA, KI PRIDE, JO PLANINA POGOLTA. IN ZARADI TEGA JE TUDI NASTALO IME GOLTE.
NA GOLTEH ŽE 40 LET DELUJE GORSKO TURISTIČNI CENTER, KI PA JE TRENUTNO V FAZI OBNOVE. V NAČRTU IMAJO TUDI IZGRADNJO CESTNE POVEZAVE IN POSODOBITVE ŽIČNICE. GORSKO TURISTIČNI CENTER JE ZNAN PREDVSEM PO SMUČARSKIH STRMINAH, ŽELIJO PA GA PRIBLIŽATI OBISKOVALCEM SKOZI VSE LETO. GOLTE PA SO ZARADI ŠTEVILNIH BREZPOTIJ TUDI IZJEMEN PROSTOR ZA GORSKE KOLESARJE. ZDAJ, JAZ SEM DANES PRIKOLESARIL IZ MOZIRJA NA PLANINO GOLTE, TO JE DOBRIH 16 KILOMETROV IZ MOZIRJA DO ALPSKEGA VRTA, PA DOBRIH TISOČ METROV VIŠINSKE RAZLIKE. ZATO JE MOGOČE KAR PRECEJ ZAHTEVEN VZPON.
KOLESARITE LAHKO MIMO STARIH PLANINSKIH STAJ, KI SO BILE NEKOČ POSEJANE PO PLANINI.
IZBERETE LAHKO SMER PROTI LJUBNEM OB SAVINJI, ZANIMIVA PA JE TUDI POT PROTI SMREKOVCU, SLEMENU IN NA ČRNO. NA STARIH STANIH JE TRENUTNO ŠE ENA PASTIRSKA KOČA OZIROMA DVE, TRI KOČE SO TAM, AMPAK VČASIH JE BILO PA NA TEJ PLANINI ŠE VEČ TEH PASTIRSKIH STANOV IN HLEVOV, KJER SO POLETI ŽIVELI PASTIRJI IN PASLI ŽIVINO. GOLTE PA V TEM ČASU PRIVABLJAJO TUDI POHODNIKE, PLANINCE IN ZMERNE REKREATIVCE.

SAMO PET MINUT VOŽNJE STRAN OD GOLTEŠKE PLANINE PA STOJI RAJSKI KOTIČEK. TRISTO LET STARO POSESTVO, NA KATEREM JE MLADI GOSPODAR ANDREJ PRIČEL RAZVIJATI BUTIČNI TURIZEM. IDILIČNA KMETIJA, KI JE ODPRTA ŠELE POL LETA, JE NAMENJENA MANJŠIM SKUPINAM, ŠE POSEBEJ PAROM. KMETIJA NAMREČ NUDI POPOLNO ZASEBNOST, SAJ ODDIH TU PREŽIVLJATA SAMOSTOJNO, KOT EDINI STANUJOČI NA POSESTVU.
TO SE JE PRIČELO NEKAKO TRI LETA NAZAJ, KO SVA S STARO MAMO PRIŠLA DO UGOTOVITVE, DA TA HIŠA NE SME PROPADATI IN POTEM SEM SE JAZ ODLOČIL VLOŽITI ZNANJE, IDEJE, POTEM DVE LETI, TRI LETA ČASA, DA SEM HIŠKO KOMPLETNO RESTAVRIRAL.
KMEČKA POSEST GOSTEČE JE V CELOTI OBNOVLJENA V STILU TRADICIONALNE SLOVENSKE DOMAČIJE, KI PRIČARA DUH PRETEKLIH ČASOV.
HIŠA JE OSTALA PRVOTNO TAKO, KOT JE BILA. OKNA JE BILO TREBA MENJATI, POTEM POLKNA SO OSTALA NEKAKO ISTA, KOT SO BILA, POTEM KUHINJO SE JE POSKUŠALO OHRANITI PRIBLIŽNO TAKO, KOT JE BILA.
SICER JE ZDAJ ŠE KOMFORTNO OPREMLJENA.
