Na lepše: Zamejstvo in Bazovica

KRAS JE APNENČASTA PLANOTA, DVIGNJENA NAD TRŽAŠKIM ZALIVOM, KJER SE JADRANSKO MORJE NAJGLOBLJE ZAJEDA V KOPNO. TU SE MEŠAJO VPLIVI MEDITERANA IN FURLANIJE S POMEMBNIMI ZGODOVINSKIMI DOGODKI, KI SO SE TEKOM ZGODOVINE KRUTO POIGRALI Z USODO TUKAJŠNJEGA PREBIVALSTVA. KRAS JE BIL 50 LET RAZDELJEN MED DVE DRŽAVI. Z UKINITVIJO POLITIČNIH MEJ PA SE JE POKAZALA MOŽNOST POVEZANOSTI OBALE S KRAŠKIM ZALEDJEM TER RAZVOJ SKUPNEGA KRAŠKEGA TURIZMA IN KULTURE. KRAS JE BIL V STOLETJIH ENA SKUPNA ENOTA, EN SKUPEN TERITORIJ, KJER SO SE ODNOSI MED VASMI VEDNO PREPLETALI. SEVEDA JE MEJA PO 2. SVETOVNI VOJNI PREDSTAVILA NA NEK NAČIN TRAVMA ZA TE VASI, NAMREČ MEJA JE RAZBILA TE ODNOSE, TE SOCIALNE ODNOSE, EKONOMSKE ODNOSE, KULTURNE ODNOSE, TAKO DA JE PRIVEDLO DO TEGA, DA V POVOJNEM OBDOBJU SE DEJANSKO TE VASI NISO VEČ POGOVARJALE, NISO VEČ IMELE TISTIH ODNOSOV, KI SO JIH PRED VOJNO IMELE. JAZ MISLIM DA TURIZEM NI BIL RAZVIT, ZATO KER LJUDJE NISO POZNALI TURIZMA. LJUDJE SE NISO ZAVEDALI, KAJ SPLOH IMAJO, NA KAKŠNEM TERITORIJU ŽIVIJO, SRAMOVALI SO SE, ČE JIM JE NEKDO REKEL, TI SI KRAŠEVEC. TA STVAR SE JE DANES KONČNO SPREMENILA, DANES KRAŠEVEC POMENI BITI PONOSEN NA SVOJO KULTURO, NA SVOJ KRAJ, IN SEVEDA TUDI TO JE PRIVEDLO DO TEGA, DA SMO SPOZNALI NAŠE KORENINE, IN SEVEDA TE KORENINE SMO JIH ŽELELI IN JIH ŽELIMO POKAZATI TUDI DRUGIM LJUDEM, KI OBIŠČEJO TO ZEMLJO.

TRENUTNO SE NAHAJAMO NA GRMADI, TO JE HRIBOVITO POBOČJE, KI PREDSTAVLJA NARAVNO MEJO MED GORIŠKIM KRASOM IN TRŽAŠKIM KRASOM. TA KRAJ JE POZNAN PREDVSEM ZARADI OSTANKOV IZ 1. SV. VOJNE, NAMREČ TU SE JE PREDVSEM ZA ČASA 10. SOŠKE OFENZIVE ODVIJALI HUDI BOJI MED ITALIJANSKO ARMADO IN AVSTRIJSKO ARMADO, NAMREČ NA TEM KRAJU JE ITALIJANSKA ARMADA SKUŠALA PREBITI FRONTNO ČRTO IN ZAVZETI TRST. TU LAHKO SI OGLEDAMO VELIKO UTRDB, SICER VEČJI DEL UTRDB NI BILO ŠE ODKOPANIH OZIROMA RAZISKANIH, ŠELE V ZADNJIH LETIH SKUŠAMO TO OBMOČJE VALORIZIRATI, TUDI S TURISTIČNEGA VIDIKA. IN TE UTRDBE PREDSTAVLJAJO TISTO LINIJO, TISTO FRONTNO LINIJO, KI SO JO AVSTRIJCI ZGRADILI PREDEN BI ITALIJANI PRIŠLI V TE KRAJE. GRMADA PREDSTAVLJA TUDI NEK ZGODOVINSKI SPOMIN ZA OKOLIŠKE VASI IZPOD GRMADE, NAMREČ VSE VASI SO BILE V TISTIH LETIH PORUŠENE, PREBIVALCI IZSELJENI, TAKO DA ŠE DANES GRMADA PREDSTAVLJA ZA KRAŠEVCE EN KRAJ SPOMINA, IN SICER SPOMINA NA 1. SV. VOJNO.

