Odprti kop - Obzorja duha: 18. 1. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 18. januar 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 11. 1. 2008

Naslednja: 25. 1. 2009

DRAGE GLEDALKE, CENJENI GLEDALCI, LEPO POZDRAVLJENI. KER JE JANUAR MESEC VERSKEGA TISKA, SI BOMO NAJPREJ POGLEDALI, KAKO SE Z VSE MANJŠO BRALNO KULTURO SOOČAJO NJEGOVI USTVARJALCI. V NADALJEVANJU VAM BOMO PREDSTAVILI ŽUPNIJO BOGOJINA, OB ZAČETKU TEDNA KRŠČANSKE EDINOSTI PA SE MI BO V STUDIU PRIDRUŽIL ZANIMIV GOST. OB KONCU SE BOMO POKLONILI ŠE PROF. MARIJANU SMOLIKU, LITURGIKU IN SKRBNIKU SEMENIŠKE KNJIŽNICE, KI JE LANI PRAZNOVAL ČASTITLJIVO 80 LETNICO ŽIVLJENJA.

ZAČENJAMO TOREJ PRI VERSKEM TISKU. KDOR HOČE POZNATI VSEBINO SVOJE VERE, TA MORA BRATI.
PRVA KNJIGA VSAKEGA KRISTJANA JE SEVEDA SVETO PISMO, DUHOVNO OBZORJE PA NAJ BI SI KRISTJANI ŠIRITI TUDI Z BRANJEM VERSKIH ČASOPISOV, REVIJ, KNJIG. VENDAR SO PODATKI O NAROČILIH IN PRODAJI VERSKEGA TISKA VSE PREJ KOT SPODBUDNI. KAKO SE NA TO ODZIVAJO KATOLIŠKE ZALOŽBE IN KAKO GLEDAJO NA SVOJE DELO V MESECU VERSKEGA TISKA JE POIZVEDEL NAŠ NOVINAR NIKOLAJ VODOŠEK.

VSAK DUHOVNIK SE NA SVOJ NAČIN TRUDI, DA BI VERSKI TISK ČIM BOLJ POSREDOVAL SVOJIM VERNIKOM. IN KOT PRVO IN NAJVAŽNEJŠE JE VERJETNO TO, DA MORA TA VERSKI TISK BITI KVALITETEN, KER POTEM LAHKO PONUJAMO. LJUDJE IMAJO DANES VELIKO RAZNIH REKLAM, KI JIH POBIRAMO IZ SVOJIH NABIRALNIKOV IN DOKAJ VELIKO NE NAGOVARJAJO, TEH REKLAM SO SITI, PAČ PA RADI VZAMEJO V ROKE TISTE STVARI, KI SO DOBRE.
JANUAR V SLOVENSKI KATOLIŠKI CERKVI PREDSTAVLJA MESEC VERSKEGA TISKA. OB TEJ PRILOŽNOSTI ŠTEVILNE ZALOŽBE PREGLEDAJO DOGAJANJE MINULEGA LETA IN POSTAVIJO TEMELJE ZA PRIHAJAJOČE. KAKO JE S PRODAJO IN NAROČILI, TER KAKŠNO VLOGO V DOMAČEM MEDIJSKEM PROSTORU ZAVZEMAJO VERSKE KNJIGE IN ČASOPISI SMO POVPRAŠALI PRI VEČJIH ZALOŽNIKIH. ČE POGLEDAMO NAROČILA LAHKO REČEMO, DA JE BILO OB KONCU PRVE SVETOVNE VOJNE NEZNANSKO VELIKO NAROČNIKOV BLIZU STO TISOČ, DANES PA SMO SREČNI KER SE BLIŽA NAŠA ŠTEVILKA MED 5 IN 10 TISOČ, RECIMO NEKJE TAM NA SREDI JE. TO JE ZA SLOVENSKE RAZMERE KAR VELIKO KER JE TREBA UPOŠTEVATI, DA IZDAJAMO NESKONČNO VELIKO KNJIG V PRIMERJAVI Z DRUGIMI NARODI IN NE MOREMO PRIČAKOVATI, DA BODO KUPOVALI SAMO KNJIGE ENE ZALOŽBE.
GOTOVO SMO V PODREJENEM POLOŽAJU KAR SE TIČE OSTALIH, TOREJ CIVILNIH MEDIJEV. VENDARLE ŽELJA ALI PA DUHOVNA LAKOTA, KI JE V ČLOVEKU VEDNO NAVZOČA JE TISTA, KI NAGIBLJE LJUDI, DA SE ZANIMAJO ZA VERSKI TISK. Z NAŠE STRANI, TOREJ POSEBEJ S STRANI NEKEGA KATOLIŠKEGA TEDNIKA JE ZATO ZELO VAŽNO, DA UPOŠTEVAMO TO ŽELJO IN PRIČAKOVANJE LJUDI, PREDVSEM PA DA SKUŠAMO Z PRIVLAČNO ZUNANJO VSEBINO PA GOTOVO PROFESIONALNIM PRISTOPOM, KI GA DAJEMO PRI PISANJU ČLANKOV, PRIVABITI BRALCE IN JIM PREDVSEM PONUDITI BOGATO IN PESTRO PONUDBO, KI JIH PREPRIČA, DA OSTANEJO NAŠI NAROČNIKI ALI PA DA SE ODLOČIJO DA POSTANEJO NAŠI NAROČNIKI.