STRANKA IMA MOŽNOST TUDI SAVNANJA. ENA ČISTO IZVIRNA, UNIKATNA SAVNA, NAREJENA IZ STO LET STAREGA LESA, TAKO DA VSE STVARI V HIŠI SO NAREJENE IZ ROČNEGA DELA. TUDI TE ZAVESE, KI SE VIDIJO NOTRI, SO ŠIVANE PO STARI METODI REŠILJE.

SAMO NEKAJ KILOMETROV VOŽNJE STRAN PA SE LAHKO ZAPELJETE DO NAZARIJ IN OBIŠČETE MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA, KI JE POSTAVLJEN V GRADU VRBOVEC. GRAD STOJI PRI SOTOČJU REK DRETE IN SAVINJE, NJEGOVA ZGODOVINA PA SEGA V 12. STOLETJE. GRAD JE BIL V LASTI CELJSKIH GROFOV, EDEN ZADNJIH LASTNIKOV PA JE BIL LJUBLJANSKI ŠKOF TOMAŽ HREN.
DANES NJEGOVA NOTRANJOST SKRIVA PODOBE IZ ŽIVLJENJA OLCARJEV, FURMANOV, ŽAGARJEV IN SPLAVARJEV, KATERIM JE LES V TEJ PROMETNO ZAPRTI IN PRETEŽNO GOZDNATI POKRAJINI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE PREDSTAVLJAL EDINI VIR ZASLUŽKA.
V NAŠEM MUZEJU V BISTVU POZABIMO ZA TRENUTEK NA SODOBNE NAČINE ŽIVLJENJA IN SE VRNEMO V ČAS, KO JE SEČNJA POTEKALA SAMO ŠE S POMOČJO SEKIR IN ROČNIH ŽAG, KO SE JE TRANSPORT V DOLINO VRŠIL SAMO S POMOČJO RIŽ, KO SO PLAVILI LES DO ŽAG SAMO ŠE PO VODI. POLEG TEGA POTEM NA NAŠI RAZSTAVI SPOZNAMO TUDI BIVALIŠČA GOZDNIH DELAVCEV, VLOGO FURMANOV PRI SPRAVILU LESA, NA DRUGI STRANI PA SE RAZSTAVA DELOMA DOTAKNE TUDI ŽE NAPREDKA V GOZDARSTVU, KI GA POTEM PRINESEJO SPREMEMBE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, NAMREČ GRADNJA ŽIČNIC IN GRADNJA GOZDNIH CEST TER S TEM POVEZANO UVAJANJE MODERNE MEHANIZACIJE. NA RAZSTAVI PA SPOZNATE TUDI RAZVOJ ŽAGARSTVA, POUDARJENA PA STA TUDI VLOGA IN PA POMEN SPLAVARSTVA, KOT EDINA MOŽNA POT ZA TRANSPORT TEH OGROMNIH KOLIČIN LESA V DALJNJE KRAJE.

V BLIŽINI LJUBLJANE SE NAHAJA RAJ ZA VSE LJUBITELJE CVETJA ARBORETUM VOLČJI POTOK. PROSTRAN KRAJINSKO OBLIKOVAN PARK S PEŠČENIMI POTMI PONUJA MOŽNOST DOLGIH SPREHODOV IN POČITEK V MIRU IN ZELENJU. ŠTEVILNI NASADI CVETJA, GRMOVJA, DREVES IN VSEGA, KAR SODI ZRAVEN, PA V TEM ČASU PRIPOMORE K ŠE PRIJETNEJŠI PODOBI PARKA. ARBORETUM, KI GA OBISKUJEJO TUDI VEČJE ORGANIZIRANE SKUPINE, JE ODPRT VSAK DAN. OBISKOVALCI MORAJO SPOŠTOVATI ARBORETSKI RED, KI MED DRUGIM PREPOVEDUJE TRGANJE CVETJA, SPUŠČANJE PSOV S POVODCA, VOŽNJO S KOLESI, SEVEDA HOJO PO TRAVI IN PLEZANJE PO DREVESIH.