KAKO ZAMEJSKI SLOVENCI V TEM DELU OHRANJATE SLOVENSKI JEZIK? Z VSAKODNEVNIM ŽIVLJENJEM, OD OTROŠKEGA VRTCA, OSNOVNE ŠOLE, NIŽJE, SREDNJE, VIŠJE, PA DO FAKULTETE SLAVISTIKE V TRSTU. VES ŠOLSKI POTEK JE POPOLNOMA V SLOVENŠČINI. V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU IMAMO ORGANIZIRANE PO VSEH VASEH KULTURNA DRUŠTVA, PO VEČ VASI SKUPAJ ŠE ENO ŠPORTNO DRUŠTVO. NA POBOČJU BREG IN OB VHODU V MAGIČNO DOLINO GLINŠČICA NA DOLGI KRONI PA BOSTE NAŠLI ZADRUŽNI HLEV. ZAMEJSKI SLOVENCI SO Z VELIKO TRUDA IN V TEŽKIH RAZMERAH OBDRŽALI IN PREUREDILI OGROMNO POSESTVO. SKUPINA DESETIH MLADIH SE JE ODLOČILA, DA BO TA GRIČ PREUREDILA V DRUGE KULTURNE NASADE, SICER OLJKE IN VINOGRADE. EN DEL SE JE ZANIMAL ZA KONJENIŠTVO, IN TAKO SMO PO 12. LETIH SPET URAVNALI DEFICIT, ZAČELI POPRAVLJAT HLEV IN ZDAJ GA NAMENJAMO V TURISTIČNO PROMOCIJSKE NAMENE. UPAMO DA BO ČEZ PAR LET TUDI V TEM SMISLU ZAŽIVEL Z DEGUSTACIJSKIM PRODAJNIM CENTROM IN Z MLADINSKIM HOTELOM. V ZADRUGI DOLGA KRONA JE V TURISTIČNE NAMENE UREJENA TUDI VINSKA KLET, ZA KATERO SKRBI VINOGRADNIK RADO KOCJANČIČ. PO PREDHODNI NAJAVI JE MOŽNA POKUŠINA VIN. VELIK DEL PROSTORA ZADRUGE JE NAMENJEN JAHALNEMU DRUŠTVU DOLGA KRONA. V KONJUŠNICI DOLGA KRONA JE ZA OBISKOVALCE MOŽNO JAHANJE? JE MOŽNO JAHANJE. V NAŠI KONJUŠNICI IMAMO ŠOLO JAHANJA IN TUDI LAHKO GREMO NA TREKINGE KRAJŠE ALI DALJŠE, DNEVNE, ENODNEVNE TREKINGE.
KAM PA GRESTE NA TE TREKINGE, ČE SO DALJŠI? ČE SO DALJŠI, GREMO NA TREKINGE V BLIŽNJO SLOVENIJO, KER TERITORIJ NAM JE ZELO BOLJŠI KOT TUKAJ PRI NAS. TUKAJ PRI NAS IMAMO DVOURNO ALI PA TRIURNO LEPO JAHANJE, V SLOVENIJI PA LAHKO CEL DAN GREMO PO TERENU. KRAJŠE JEŽE SO MOŽNE MED VINOGRADI IN OLJČNIKI, OD KODER SE VAM ODPRE ČUDOVIT POGLED NA TRŽAŠKI ZALIV S TRSTOM NA ENI IN MALCE MANJ PRIJAZEN POGLED NA NAFTNA SKLADIŠČA NA DRUGI STRANI. PROGRAM IN ZAHTEVNOST JEŽE SE ODLOČITA SKUPAJ Z OBISKOVALCI, RAZVOJNIH VIZIJ ZA NADGRADNJO TURISTIČNE PONUDBE PA NE MANJKA. NAČRTE IMAMO SKOZI NOVE, ZDAJ SMO IMELI PROGRAM, DA KONČAMO KONJUŠNICO, DA ŠE NEKAJ DEL NAPRAVIMO V KONJUŠNICI, IN DA POTEM GREMO NA DALJŠE IZLETE, CELO ENOTEDENSKE PO ITALIJI IN TUDI RECIMO V AVSTRIJI ALI SLOVENIJI. IMAMO TUDI EN DRUGI PROJEKT, ENO KONJENIŠKO POT, KI NAJ BI STARTALA Z NAŠE DOLGE KRONE IN ŠLA DO CERKNIŠKEGA JEZERA IN ŠE MALO NAPREJ. STRUKTURA OBISKOVALCEV KONJENIŠKEGA DRUŠTVA SESTAVLJAJO TAKO SLOVENCI KOT ITALIJANI, OB KONCU JEŽE PA JAHAČE PRESENETIJO Z DOMAČO POGOSTITVIJO.
GREMO LAHKO NA KOZAREC DOBREGA VINA, IN TUDI POKUŠNJE OLJA, KI GA PRIDELAMO, SAJ SMO ŠE NA POBIRANJU OLJK, KONČUJEMO, TAKO DA SO ZELO ZADOVOLJNI, KO KONČAJO JEŽO, IN SE SKLEPETAMO IN NEKAJ SPIJEMO RECIMO.