OSREDNJI SLOVENSKI KATOLIŠKI TEDNIK DRUŽINA VSE OD LETA 1972 V ŽELJI PO ČIMBOLJ KVALITETNI OBVEŠČENOSTI KRISTJANOV MED LJUDI POSREDUJE NOVICE CERKVE NA SLOVENSKEM IN ŠTEVILNIH ŽUPNIJSKIH OBČESTEV. PRI NJEGOVEM NASTAJANJU SODELUJE VEČ DESET LJUDI, KI V ŽELJI PO CELOVITI IN PROFESIONALNI INFORMACIJI, KRISTJANOM SPOROČAJO UTRIP CERKVENEGA DOGAJANJA. ČASOPIS DELAMO MI PRIBLIŽNO REKEL KAR CEL TEDEN. V SREDO IMAMO UREDNIŠKO SEJO, KJER IZOBLIKUJEMO TAKLE BI REKEL ZRCALO STRANI. TUKAJ ODGOVORNI UREDNIK ZAPIŠE KATERE TEME PO STRANEH NAJ BI SE ZVRSTILE V TEKOČI ŠTEVILKI. POTEM PA ČETRTEK, PETEK, NOVINARJI GREDO NA TEREN, NEKATERI PA TUDI DOMA IZ RAZNORAZNIH ARHIVOV ZBIRAJO TEKSTOVNI ZAPIS IN TUDI SEVEDA SLIKE JE TREBA ZRAVEN PRISKRBET ZA K ČLANKU.
NAKLADA TEDNIKA SE GIBLJE NEKJE OKROG 50 TISOČ, VEČJI DEL PRODAJE PA ZAZNAMUJEJO CELOLETNA NAROČILA. V KONKURENCI Z OSTALIMI MEDIJI IN ŽELJO BITI AKTUALEN V DANAŠNJEM SVETU PRI DRUŽINI VSESKOZI PRILAGAJAJO POSAMEZNE VSEBINE. LETOS V CERKVI PRAZNUJEMO LETO MLADIH, PRI DRUŽINI PA IMAMO ŽE KAR 10 LET PRAV DVE STRANI NAMENJENE MLADIM IN SE MI ZDI DA JE TO EN TAK ZELO DOBRE PRIMER, KJER CERKEV LAHKO POKAŽE, DA SMO MLADI POMEMBNI. USTVARJAMO GA TUDI MLADI NOVINARJI IMA PA TUDI VELIKO ŠTUDENTOV PA DIJAKOV, KI TUDI SODELUJEJO PRI PISANJU ČLANKOV PA PRI FOTOGRAFIRANJU, TAKO DA SE TUDI Z NJIMI POSVETUJEM TEM KAKŠNE TEME BOMO OBDELOVALI, O ČEM BOMO PISALI.
ZA OBSTOJ NA NASIČENEM TRGU LITERATURE IN TISKA JE POTREBNO DANES MARSIKAJ PRILAGODITI IN ZASTAVITI, TUDI NA PODROČJU VERSKIH VSEBIN.
DANES JE POTREBNO TRŽITI. IMAMO IZRAZ MARKETING, KI JE ZELO MODERNA BESEDA IN TUKAJ MORAMO TRŽITI V MANJŠIH OKOLJIH KAKRŠNO JE SLOVENSKO DRUGAČE KAKOR V VELIKIH. PRI MOHORJEVI SMO PREPRIČANI, DA JE KONCEPT TRŽENJA NA SLOVENSKEM BI MORAL DELOVATI PO PRINCIPU SINERGIJE NE PA PO PRINCIPU KONKURENCE. VSI SMO ENA DRUŽINA IN KATOLIŠKE ZALOŽBE OZIROMA ZALOŽBE, KI IZDAJAJO TUDI VERSKI TISK S KATOLIŠKO VSEBINO NAJ BI BILI TAKA VELIKA DRUŽINA, ZATO JE REŠITEV KOMERCIALNEGA PRISTOPA NA PODROČJU VERSKEGA TISKA SODELOVANJE.

DA JE PREPOZNAVNOST IN INOVATIVNOST KLJUČNEGA POMENA PRI USTVARJANJU TRŽNE PODOBE SE ZAVEDAJO TUDI PRI ZALOŽBI OGNJIŠČE. TA JE LJUDEM V PRETEKLEM LETU, ZRAVEN ŠTEVILNIH IZVODOV LITERATURE IN VERSKEGA TISKA, PONUDILA TUDI NOVO KNJIGARNO V KRANJU.
POVPRAŠEVANJE JE ZALO VELIKO, POZNA SE TUDI PO OBISKU, KO SO GORENJCI IZVEDELI ZA NAŠO KNJIGARNO SO MNOŽIČNO ZAČELI PRIHAJATI K NAM. IN SKORAJ VSAK REČE JOJ KAKO JE BILO TO NA GORENJSKEM POTREBNO.