NAŠA SKUPINA SE PREDVSEM OSREDOTOČA NA MEČEVANJE, PA PAZIMO, DA IMAMO KOSTUME IN OKLEPE, KI SODIJO V PRIMERNO OBDOBJE. MI SMO SI RECIMO IZBRALI VISOKI SREDNJI VEK, DVANAJSTO DO ŠTIRINAJSTO STOLETJE, TAKO DA POSKUŠAMO SE NAUČITI TEHNIKE MEČEVANJA IZ TISTEGA OBDOBJA. MI VADIMO Z ENO IN POL ROČNIMI MEČI IN PA Z ENOROČNIMI MEČI IN ŠČITI. PREDVSEM NA TO. POSKUŠAMO TUDI S ČIM DRUGIM, RECIMO Z ENIM MEČEM IN SEKIRO, AMPAK JE TREBA PAZITI IN BO TREBA ŠE ZVADITI MALO. TAKO DA JE NAPORNO, TEŽKO JE, CELA OPREMA LAHKO TEHTA TUDI DO 30 KILOGRAMOV, TAKO DA JE ZELO TEŽKO SE TUDI PREMIKATI IN DVOBOJ RES Z VSO MOČJO TEŽKO TRAJA VEČ KOT ENO MINUTO. ČE SE LE DA, TUDI NOSIMO ZAŠČITNO OPREMO, JASNO, TAKŠNO KOT SO IMELI. TOREJ, OKLEPE, VERIŽNE SRAJCE PROTI UREZNINAM, ČELADE, ČE SE DA, PREDVSEM ROKAVICE, VELIKO POŠKODB JE PO ROKAH, MEČI, KOT SEM REKEL, SO TOPI IN NISO OSTRI, PA TUDI DOLOČENI UDARCI SO PREPOVEDANI, KOT RECIMO VBODI V GLAVO, KER LAHKO ZELO HITRO KDO OSTANE BREZ OČESA ALI KAJ TAKEGA, TAKO DA MORA BITI NEK DOGOVOR, DA JE ZA VARNOST POSKRBLJENO. TO JE BILA LE VOJNA VEŠČINA, NAMENJENA UBIJANJU, DANES JE PA TO ŠPORT OZIROMA LJUBITELJSTVO IN MORAMO MALO POSKRBETI ZA VARNOST.
NA SREDNJEVEŠKIH DNEVIH SE ZVRSTIJO TUDI OTROŠKE DELAVNICE, MED KATERIMI ZAGOTOVO NAJBOLJ IZSTOPA VILINSKA USTVARJALNICA. NA VILINSKIH OTROŠKIH USTVARJALNICAH OTROKE UČIMO ŽIVLJENJA V SOŽITJU Z NARAVO NA MALO ALTERNATIVEN, DUHOVEN NAČIN. SEZNANJAMO JIH Z UPORABO ZDRAVILNIH ZELIŠČ, KAMNOV, VILINSKIH SIMBOLOV IN TAKO NAPREJ.

KAMNIK Z OKOLICO PA JE POZNAN TUDI PO NAJSTAREJŠI TRADICIJI NOŠ V SLOVENIJI.
V KAMNIKU PA ZA TO TRADICIJO SKRBIMO PREDVSEM V OKVIRU DNEVOV NARODNIH NOŠ, KI BODO LETOS KAR 40- TE NOŠE, TAKO DA JE RES ŽE KAR DOLGA TRADICIJA. VEDETI PA MORAMO, DA JE NOŠA PREDVSEM IZRAZ ENE PRIPADNOSTI, RECIMO SAMEMU NARODU IN OKOLJU, IZ KATEREGA IZHAJAŠ, TAKO DA JE IMELO VSAKO OKOLJE, KOT TUDI KAMNIK, NEKAJ POSEBNEGA IN LAHKO BI REKLI, DA RECIMO TA NOŠA, KI JO JAZ NOSIM, DA TUDI OBSEGA ELEMENTE TE TAKO IMENOVANE KAMNIŠKE NOŠE. IN KATERI SO TI TIPIČNI ELEMENTI, ZNAČILNI ZA KAMNIŠKO NOŠO? JA, ZDAJ, LAHKO BI REKLI, RECIMO, DA TO ZAVEZOVANJE PEČE, KI JO IMAM NA GLAVI, KI JE ZAVEZANA NA TAKO IMENOVANO ROŽO, MOJA JE NAREJENA IZ SVILE, TAKO TUDI MOŠKA NOŠA, MEDTEM KO IZ VOLNE SO PA TAKŠNE NOŠE UPORABLJALI BOLJ NA KMETIH.