NA SEVERNEM ROBU ITALIJANSKE ISTRE PA SE KOT VPETE V STENO NAHAJA PRIKUPNA SLOVENSKA ZAMEJSKA VAS Z IMENOM RICMANJE. IME NAJ BI IZHAJALO IZ NEMŠKEGA PRIIMKA RICMAN, VAS PA ZAZNAMUJE MOGOČNA CERKEV, KI NOSI ZANIMIVO ZGODBO O NENAVADNEM PRIŽIGANJU LUČI V NOTRANJOSTI ŠE IZ ČASA AVSTRIJSKEGA CESARSTVA. NA DRUGI STRANI CESTE PA VAS BO V PRETEKLOST POPELJAL ŽUPNIJSKI MUZEJ. RAZSTAVO, KI SE NAHAJA V HIŠI Z BOGATO PRETEKLOSTJO, JE UREDIL ETNOGRAFSKI MUZEJ IZ LJUBLJANE. V 50. LETIH, KO SO ZAČELI LJUDJE UREJATI NOVE HIŠE, SO ZAČELI RAZDELAT ŠTEDILNIKE, SO POČASI VSE TE STVARI ZAČELI METATI PROČ. TA GOSPOD JULIAN JE TE PREDMETE ZBRAL IN HRANIL, KO JE PA PRIŠLA PRILIKA, DA SE JE TO LAHKO UREDILO, JE PA PRINESEL TUKAJ V ŽUPNIŠČE IN SMO UREJALI MUZEJ, JE VSE TO PRIŠLO PRAV. TUKAJ SO ORODJA, MIZAR, ČEVLJAR, KMETE, KI SMO IMELI, VINOGRADI, MLEKARICE, KI SO NOSILE MLEKO V TRST. RAZSTAVLJENE PREDMETE, KI PRIKAZUJEJO ŽIVLJENJE V TEH KRAJIH NEKOČ, SO DAROVALI DOMAČINI. PO PREDHODNI NAJAVI PA LAHKO VAŠ OGLED MUZEJSKIH KMEČKIH ORODIJ POPESTRI ZVOK SLOVENSKEGA NARODNEGA GLASBILA HARMONIKE. MISLIM DA JE ZELO POMEMBNO, DA GOJIMO TO SLOVENSKO NARODNO GLASBO VEDNO NAPREJ, KAJTI TO JE ZNAK NAŠEGA OBSTOJA TU ČEZ MEJO, TU V ITALIJI, DA POKAŽEMO, DA SMO TUDI TU ŠE PRISOTNI SLOVENCI. JE MOGOČE KAKŠNA SKLADBA, KAKŠNA PESEM V SLOVENSKI NARODNOZABAVNI GLASBI, KI TI JE ŠE POSEBEJ PRI SRCU IN JO VEDNO IGRAŠ?
JA, SEVEDA TO POGLED V DOLINO, TO JE TRADICIONALNA AVSENIKOVA SKLADBA, SO MI PA ZELO VŠEČ TUDI NARODNE PESMI, TOREJ DOMAČE IZ NAŠIH KRAJEV PA NA SPLOŠNO TUDI SLOVENSKE NARODNE.