SAJ DO SEDAJ SO MORALI PO TAKE NAKUPE NAJMANJ V LJUBLJANO ALI PA NAROČATI PO POŠTI PRI ZALOŽBAH. A POTI VERSKEGA TISKA V SLOVENSKE DOMOVE SO RAZLIČNE. MESTNA PRODAJA SE V VELIKI MERI RAZLIKUJE OD PODEŽELSKE. V ŠTEVILNIH VASEH TAKO DELUJEJO SISTEMI RAZNAŠANJA PO DOMOVIH. TO DELO ŽE VEČ DESETLETJI OPRAVLJA GOSPA CILKA IZ ŠINKOVEGA TURNA PRI VODICAH, KI SE PRI SVOJIH 82 LETIH NA PET URNO POT ŠE VEDNO PODA S KOLESOM. ČE MAJO DNEVNIK, MAJO POLNO MIZO RAZTRESENEGA, POL PA ZADNJIČ SVA SE Z ENO ŽENSKO DEJALE ČIST VSE ŽE MAM, DRUŽINE PA NE RABIM, SEM REKLA SAJ NEKAJ BOŠ PA TUDI VSAKE STVARI NEKAJ, NEDELJSKEGA, DNEVNIK, PA DRUŽINO.
JAZ PA VELIK PREBEREM, VELIK. VEČINA. TAKOJ V SREDO ZVEČER PRIPELJE, POTEM PA, PRED KAMIN SE USEDEM PA JO KR PRELISTAM PA PREGLEDAM. NO DA BI ČIST NATANČNO, ČIST VSE, JE RES VELIK BRANJA, VELIK JE PA ZANIMIV, JE VELIK ZANIMIVEGA.
GOSPA CILKA V VERSKEM TISKU NAJDE UTEHO IN PODPORO V VERSKEM ŽIVLJENJU. KAJ PA MI? ALI PREPOZNAMO PRAVI POMEN VERSKE VSEBINE, KI VSAKEGA KRISTJANA NAGOVARJA K OSEBNEMU PREMIŠLJEVANJU. TEMELJNI RAZLOG JE, DA KRŠČANSTVO TEMELJI NA BESEDI, SVETO PISMO JE TEMELJ NAŠEMU VEROVANJU. ZATO ODNOS DO KNJIGE IZHAJA ŽE IZ NAŠEGA POGLEDA NA SVET IN NAŠEGA PREPRIČANJA. ČE NAJ BI IMEL VSAK KRISTJAN SVETO PISMO, NAJ BI IMEL TUDI KAKŠNO KNJIGO, KI RAZLAGA SVETO PISMO IN BI LAHKO POGLOBIL SVOJE PREPRIČANJE IN SKRBEL, DA V SKLADU S SVOJO IZOBRAZBO NA POKLICNEM PODROČJU POGLABLJA TUDI SVOJE ZNANJE NA VERSKEM PODROČJU. JAZ MISLIM, DA JE V SEDANJEM STADIJU CIVILIZACIJE VSE PREVEČ DRUGIH STVARI, KI NAS OBREMENJUJEJO IN SE ZGUBLJAMO V VSEH DOBRINAH, KI SO NAM POVSOD NA RAZPOLAGO IN POSTANE DUŠA NEKAM PRAZNA, TAKRAT PA RABIŠ NEKAJ, DA NAREDIŠ ZASE, DA SE POGLOBIŠ VASE, DA SE NADGRADIŠ IN, DA SE SPET ZAČUTIŠ V ŽIVLJENJU ŽIVEGA.

V ŽUPNIJI BOGOJINA SO LANI PRAZNOVALI 800 LETNICO PRVE PISNE OMEMBE KRAJA. BOGATA ZGODOVINA JE DALA TAMKAJŠNJIM VERNIKOM NOVEGA ZAGONA. KOT JIH JE OB PRAZNOVANJU SPODBUDIL MURSKOSOBOŠKI ŠKOF MARJAN TURNŠEK JE TO DOBRA PRILOŽNOST, DA BI ŠE BOLJ ZAVZETO SLEDILI KRISTUSU NA VSEH PODROČJIH ŽIVLJENJA.

KO ZASLIŠIMO IME BOGOJINA SE NAJPREJ SPOMNIMO NA PLEČNIKOV BISER, BELO GOLOBICO. CERKEV GOSPODOVEGA VNEBOHODA SEZIDANE V LETIH 1925, 1927, KO JE BIL TAMKAJŠNJI ŽUPNIK IVAN BAŠA. MARSIKOMU O POGLEDU NA MARMORNATE STEBRE, OLTARJA KRSTILNIK, PRIŽNICO IN OBHAJILNO MIZO, ZASTANE DIH. POGLED V NEBO ZASTIRA HRASTOV STROP Z LONČENIMI KROŽNIKI, NA GLAVNEM OLTARJU PA SE BOHOTIJO VRČI, NAREJENI Z MARLJIVIMI ROKAMI VAŠKIH LONČARJEV. NA CERKEV SO VAŠČANI ZELO PONOSNI. VSAJ TAKO, KOT JE NANJE PONOSEN MOŽ, KI ŽE 23 LET, VSAK DAN STOPA V TO CERKEV. SPOZNAJTE DOKTORJA STANKA ZVIRA.
POVEJTE, KAKO SE POČUTITE V TEJ ŽUPNIJI?
MORAM POVEDATI, DA ZELO DOBRO, ŽE OD SAMEGA ZAČETKA. NE VEM. LEŽI MI BOLJ VAS KOT PA MESTO.

