Obzorja duha: 22. 7. 2007

S slovesnim izzvenom 9. Beethovnove sinfonije se je prejšnjo nedeljo v Ljubljani tudi uradno začel 19. kongres IOSOT Mednarodne organizacije za preučevanje stare zaveze. Ljubljana je tako za teden dni postala biblična prestolnica sveta, saj so se na kongresu zbrali judovski, protestantski, katoliški in pravoslavni strokovnjaki za študij stare zaveze. Slovenija je z organizacijo nedvomno navdušila in tako ustvarila kar najboljšo klimo za plodno znanstveno delo.

Na žalost prisotnost žive besede Svetega pisma tudi v družbah vzhodne cerkve izginja, ugotavljajo pravoslavni teologi in biblicisti. Patriarh romunske pravoslavne cerkve pa poudarja, da smo na žalost priča vse glasnejšim stališčem, da Sveto pismo, znanost in sodobno življenje stojijo na nasprotnih bregovih.

Pravoslavni teologi in biblicisti so bili na kongresu deležni posebne pozornosti in naklonjenosti, kar upajmo, da odpira nova vrata k razumevanju in sodelovanju med vzhodno in zahodno cerkvijo. Zadnja bilanca je, da je pravoslavni svet v nekem smislu morda bolj konzervativen in se nekoliko bolj boji vplivov t. i. zahodnega sveta. Vendar za vse velja Biblija kot osnovni dokument. Povezovanje v raziskovanju Svetega pisma je najboljša pot za povezovanje nasploh. Sveto pismo nas uči predvsem, da zgodovine ne vodi končno človeška, ampak božja modrost. Mi pa smo lahko dobri ali slabi sodelavci.

Volk bo prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. Tele, lev in ovca bodo skupaj, majhen deček jih bo gonil. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njih mladiči bodo skupaj ležali. Lev bo jedel slamo, kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo, v bazilikovo luknjo bo odstavljen otrok vtikal svojo roko. Božja Beseda me nagovarja, po njej skušam tudi živeti, delati, jo tudi uresničevati, ker me dejansko izpopolnjuje v vsakem dnevu.
Zame je Božja Beseda neka opora v življenju, dnevno sporočilo, da je vse v redu, da mi ni treba, da me je strah, da vse, kar se zgodi, da lahko z odprtimi rokami in z veseljem sprejmem.
Božja Beseda je tista, ki čisti moje srce, me vedno znova pripelje nazaj, da zajamem iz Božje afektivne ljubezni, ki je del mojega, pa del tvojega srca in to naju poveže.

Božja beseda pa oživi in nagovori človeka le v tišini; pa naj bo na duhovnih vajah ali v domačem skrivnem kotu. Prerok Jeremija pravi, da Beseda se ne vrača, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti. Z njo se torej zazremo v zrcalo svoje podobe. Tudi Timotej, Helena, pater Vili in sestra Meta odkrivajo, da Božja beseda človeka spreminja. Brez Božje besede tudi glasbe ne bi pisal, ne bi nastajala. Čisto vsaka pesem je neka molitev. Velikokrat me nagovori nek odlomek iz Svetega pisma. Začutim v sebi neko potrebo, krizo vidim v svetu, iščem odgovore v Svetem pismu in potem preko glasbe skušam predati ljudem. Vsako jutro, če se da, če mi čas dopušča, pa saj mi čas kar dopušča, saj mi, psalm ali vzamem evangelijski odlomek za tisti dan, prebrati in poskušam v božje roke izročiti vse tisto, kar se bo zgodilo in kar me bo presenetilo tisti dan. V življenju ene matere štirih otrok, ene razredničarke, pa ene žene vsak dan.

In v zadnje čase se tako zelo poglabljam v Izaijo, pa imam en stavek o jagnjetu in levu, ki stanujeta skupaj, pa en otrok, ki steguje roko v gadjo luknjo, pa vsi srečno živijo skupaj, v tako nekakšnih prednebesih, če želimo, da bi bilo to tudi v nebesih, povsod na zemlji, da bi imeli mala nebesa že na zemlji.
Mislim, da je to kar iz nekega Pavlovega pisma: veselite se, vedno se veselite. Res skušam tako živeti, in mislim, da je vir mojega preživetja. Za mene je tista beseda, ki je najmočnejša, Bog je ljubezen in tisto kar stara zaveza najbolj ponavlja, čeprav jo imamo včasih za borbeno, dragocen si v mojih očeh, čislan in te ljubim. Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni.

Sveto pismo ima na Kristjane hote ali nehote velik vpliv in seže v vsako poro življenja. Vpliva na vsakega od nas, pa naj bo to preprost kmečki človek ali umetnik. Umetnost je bila vedno kraj dialoga med Božjo besedo in sodobnostjo. Misli iz Svetega pisma že več kot dva tisoč let navdihujejo umetnike, ti pa nam s svojimi deli ali interpretacijami približajo Božjo besedo na raven, ki je goli razum ne more doseči, z njihovo pomočjo pa spoznamo globine duše.
Da črpam iz Svetega pisma, je vzrok to, ker me življenje Jezusa Kristusa enostavno navdušuje. Zdi se mi tako preprosto, vsakdanje, življenjsko, konkretno. Rekel sem si, zakaj ne bi tudi delal in črpal med delom iz Svetega pisma. Da me neka beseda ali stavek it SP nagovori, pomeni, da se preplete, zlije z mojim vsakodnevnim konkretnim življenjem.
Se vam zdi, da lahko Sveto pismo in umetnost razdelimo, da nista povezani? Jaz mislim, da umetnost se rojeva iz vere, Sveto pismo pa je močno povezano z vero.

Kaj vam osebno pomeni Sveto pismo?
Sveto pismo tudi zame kot za vsakega Kristjana pomeni ogromno. V njem najdemo napotke za vsakdanje življenje. Priznati moram, da ga prebiram premalo. Res pa je, da se potem tudi večkrat po službeni dolžnosti srečam z njim. Večkrat me nagovori kakšen odlomek iz skladbe, in potem ga- da se z njim bolje seznanim- poiščem tudi v SP in večkrat premeljem v sebi. Prav skozi to, ko večkrat prebereš določeni odlomek, ti začne potek misli se drugače razvrščati in skozi toliko ponavljanja začutiš večjo globino. Kaj pa vam osebno pomeni takrat, ko igrate določeno skladbo, ki ima navdih iz SP?
Pomembno je, da jasno tisto vsebino tudi sam podoživim, ker brez moje osebne izkušnje do tistega besedila to sporočilo ne more iti naprej do poslušalca.
Se vam zdi, da lahko ločujemo SP od umetnosti?
Težko. Bolje bi bilo, da bi iskali večje povezave, kot pa, da bi ločevali.