V RAZKRIŽJU SMO VAS SPRAŠEVALI PO PRAZGODOVINSKI NASELBINI GRADIŠČE IZ MLAJŠE BAKRENE DOBE. TOKRAT PA ME ZANIMA, KAKO SE IMENUJE NOTRANJE DVORIŠČE IN HKRATI GLAVNI PROSTOR KRAŠKE DOMAČIJE? VAŠE ODGOVORE PRIČAKUJEMO DO SREDINE PRIHODNJEGA TEDNA NA SPODNJA NASLOVA. ZA NAGRADO PA VAS ČAKA NOČITEV NA KLARČEVI DOMAČIJI V CEROVLJAH. NA KRASU BI BIL SKORAJ DA GREH, ČE BI SI PRENOČIŠČA ISKALI V HOTELIH. DOŽIVETJE TUKAJŠNJE POKRAJINE IN STRNJENIH KRAŠKIH VASI SO NAMREČ NOČITVE V KAMNITIH HIŠAH PREŽETIH S PRETEKLOSTJO, KJER VAS ARHITEKTURA ZAPELJE V NEKDANJI UTRIP KRAŠKEGA ČLOVEKA. ENA TAKŠNIH JE KLARČEVA DOMAČIJA V CEROVLJAH, KI TURISTOM PREDSTAVLJA IZHODIŠČE ZA OBISK DEVINSKEGA GRADU MIRAMARA ALI PA BRIŠKE JAME.