TAKO DA SEM Z LJUDMI TOPLEGA SRCA, TUKAJŠNJIMI LJUDMI,

ZELO BLIZU, ZELO ZADOVOLJEN. IN MORAM POVEDATI, RAD JIH IMAM. IN 1500 VERNIH DUŠ V SRCU PREKMURJA IMA OČITNO RADO NJEGA. PASTORALNO DELO V ŽUPNIJI JE NAMREČ ZELO RAZVEJANO, BREZ NJIHOVEGA VLOŽKA PA TO NE BI BILO MOGOČE. MISEL, DA BO ŽUPNIK PO NAPORNEM DNEVU V ROKO ZA NEKAJ TRENUTKOV LAHKO VZEL KNJIGO, PREBRAL NEKAJ STRANI IN NATO MIRNO ZASPAL, BI TAKO MORAL OPUSTITI. SKUŠALI SMO UJETI NEKAJ UTRIPA TAMKAJŠNJEGA VERSKEGA ŽIVLJENJA IN PRED MIKROFON POVABILI NEKAJ VERNIKOV, KI V SLUŽBI DOBREGA PASTIRJA TRKAJO V ŽUPNIJSKO OBČESTVO NA VRATA SLEHERNEGA. ŽUPNIJSKA KARITAS V BOGOJINI TO POČNE ŽE 17 LET.
V ŽUPNIJI DELUJEMO NA RAZLIČNIH PODROČJIH, NAŠA GLAVNA SKRB PA SO PREDVSEM STAREJŠI, SAJ JIH OBISKUJEM PO DOMOVIH, PO BOLNIŠNICAH IN PO DOMOVIH ONEMOGLIH IN VELIKOKRAT OPAZIMO SOLZE SREČE, KO JIH OBIŠČEMO. MI KOT ČLANI ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA SMO NEKAKO DESNA ROKA GOSPODA ŽUPNIKA. TO PA POMENI, DA MU POMAGAMO NA RAZNIH NAČINIH. O KONKRETNIH STVAREH, KAR SE PAČ TIČE ŽUPNIJE, POMOČ PRI RAZNIH SLOVESNOSTIH, SODELOVANJE PRI MAŠAH, PRI KONKRETNIH OPRAVILIH, OKROG ŽUPNIŠČA, TUDI POVABIMO LJUDI K POMOČI, K SODELOVANJU. PRAV TAKO SMO RECIMO ZADOLŽENI ZA BRANJE BERIL, ZA ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE IN TO POMENI, DA IMAMO TUDI RAZDELJENO NEKAKO PO VASEH. BREZ PODMLADKA, TAKO DOKTOR STANKO ZVIR, BI BILA ŽUPNIJA PUSTA. KOT ŠE PRAVI, GA ŽALOSTI DEJSTVO, DA SE MLADI IZSELJUJEJO V MESTA. DA JE NATALITETA RELATIVNO NIZKA IN DA JE POSLEDIČNO IZ LETA V LETO VERNIKOV MANJ. PRAV ZATO SE ŠE POSEBEJ, SKUPAJ S KATEHETINJO MATEJO ADAMIČ, TRUDITA Z MLADIM, KI RADI IN REDNO PRIHAJAJO NA URE VEROUKA.
V ŽUPNIJI BOGOJINA JE LEPO BITI KATEHISTINJA, SAMA TO DELO OPRAVLJAM ŽE 15. LETO. DRUGAČE SEM SICER MAMA 4 OTROK, TAKO DA UPAM, DA VSAJ NEKAJ ČUTA ZA OTROKE TUDI IMAM, KER KOT KATEHISTINJA GA MORAM IMETI, OZIROMA JIH MORAŠ ZAČUTITI, DA JIH LAHKO VODIŠ SKOZI TO VERSKO ŽIVLJENJE V ŽUPNIJI. IN PRAV ČUTA ZA OTROKE PRAV ŽUPNIKU KOT KATEHETINJI ZARES NE PRIMANJKUJE. O TEM PRIČA TUDI PODATEK, DA JE V ŽUPNIJI KAR 25 MINISTRANTOV, MED KATERIMI JE VELIKO DIJAKOV IN CELO ŠTUDENTOV. ŽUPNIKA PA SMO ZMOTILI MED POGOVOROM Z BODOČIMI BIRMANCI. OB PRIHAJAJOČEM TEDNU KRŠČANSKE EDINOSTI, KATEREGA NAMEN JE ZBLIŽEVANJE MED RAZLIČNIMI KRŠČANSKIMI CERKVAMI. KOT UGOTAVLJAJO SO S SOŠOLCI EVANGELIČANI V PRIJATELJSKIH ODNOSIH IN MED NJIMI NI RAZLIK.

MENI SE ZDI, DA TA VERSKA RAZNOLIKOST PRINAŠA V NAŠA ŽIVLJENJA VEČ BOGASTVA KOT PA TISTIH TEŽAV IN PROBLEMOV, KI SE JIH NAJVEČKRAT IZPOSTAVLJA. TUKAJ SE ZDI, DA SO SE LJUDJE ZELO ZNAŠLI IN SO REKLI, DA ČE PRIHAJAJO IZ VERSKO RAZLIČNIH PODROČIJ, SO SE SEVEDA TUDI POROČALI MED SAMO IN SO NEKAKO SKLENILI TAKŠEN DOGOVOR, DA ČE PRIHAJA ZET V DRUŽINO, KI JE EVANGELIČANSKE VEROIZPOVEDI, BODO TAM TUDI OTROCI SE VZGAJALI V EVANGELIČANSKI VEROIZPOVEDI, ČE PA PRIHAJA K NAM V KATOLIŠKO DRUŽINO, BODO PA OTROCI VZGAJANI V KATOLIŠKI VERI. TAKO DA, MISLIM DA SE NA TEM PODROČJU TUDI BOGATIMO. ŽUPNIJO PA NEDVOMNO BOGATIJO TUDI SVETOPISEMSKE URICE ZA TISTE, KI ŠELE STOPAJO NA POT VERSKEGA ŽIVLJENJA IN MLADINSKA SKUPINA ZA TISTE, KI SO ŽE SPOZNALI NJEGOVO LEPOTO.
SVETOPISEMSKE URICE SO PREDVSEM PRIPOVED SVETOPISEMSKIH ZGODB, KJER SO OTROCI OD TREH DO ŠEST LET. IMAMO KAR 12 OTROK, KI ZAHAJAJO K URICAM. OD TEGA STA DVA FANTA, KI HODITA ŽE V DRUGI RAZRED, SAJ JU ZELO VESELI. V NAŠI ŽUPNIJI SE MLADI SREČUJEMO VSAKO SOBOTO, V SKUPINI NAS JE PRIBLIŽNO TRIDESET, SREČANJA VODIJO GOSPOD ŽUPNIK. VČASIH POVABIMO ŠE KAKŠNEGA GOSTA. MLADI SODELUJEJO V ŽUPNIJI TUDI NA DRUGE NAČINE. BEREMO BERILA, POJEMO PRI PEVSKIH ZBORIH.
DA. V BOGOJINI ZELO RADI POJEJO. IMAJO OTROŠKI, MLADINSKI, ŽENSKI IN MEŠANI PEVSKI ZBOR. S PESMIJO BOGATIMO BOGOSLUŽJE IN NEKAKO OPRAVIČUJEMO SVOJE TALENTE IN JIH UNOVČIMO IN RAVNO PREKO PESMI NA POSEBEN NAČIN DOŽIVLJAMO BOGA IN BLIŽNJEGA.
NAJ BO S PESMIJO, MOLITVIJO, DOBRODELNOSTJO, LJUBEZNIJO IN EDINOSTJO. DA BI, NE SAMO V BOGOJINI, PAČ PA TUDI DRUGJE ŠE DOLGO DOŽIVLJALI BOŽJO LJUBEZEN IN LJUBEZEN BLIŽNJEGA.

