Obzorja duha: 16. 12. 2007

Koordinacija za omejevanje igralništva je civilna iniciativa. V javnosti nastopate proti gradnji megaigralnice, doslej ste zbrali že nad 20000 podpisov peticije proti širitvi igralniške industrije. Zakaj ste se pravzaprav odločili za to iniciativo in zakaj v njej vztrajate?
Več razlogov je bilo, da smo začeli s to iniciativo. Vztrajamo zato, ker nasprotujemo gradnji mega igralnice, kot mi pravimo, ker menimo, da bi to prineslo veliko negativnih posledic. Zakaj ste se pridružili civilni iniciativi? Sam sem se odločil, da pristopim k tej iniciativi, čeprav sem duhovnik in se morda čudno zdi, zato ker smo se zbrali ljudje in dejansko smo začeli enako razmišljati.
Zakaj sem vam zdi, da je civilna iniciativa tako pomembna?
Zato ker, če vse prepustimo zgolj gospodarstvu, ki želi neskončno rast v našem omejenem svetu in politikom, potem smo v nevarnosti, da se nekdo z nami igra, da smo tudi mi žeton na teh ruletah in se mi zdi prav, da o viziji družbe, o viziji Slovenije, da odločamo vsi državljani ne pa samo politiki.
Pa se vam zdi, da kot posameznik lahko prispevate k pozitivnim odločitvam?
Seveda. Najprej se mi zdi, da lahko vsak posameznik nekaj naredi pri sebi, s svojimi odločitvami in do teh ima absolutno pravico, imam pravico, da ne grem v igralništvo, da imam drugačne vrednote, potem pa, druga razsežnost pa je na političnem področju. Vprašanje je kolikšen vpliv ima to moje prizadevanje v javnosti. Jaz menim, da imam tudi v javnosti pravico vplivati, doseči moč svojih prepričanj. Kot duhovnik, gospod Bogdan, verjetno opozarjate, da je med vero in potrošniško družbo, kamor spada tudi igralništvo, razhajanje. Prav tako med pripravo na Božič in potrošniško obarvanim decembrom. Ali nima človek pravzaprav tudi pravico do zabave?
Ja, zdaj v tem veselem decembru, kot nekateri pravijo temu, je ogromno potrošništva, trgovine, trgovski centri, nakupovalna središča so polna. Sam svojim faranom rečem, da tudi tam se prodajajo tudi Adventni venci, jaslice, lučke in vse te stvari. Vendar se mi zdi, da je tukaj še veliko drugih vidikov, na katere pa pozabljamo. Že v začetku decembra je vse okrašeno v lučke in ko pridemo do novega leta, so ljudje že naveličani vsega tega blišča, prazni, razočarani, depresivni. Mnogo ljudi si tudi ne more privoščiti takih nakupov in so razočarani in se čutijo izrinjene iz družbe, depresivne. In na koncu, vsi ti nakupi, ves ta blišč, človeka pusti lahko zelo praznega. Sam menim, da je v ozadju potrošniška ideologija, prav neke vrste vira in osebno pozivam k ateizmu v odnosu do te ideologije.

Pred več kot stotimi leti, natančneje leta 1891, je papež Leon XIII. z okrožnico Rerum novarum začel pisati sodobno zgodovino Družbenega nauka Cerkve. V njej se je dotaknil delavskega vprašanja in se kot najvišji predstavnik Cerkve zavzel za pravice delavcev. Od takrat pa vse do danes je Družbeni nauk po mnenju mnogih analitikov zgodba o uspehu. Osnovna misel vse od Kristusovih časov je, da Kristjan svoje vere ne more živeti samo med štirimi stenami, ampak jo mora živeti v družbi. O temeljih Družbenega nauka smo se pogovarjali s tajnikom Papeškega sveta Pravičnost in mir Gianpaolom Crepaldijem.