V VZHODNEM DELU TRŽAŠKEGA KRASA PA BOSTE NAŠLI BAZOVICO. GRE ZA POMEMBNO KULTURNO, ŠPORTNO IN PROSVETNO SREDIŠČE SLOVENCEV V ITALIJI. TU SO BILI 6. SEPTEMBRA LETA 1930 ZARADI PROTIFAŠISTIČNE DEJAVNOSTI USTRELJENI ŠTIRJE SLOVENSKI DOMOLJUBI, KI VELJAJO ZA PRVE ŽRTVE FAŠIZMA V EVROPI. MORAMO POMISLIT, DA TAKRAT JE BIL FAŠIZEM NA VIŠKU SVOJE MOČI, IN DA JE NACIZEM ZAČEL SVOJ POHOD PO EVROPI. IN SO SE NAŠLI TUKAJ MLADI FANTJE, KI DEJANSKO SO BILI PRED DILEMO ALI IZGINITI, SE POITALIJANČIT, ZGINIT KOT SLOVENCI, ZGINIT KOT LJUDJE. TO JE DEJANSKO PRVI ORGANIZIRAN ODPOR PROTI FAŠIZMU IN NACIZMU V EVROPI. IN TAKRAT JE TA DOGODEK, KO SE JE TO ZGODILO, DVIGNIL VELIKO ZANIMANJE, VELIKO PRAHU PO CELEM SVETU. TA ZAVEDNOST JE V ZAMEJSTVU IN PO VSEH OGROŽENIH KRAJIH ZAVEDNOST ZELO VISOKA, POGREŠAMO PA MALO VEČ ZAVEDNOSTI V SLOVENIJI. SICER NE NACIONALIZMA, AMPAK PRAV BI REKEL Z ENE STRANI PONOSA ALI DEJANSKO ENEGA OBČUTKA, DA PRIPADAŠ ENI SKUPNOSTI, KI JE NAŠA.
V BAZOVICI PA SI LAHKO OGLEDATE TUDI NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER. NAHAJA SE V BIVŠEM GOZDARSKEM RASTLINJAKU, KJER SO VSE OD LETA 1830 PA DO 1980 GOJILI RASTLINE, NAMENJENE POGOZDOVANJU KRASA. RAZCVET BENETK IN KASNEJE TRSTA JE NAMREČ ZRUŠIL CELE GOZDOVE KRAŠKIH HRASTOV, GABROV IN JESENA. IN TAKO JE NASTAL KRAS KOT POJEM ZA KAMNITO PUŠČAVO, NJENE GEOLOŠKE POJAVE IN PREGOVORNO KRAŠKO BURJO.

PESEM PARTIZANSKA JE BILA POGLAVITNA ZA SLEHERNEGA NAŠEGA BORCA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI, KAJTI TO JE BIL KOT ŠPRINT, KI GA POVEČUJE IN JUNAŠKO DVIGUJE. NE BOM POZABIL BESEDE, KI JIH JE REKEL MARŠAL TITO, KO JE NAS POVABIL NA BRDO PRI KRANJU, IN JE REKEL, SEM PONOSEN IN VESEL, DA PRAV TRST IMA PARTIZANSKO PESEM, NA ČELU Z VAŠIMI PEVCI.

PLESNI NAVDUŠENCI BOSTE LAHKO VIKEND V MARIBORU PREŽIVELI OB SPREMLJANJU MEDNARODNEGA PLESNEGA TURNIRJA OPEN 2010. TEKMOVANJE V STANDARDNIH IN LATINSKO- AMERIŠKIH PLESIH SE BO ZAČELO JUTRI, PARI Z VEČ KOT 20. DRŽAV PA BODO TEKMOVALI DO NEDELJE. V LISIČNEM NA ŠTAJERSKEM BODO JUTRI TRADICIONALNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV, KI NOSI IME POD CVETOČO DRNULO. ORGANIZATORJI OBLJUBLJAJO, DA BO DOBRA VOLJA CVETELA, VZDUŠJE PA BO POPESTRILO DRUŽABNO DOGAJANJE Z JEDMI IZ DRNUL.

PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA BO V NEDELJO ORGANIZIRALO ŽE 30. POHOD NA TISJE, KI SE VSAKO LETO ZGODI OB OBLETNICI BITKE 2. ŠTAJERSKEGA BATALJONA NA TISJU. START BO MED SEDMO IN DESETO URO ZJUTRAJ V LITIJI, UDELEŽENCEM BO OB POSTANKIH NA VOLJO TOPEL ČAJ S PRIGRIZKOM. NAJ ODDAJO ZAKLJUČIMO S POEZIJO, KI PRITIČE TEMU KRAŠKEMU PROSTORU. MIROSLAV KOŠUTA PRAVI, DA JE NA KRASU ZMERAJ KRASNO, NE GLEDE NA LETNI ČAS. NIKOLI NI PREPOZNO IN NIKDAR NI PREZGODAJ. VSE JE OB PRAVEM ČASU NA KRASU. SE VIDIMO PRIHODNJI ČETRTEK. PA SREČNO!