DANES SE ZAČENJA MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV. ČE KDAJ, POTEM SE PREDSTAVNIKI VSEH KRŠČANSKIH CERKVA V TEH DNEH ZBIRAJO, SKUPAJ MOLIJO IN RAZMIŠLJAJO, KAJ LAHKO NAREDIJO, DA BI SE IZPOLNILA JEZUSOVA ŽELJA, DA BI BILI VSI ENO. STOLETJA RAZDELJENOSTI SO KRISTJANE NEDVOMNO PRECEJ ODDALJILA MED SEBOJ. ZATO SI DANES NIHČE NE ZATISKA OČI PRED TEM, DA JE ZEDINJENJE MED KRISTJANI ZAHTEVEN IN DOLGOTRAJEN PROCES. O EKUMENIZMU SE BOMO POGOVARJALI Z GOSPODOM ANTONOM ROJCEM, KI GA ZDAJ LEPO POZDRAVLJAM V STUDIU. LEPO POZDRAVLJENI.
HVALA LEPA ZA POVABILO IN TUDI JAZ VSE PRAV PRISRČNO POZDRAVLJAM.
GOSPOD ROJEC, NEKAJ ČASA V SVOJI DUHOVNIŠKI SLUŽBI STE PREŽIVELI TUDI V BEOGRADU, SE PRAVI, STE SE SREČALI S PRAVOSLAVNIM SVETOM. KAKŠNA JE REALNOST EKUMENIZMA V SRBIJI, KJER STE DELOVALI?
PET LET SEM PREŽIVEL RESNIČNO V BEOGRADU KOT POMOČNIK BEOGRAJSKEGA NADŠKOFA ZA VPRAŠANJA IN ODNOSOV PREDVSEM S PRAVOSLAVNO CERKVIJO, ČEPRAV SEM IMEL VELIKO TUDI DELA NA PODROČJU ISLAMA IN PA DRUGIH VERSKIH SKUPNOSTI. KOT POZNAMO, PRI NAS JE PRAV PRAVOSLAVJE VELJALO NEKAKO ZA ZADRŽANO DO TEH PROCESOV ZBLIŽEVANJA S KRISTJANI. PRIHAJA TUDI PRI NJIH DO KAKŠNIH SPREMEMB?
GOTOVO PRIHAJA, ČEPRAV BOLJ POČASI, VEČKRAT SO OMENILI, ŠKODA DA MI NISMO IMELI VATIKANSKEGA CERKVENEGA ZBORA. V KATOLIŠKI CERKVI SE JE NAMREČ PO TEM DRUGEM VATIKANSKEM CERKVENEM ZBORU NA TEM PODROČJU EDINOSTI CERKVA VELIKO PREMAKNILO. ONI PA SEVEDA TEGA KONCILA NISO IMELI IN PA TAKIH SPODBUD. VEČKRAT SO OMENILI SAMI, PREDVSEM PA PATRIARH PAVLE, IMEJTE INICIATIVO NA TEM PODROČJU, MI PA BOMO PRI TEM RADI SODELOVALI. KOLIKO SO K TEM PROCESOM PRIPOMOGLI POKOJNI NADŠKOF PERKO, ZDAJŠNJI NADŠKOF HOČEVAR, SESTRE USMILJENKE, KI SO V VEČJEM ŠTEVILU DELALE PO BOLNIŠNICAH V SRBIJI?
SESTRE USMILJENKE BI LAHKO REKLI, SO NA TEM PODROČJU S SVOJIM ŽIVLJENJEM IN DELOVANJEM VELIKO PRIPOMOGLE. TUDI IMEL SEM SORODNICO, KI JE BILA V BEOGRADU IN V TISTIH MOJIH ŠTUDENTSKIH LETIH KOT LJUBLJANSKI ŠTUDENT TEOLOGIJE SEM JO VEČKRAT OBISKAL V BEOGRADU IN SE TAKO SEZNANIL S PRAVOSLAVNO CERKVIJO. NADŠKOF PERKO, KOT TUDI SEDANJI NADŠKOF HOČEVAR PA SEVEDA IMAJO ŠE PRAV POSEBNO VLOGO NA TEM PODROČJU.