ČETRTEGA JUNIJA SE JE V PROSTORIH GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA ZGODIL EDEN NAJVEČJIH DOGODKOV ZA SLOVENSKI TURIZEM SLOVENSKA TURISTIČNA BORZA. NA NJEJ SE JE 140 SLOVENSKIH PONUDNIKOV SREČALO S PREDSTAVNIKI TURIZMA IZ 25- IH DRŽAV. NA NOVINARSKI KONFERENCI SO O DOGODKU SPREGOVORILI DRŽAVNA SEKRETARKA NA MINISTRSTVU ZA GOSPODARSTVO DARJA RADIĆ, DIREKTOR SLOVENSKE TURISTIČNE ORGANIZACIJE DIMITRIJ PICIGA, DIREKTORICA LJUBLJANSKEGA ZAVODA ZA TURIZEM BARBARA VAJDA IN GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA TURIZEM NA MINISTRSTVU ZA GOSPODARSTVO MARJAN HRIBAR.
ŽELEL BI ISKRENO ČESTITATI SLOVENSKI TURISTIČNI ORGANIZACIJI IN PA MESTU LJUBLJANA, NAŠEMU GLAVNEMU MESTU, NAŠI PRESTOLNICI ZA, MISLIM, DA ZELO INOVATIVNO IZVEDBO.
NIT INOVATIVNE IZVEDBE, PA TUDI LETOŠNJE BORZE NA SPLOŠNO JE BILA ZELENA, S KATERO ŽELI SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA TUDI PRI ORGANIZIRANJU POSLOVNIH DOGODKOV KREPITI ZAVEST O SKRBI ZA OKOLJE.
SLOVENSKA BORZA, ŽE 13- TA ZAPOVRSTJO, JE ZAGOTOVO, ČE SE MALO POŠALIMO, 13- TA JE DALEČ OD TEGA, DA BI BILA NESREČNA. MISLIM, DA JE TO PRVI DOKAZ, KAKO SE LAHKO TUDI UDEJANJA STRATEGIJO ZELENEGA TURIZMA, MISLIM, OB SREČANJU 520- IH LJUDI V LJUBLJANI MOGOČE NA PRVI TREN POMISLIM VSE PREJ KOT NA ZELENO, AMPAK MISLIM, DA TAKO ZELENEGA DOGODKA, TRAJNOSTNO NARAVNANEGA PRAKTIČNO BREZ TRANSFERJEV, VSE NA PEŠ ODDALJENOSTI, TUDI NARAVNI MATERIALI V CELOTNI PREZENTACIJI, DOSTOP DO MEDIJEV IN DOSTOP DO MATERIALOV, KI SO EKOLOŠKI, NENAZADNJE PA LAHKO POVEMO, DA TO ŠE VEDNO V SLOVENIJI NI ENOSTAVNO NAREDITI, DA PA SE DA IN TO JE TUDI, S TEM JE BIL NAMEN POKAZATI, DA SLOVENIJA ŽE DANES LAHKO ORGANIZIRA TAKO IMENOVANE ZELENE DOGODKE.
ŠE EN NAMIG ZA GLEDALCE, GLEDE NA TO, DA JE TO NAŠA ZADNJA ODDAJA PRED POLETJEM. KAJ PRIPOROČATE, DA SI OGLEDAJO, KAKŠNE PRIREDITVE MOGOČE, KAKŠEN KOTIČEK?