Če je vprašanje javnega delovanja Cerkve v večini evropskih držav nekaj povsem običajnega, pa se v Sloveniji pred njenim delovanjem na družbenem področju pojavlja do neke mere povsem neupravičen strah. Janez Juhant s Teološke fakultete v Ljubljani.
Že pri nas je Janez Evangelist Krek rekel, da se iz zakristij ne da dobro odgovoriti na vprašanja, ki zadevajo človekovo življenje, zato je treba iti ven iz zakristij, zato se je tudi zavzemal za to, da bi se ljudje čim bolje in duhovniki vključevali v družbeno okolje in danes je seveda pri nas zaradi polpretekle dobe za marsikoga vprašljivo, pa morda ravno zaradi tega toliko bolj nujno, kajti če smo Kristjani sestavni del te družbe, potem pomeni tudi da to družbo sooblikujemo in da moramo zaradi tega povedati kakšno družbo želimo, kako jo hočemo tudi mi sooblikovati in moramo povedati tudi kakšne možnosti imajo drugi, če sprejemajo ta temeljna načela, kajti kot vemo so načela Krščanskega družbenega nauka zelo močno sooblikovala sodobni demokratični svet. Leta 1985 je Slovenska pokrajinska škofovska konferenca ustanovila Svet Pravičnost in mir. Dve leti po tem se je preimenoval v Komisijo pravičnost in mir, ki jo od njegove ustanovitve vodi zdajšnji celjski škof Dr. Anton Stres. Ta Družbeni nauk Cerkve je v Sloveniji sorazmerno malo poznan, kar je posledica seveda 50 letnega molka, pa tudi posledica tega, da so mnogi pač ta Družbeni nauk Cerkve v preteklosti vedno pojmovali kot vtikanje Cerkve v politiko, ampak politika je odgovornost za skupno dobro, zato je politika, ne samo politikantska igra, kdo bo koga pretental ali kdo bo koga spravil na oblast ali z oblasti to ni politika v pravem tistem plemenitem pomenu besede. Politika je odgovornost za skupno dobro, za naše družbene zadeve in tu pa potem pride ravno Družbeni nauk Cerkve v poštev in tega v preteklosti enostavno niso sprejemali. Naloga Komisije pravičnost in mir je opozariti na moralno sporne posege v življenj človeka in družbe. Tako so v zadnjem času reagirali na razširjenje igralništva v Sloveniji, se oglasili zaradi nedeljskega dela, raziskav na zarodkih, zavzeli so se za strpnost do članov Romske skupnosti. Komisija Pravičnost in mir ima med svojimi nalogami ravno to, da širi poznavanje Katoliškega družbenega nauka. Številne ideje iz Družbenega nauka Katoliške Cerkve so danes sestavni del evropske prakse, recimo socialna država, ki jo pozna samo Evropa je najtesneje povezana s tem, kar je Cerkev učila zadnjih 100 let na tem področju. Tako da, kdaj se mi potem oglašamo? Vedno kadar mislimo, da je stvar dovolj tehtna, če pa so v igri zelo pomembne družbene, moralne vrednote, ki so povezane s človekovimi pravicami, s spoštovanjem človeka, z družbeno pravičnostjo, takrat pa se je seveda treba oglasiti,

Napredek in rast opažajo tudi budisti, mormoni, pravoslavna skupnost v Kopru in še kdo. Od samega začetka, s pomočjo pokojnega škofa Janeza Jenka, koprskega, včasih je bil tudi v Beogradu, smo dobili Cerkev Sv. Nikolaja. leta 1976, da smo lahko opravljali našo nalogo. Kasneje, sčasoma je bila potreba po večjem prostoru in smo dosegli takšen dogovor, da smo nam odstopili eno večjo Cerkev Sv. Marte v Kopru, kjer dandanes opravljamo Bogoslužje. Tudi je pomembno, da so nam dovolili, da notri naredimo povsem pravoslavni ambient. Letos smo, mislim da največji dosežek naše verske skupnosti, torej Cerkve Jezusa Kristusa Svetih iz poslednjih dni, kot se uradno imenujemo, to, da gradimo našo prvo kapelo v Sloveniji in pričakujemo, da bo končana tam koncem aprila in upamo, da jo bomo lahko posvetili do konca junija.