KO GOVORIMO O TEDNU KRŠČANSKE EDINOSTI, GRE TO ZA NEK ZUNANJI PROCES, ALI JE V OZADJU RES ISKRENA ŽELJA PO ZBLIŽANJU.
MISLIM DA JE TO V BISTVU VELIKA ŽELJA PO EDINOSTI, VSAJ KAKOR JE LANSKO JESEN SE IZRAZIL PRAVOSLAVNI PATRIARH, KI POMENI KOT DUHOVNI VODJA PRAVOSLAVJE CARIGRAJSKI PATRIARH BARTOLOMEJ, DA JE GOSPODOVA ŽELJA PRI ZADNJI VEČERJI, DA BI BILI VSI ENO, ENA NAJVAŽNEJŠIH STVARI V SEDANJI CERKVI IN TO JE TUDI POGOJ ZA VSE OSTALO DELOVANJE CERKVE. BREZ EDINOSTI DAJEMO SLAB ZGLED CELOTNEMU SVETU IN ZATO JE DANES, LAHKO REČEMO, TUDI V PRAVOSLAVJU NOTRANJA ŽELJA EDINOSTI.
PA BI REKLI, DA JE EKONOMIZEM ZGOLJ NEK KOMPROMIS, KJER VSAK NEKOLIKO POPUSTI? KAKO V PRAKSI TO IZGLEDA? PRAV STE POVEDLI NA ZAČETKU. TO JE NAJPREJ PROCES. PROCES, KI SE DOGAJA V CERKVI, NOTRANJE ŽIVLJENJE IN KOT SMO SE VEČKRAT S PRAVOSLAVNIMI DUHOVNIKI POGOVARJALI O TEM PROCESU, PRAVIJO, MI VSAKI DAN OB ZAČETKU SVETE MAŠE NJIHOVE LITURGIJE MOLIJO ZA EDINOST CERKVA.
ČE BI ZDAJ NEKAKO POVZELI, KATERE SO TISTE STIČNE TOČKE, KJE JE TISTI NAPREDEK, KI JE ŽE VIDEN?
V DANAŠNJI SRBIJI, BEOGRADU IN PO DRUGIH MESTIH JE BILO V TEJ POLPRETEKLI DOBI GOTOVO VELIKO NAPREDKA, VSAJ NA PODROČJU KARITAS, KI JE KATOLIŠKA CERKEV V TISTIH TEŽKIH TRENUTKIH POLPRETEKLE ZGODOVINE NESEBIČNO POMAGALA PRAVOSLAVNIM VERNIKOM IN TUDI VSEMU PREBIVALSTVU. S TEM SE JE DOKAZALO VELIKO DELO EDINOSTI ŽIVLJENJA CERKVE NA TEM PODROČJU. NO, DA NE GOVORIMO TUDI MED ŠTUDENTI PRAVOSLAVNIMI IN NAŠIMI JE VELIKO SODELOVANJA. PRAVOSLAVNI ŠTUDENTJE SO VSAJ ENKRAT NA LETO PRIŠLI V KATOLIŠKO KATEDRALO IN SODELOVALI PRI BOGOSLUŽJU, ČEMUR SO SLEDILI POTEM POGOVORI O MEDSEBOJNEM ŽIVLJENJU. KAKO BI NEKAKO IZ SVOJEGA IZKUSTVA IZLUŠČILI, KATERE SO TISTE ŽELJE, KI SO NEKJE REALNE NA TEJ SKUPNI POTI. KAJ SI ŽELITE V TEDNU KRŠČANSKE EDINOSTI? GOTOVO JE PRVA STVAR NA TEJ POTI DRUŽENJE, RAZUMEVANJE, SE PRAVI TISTA LJUBEZEN, OBČEČLOVEŠKA, POTEM SKUPNA MOLITEV, SODELOVANJE NA RAZNIH PODROČJIH DRUŽBE V SOCIALNEM ŽIVLJENJU CERKVE IN DRUŽBE, POTEM PA TUDI PRI BOGOSLUŽJU, KOLIKOR JE TO MOGOČE.
ZA KONEC ŽELIM, DA BI VSE TE ŽELJE, TI SKUPNI NAPORI OBRESTOVALI IN HVALA ZA OBISK V STUDIU.
PROSIM.

SKORAJ TAKO ZNAMENIT KOT SEMENIŠKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI JE TUDI NJEN SKRBNIK PRELAT MARIJAN SMOLIK. KO SE JE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI VPISAL NA TEOLOGIJO GA JE OBLAST BREZ VZROKA IN OBSODBE ZAPRLA ZA 2 MESECA. KLJUB TEMU JE VZTRAJAL NA ZASTAVLJENI POTI. PROF. SMOLIK JE ŠE DANES ZELO DEJAVEN, KER MU ZDRAVJE ŠE DOPUŠČA VOZI AVTO IN VSAKO NEDELJO MAŠUJE NA ŠINKOVEM TURNU V ŽUPNIJI VODICE. NASLEDNJI ZAPIS MU POKLANJAMO OB NJEGOVI 80 LETNICI ŽIVLJENJA.

POZNAVA SE OD ŠTUDENTSKIH, MOJIH NAMREČ LET, KO JE BIL ŠE MOJ PREFEKT. ŽE TAKRAT SMO GA IMELI KOT TAKRAT SMO REKLI: ČE KDO ČESA NE VE, VPRAŠA SMOLIKA, PA NAJ JE ŠLO ZA JEZIKE ALI KAKŠNE ZGODOVINSKE ZADEVA ALI PA ZA MATEMATIKO.
GOSPOD PROFESOR POMENI LEGENDO ZA NAŠO HIŠO. SKORAJ VEČ KOT POL STOLETJA JE ŽE V HIŠI IN Z VELIKO LJUBEZNIJO SPREMLJA TAKO BOGOSLOVSKO SKUPNOST, KOT PA TUDI CELOTNO HIŠO BOGOSLOVNEGA SEMENIŠČA.
MARIJAN SMOLIK JE TEOLOG, LITURGIK, RAZISKOVALEC SLOVENSKE KULTURE IN ZGODOVINE, PREVAJALEC IN UREDNIK, PREDVSEM PA GA POZNAMO KOT OSKRBNIKA ENE NAJSTAREJŠIH KNJIŽNIC PRI NAS, SEMENIŠKE KNJIŽNICE.
MI SMO ZDAJ V SEMENIŠKI KNJIŽNICI V LJUBLJANI, KOT SE NAVADNO IMENUJE, DRUGAČE POLNI NASLOV JE KNJIŽNICA BOGOSLOVNEGA SEMENIŠČA. USTANOVLJENA JE BILA KOT PRVA JAVNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI ČLANI AKADEMIJE OPEROZOV PRED 300 LETI. TUKAJ KO SEM ZAČEL TUKAJ BITI KOT PREFEKT, RECIMO SE JE REKLO TAKRAT IN HKRATI TUDI ODGOVOREN ZA TO IN ŠE DRUGE KNJIŽNICE V HIŠI, JE ZDAJ V TEM PROSTORU PREDVSEM SKRB ZA TO, DA TISTI, KI BI ŽELELI TA UMETNOSTNO ZGODOVINSKI SPOMENIK SI OGLEDATI, DA JIM ODPREM VRATA, DA JIH SPREJMEM IN DA JIM POTEM RAZLOŽIM KAKO JE TA KNJIŽNICA NASTALA, POTEM KAKO SO KNJIGE UREJENE IN V GLAVNEM TO. OTROCI VELIKOKRAT VPRAŠAJO KOLIKO SO TE KNJIGE VREDNE IN TAKRAT JIM REČEM, DA NIČ, KER JIH NE PRODAJAMO, KER JE TO NAŠA ZAKLADNICA IN MORA OSTATI TAKŠNA KOT JE IN TUDI ZARADI TEGA KER VSAKA POSAMEZNA STARA KNJIGA IMA DOLOČENO CENO, ČE JO NEKDO PRODAJA IN KUPUJE, AMPAK TO JE STVAR PRODAJALCEV, ANTIKVARIATOV NE KNJIŽNIČARJEV, KI MORAMO SAMO HRANITI IN VAROVATI, DA TO OSTANE TAKO KOT JE BILO. PROFESOR SMOLIK JE LANSKO LETO PRAZNOVAL 8O LET SVOJEGA ŽIVLJENJA IN ČEPRAV GA VEČINA POZNA KOT KNJIŽNIČARJA IN PROFESORJA LITURGIKE, JE V PRVI VRSTI VENDARLE DUHOVNIK.

TUKAJ V NAŠI HIŠI GA SLIŠIMO VSAK DAN V KAPELI, KO MOLI BREVIR, KO MOLI ZA BOGOSLOVSKO SKUPNOST IN ZA LJUDI, KI JIH POZNA, LAHKO SI MISLIMO V VSEH TEH LJUDEH V VSEH TEH LETIH KOLIKO LJUDI BOGOSLOVCEV IN DUHOVNIKOV JE SPREMLJAL S SVOJO MOLITVIJO. VSAK DAN DARUJE SVETO MAŠO V MALI KAPELI BOGOSLOVNEGA SEMENIŠČA PRI SESTRAH. PRAV GOTOVO MU NJEGOVA SPECIALIZACIJA POSEBEJ LJUBEZEN DO LITURGIJE POMAGA, DA GLOBLJE VSTOPA V SKRIVNOST SVETE MAŠE IN ODREŠENJA IN MOLITVE. KAKO PA PROFESOR SMOLIK ODGOVARJA TISTIM, KI PRAVIJO, DA JE LITURGIJA V KATOLIŠKI CERKVI VSAK DAN ISTA?
V NEKEM SMISLU JE GOTOVO, ZATO KER JE VSAK DAN SESTAVLJENA, TISTA KAR NAVADNO REČEMO MAŠA, IMA VEDNO ZMERAJ ZAČETEK PA VMESNE DELA, PA KONEC, AMPAK BESEDILA, KI SE UPORABLJAJO, KI SO DANES SEVEDA V DOMAČEM SLOVENSKEM JEZIKU, SO PRAKTIČNA VSAK DAN, LAHKO DRUGAČNA IN ČE SE KDO HOČE POGLOBITI VANJE IMA NAJBRŽ ZMERAJ DOVOLJ VZROKA, ČE PA SEVEDA SAMO TAKO PRIBLIŽNO GLEDA, JE PA PODOBNO TAKO KOT SMO NAVAJENI, DA VSAK DAN PRIDEMO, VSTANEMO, GREMO V SLUŽBO IN TAKO NAPREJ. TOREJ VSAK DAN ENAKO VENDAR JE TUDI TA ENAKOST NA NEK NAČIN POMAGA ČLOVEKU, DA SE ZNAJDE.
VESELJE DO KNJIG PROFESOR SMOLIK POTRJUJE TUDI KOT VODJA NADŠKOFIJSKE PASTORALNE KNJIŽNICE. ŠKOFOVSKA PASTORALNA KNJIŽNICA JE NAMENJENA ZBIRANJU, HRANJENJU IN DA SE POSTREŽE TUKAJ ZLASTI DUHOVNIKOM, PA PASTORALNIM DELAVCEM IN TUKAJ SE HRANIJO PREDVSEM KNJIGE, KI SO POVEZANE S SLOVENSKO CERKVENO ZGODOVINO, DELAMO TUDI S KAKŠNIMI DRUGIMI ZGODOVINSKIMI STVARMI IN PA ZLASTI DRAGOCENA ZBIRKA SLOVENSKIH VERSKIH REVIJ.

NAJBOLJ MORDA JE V SPOMINU TO KAKO GA VISOKO CENIJO NAŠI ZNANSTVENIKI, ZLASTI KOT KNJIŽNIČARJA, TOREJ ČUVARJA SEMENIŠKE KNJIŽNICE, KOT TUDI ONI REČEJO, PRVI TRENUTEK MORDA REČE: " JA, SAJ VSE TO PIŠE! " AMPAK ŽE NASLEDNJI DAN ALI POKLIČE ALI PA POŠLJE LISTKE IN TISTEMU, KI JE NEKAJ POTREBOVAL ŽE DA NA VOLJO PODATKE. SPREMLJATE TUDI MEDIJE. KAKŠEN JE VAŠ ODNOS DO NJIH? JAH, NE MOREMO ŽIVETI BREZ NJIH, ČE TAKO ZA ŠALO REČEM, NE PORABLJAM PA NE VEM KAKO VELIKO SVOJEGA ČASA ZA TO, DA BI BODISI GLEDAL TELEVIZIJO, BODISI RADIO POSLUŠAL, BODISI ČASOPISE BRAL, VSE TO SO ZANIMIVE STVARI VENDAR ČLOVEKU UKRADEJO ČAS, KI GA POTEM NIMA RECIMO ZA RESEN ŠTUDIJ.
SE VAM ZDI, DA JE TV UBILA ZANIMANJE ZA KNJIGE?
UBITI, BI BILA ZA MENE NEKOLIKO HUDA BESEDA, DA PA JE ZMANJŠALA MOŽNOST DA ČLOVEK V MIRU SEDE, VZAME KNJIGO V ROKE IN PA KAKŠNO REVIJO, TO JE PA GOTOVO SEDAJ VELIKO MANJ, KER SE ČLOVEK TEŽKO UPRE ZELO VABLJIVEMU KAR PONUJA, RECIMO ZLASTI TELEVIZIJA ALI TUDI RADIO.
PROFESOR SMOLIK PRAVI, DA NE ŠTEJE VEČ KAJ VSE JE NAPISAL IN OBJAVIL IN DA SO TO STORILI DRUGI. V ZBORNIKU OB NJEGOVI 80 LETNICI JE NAVEDENO PREKO 500 VEČJIH OBJAV, TISTIH MANJŠIH PA JE ŠE NEKAJ 100. KAR ZADEVA BIBLIOGRAFIJO KOLEGA SMOLIKA BI JO RAZVRSTILI NA TISTO, KI JE STROGO TEOLOŠKA PREDVSEM LITURGIČNE NARAVE, POTEM PA SPLOŠNO ZGODOVINSKO- KULTUROLOŠKA POMEMBNA ZA SLOVENSKO ZGODOVINO. KAR ZADEVA PRVIH JE SMOLIK ŽIVEL V UGODNEM ČASU II. VATIKANSKEGA KONCILA TAKO, DA JE ŽE PRVI DOKUMENT O LITURGIJI PREVEDEL, SODELOVAL TUDI NAPREJ PRI PREVAJANJU NASLEDNJIH DOKUMENTOV, BREZ KATERIH NI SODOBNE TEO. POTEM SI JE VELIKO PRIZADEVAL, DA BI ČIM PREJ DOBILI V PREVODU NAJRAZLIČNEJŠE LITURGIČNE KNJIGE V PREVODU. OD MISALA, TO JE MAŠNE KNJIGE, KNJIG BERIL, POTEM VSE ZAKRAMENTE PA RAZNE DRUGE PRIROČNIKE, TO SO BLAGOSLOVI, TO JE OGROMNO DELO, KI GA JE OPRAVIL IN ZLASTI MED DUHOVNIKI JE KOT LITURGIST NAJBOLJ ZNAN. MED DRUGIMI PA JE ZNAN KOT RAZISKOVALEC SLOVENSKE KULTURNE PRETEKLOSTI.

NA VSAK NAČIN NIKOLI SEM POMISLI, DA BI ZAMENJAL SVOJO SLUŽBO, ČEPRAV NIKOLI NISEM MOGEL VEDETI V ZAČETKU KAJ VSE BO V TO VKLJUČENO, AMPAK VSAK DAN PA VSAKO LETO PRINESE NEKAJ IN NAVSEZADNJE SE MI ZDI, DA JE BILANCA KAR POZITIVNA. OB JUBILEJU PROFESORJU SMOLIKU ČESTITAMO TUDI MI IN MU ŽELIMO VSE DOBRO ŠE MNOGO LET.

DRAGE GLEDALKE, CENJENI GLEDALCI. TO JE TUDI VSE KAR SMO VAM PRIPRAVILI V TOKRATNI ODDAJI VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE KATEREGA OD EKUMENSKIH SREČANJ PO SLOVENSKIH ŠKOFIJAH, KJER BODO PREDSTAVNIKI KRŠČANSKIH CERKVA MOLILI ZA EDINOST, KAKŠNO OD NAS PRIČAKUJE KRISTUS. PIŠITE NAM NA ELEKTRONSKI NASLOV: HYPERLINK " mailto: VERSKI. PROGRAM RTVSLO. SI " VERSKI. PROGRAM RTVSLO. SI VAŠIH ODZIVOV IN PREDLOGOV BOMO ZELO VESELI. BODITE Z NAMI SPET NASLEDNJO NEDELJO. NA SVIDENJE.

Prejšnja: 11. 1. 2008

Naslednja: 25. 1. 2009

oglasno sporočilo

Moj RTV

Obzorja duha: 18. 1. 2009