Obzorja duha: 27. 1. 2008

Dragi gledalci in gledalke, lepo pozdravljeni!
Skupaj z Muslimani, sestavljamo Kristjani več kot polovico svetovnega prebivalstva. Zato je oktobra lani, 138 Muslimanskih teologov, pozvalo papeža k skupnemu delu za mir, saj je od miru med Kristjani in Muslimani, odvisen mir v svetu. Zaradi nerazumevanja, političnih in gospodarskih interesov pa je v stoletjih tudi med Kristjani prišlo do razkolov. Zato nam mož sprave Janez Pavel II. podaja zlata pravila dialoga: " Premagajte stare zamere in se približajte skupnemu načinu gledanja. " K temu nas je vzpodbujala v tem tednu tudi ekumenska osmina.

Ekumensko molitev je začel pri nas pred 150 leti blaženi Anton Martin Slomšek pod imenom Apostolstvo Svetega Cirila in Metoda. Ob 500- letnici rojstva velikega Slovenca Primoža Trubarja pa nam pripravlja Slovenski ekumenski svet vrsto dogodkov. Na Bavarsko in Wurtenburško, kjer je Trubar deloval, lahko poromamo od 7. do 9. marca pod vodstvom škofa Štumpfa, z agencijo Quo vadis. Murskosoboška škofija pa je preteklo nedeljo pripravila z Evangeličanskimi občinami, v Kančevcih prvo Ekumensko srečanje družin mešanih zakonov.

Po skupnem besednem Bogoslužju je o družini spregovorila Evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar. Poudarila je, da je družina osrednja celica družbe, ter glavna nosilka vrednot. Zelo pomembno je, da se enkrat končno tako želje duhovnikov, kakor želje vseh tistih sociologov, psihologov, vseh, ki se ukvarjajo s problemi družine, da bi se končno vse preneslo v prakso, da bi končno družine zaživele neko polno, sproščeno, zdravo življenje. V delu po skupinah so zakonci lahko delili svoje izkušnje, probleme in vprašanja o življenju mešane družine. Pogovarjali smo se o sami pripravi na zakon, kako je potekala, obredu poroke, kako je bilo, a sta bila oba duhovnika, tako Evangeličanski kakor Katoliški, kako so doživljali potem sam krst svojih otrok, kako pa potem sedaj tudi versko živijo, v svojih družinah.
Imajo tudi precej pripomb, kritike, seveda to so ljudje, ki živijo v tej problematiki. Vemo, več je razlik v družini, več je po svoje težav, seveda je pa to tudi lahko priložnost za več ekumenizma, za več sožitja. Pogovor v skupinah je ravno to razkril.

Edinost med Kristjani je temeljni pojem v Svetem pismu, zato Krščanstvo ne stoji na sanjah ali statističnih podatkih, ampak na življenju iz Božje Besede, ki jo prebiramo v slovenskem jeziku že 400 let. Danes je nedelja Svetega pisma, zato bomo pogledali, kako je minilo leto Svetega pisma 2007, ki ga je razglasil Svet Krščanskih Cerkva in kaj sta v tem letu pripravila Svetopisemska družba in Slovensko biblično gibanje. Sveto pismo je knjiga vseh knjig, smo večkrat slišali lansko leto, ki je potekalo prav v znamenju Biblije. Po celi Sloveniji smo bili priča mnogim razstavam, predavanjem, delavnicam in celo bdenju ob tej Sveti knjigi. Videli smo različne pristope, naše sogovornike pa smo povprašali tudi o sadovih njihovega dela.
Leto 2007, ki je bilo razglašeno za leto Svetega pisma je bilo za nas zelo pomembno leto. Razumeli smo ga kot leto posebnega praznovanja dejstva, da imamo Sveto pismo in smo zato pripravili razne aktivnosti s katerimi smo želeli še posebej približati Sveto pismo Slovencem in tudi in pripravili smo tudi akcije, s katerimi smo skušali predstaviti svoje delo.
Slovensko biblične gibanje je za leto Svetega pisma v Sloveniji, nadaljevalo pravzaprav to, kar že vedno dela. Posebej je pa skušalo prebujati nove Svetopisemske skupine po župnijah. Torej poudarjali smo, da lahko samo vsi skupaj kaj naredimo, torej vse Cerkvene institucije. Tako naj bi vse skupine postale tudi v nekem smislu biblične skupine. Tiste, ki so samo biblične skupine se ukvarjajo samo z duhovnostjo Svetega pisma, vse ostale skupine, ki imajo druge namene se pa zdaj po tem našem navodilu, na začetku po četrt ure srečanja ukvarjajo s Svetim pismom, tako da je Sveto pismo en duhovni uvod v ostalo delo. Poleg duhovnega odnosa do Svetega pisma, se je pozornost obračala tudi proti biblični znanosti, da bi bila združena vera in razum. Delo po župnijah je navdihovalo predvsem življenje po Svetem pismu in skušalo vključiti vse vernike, še posebej najmlajše. V okviru projekta Poslušam, berem, živim, smo želeli vključiti ne le otroke, ampak tudi v bistvu njihove družine, da knjiga Sveto pismo ni več zgolj knjiga na knjižnjih policah, ampak da bi res postala knjiga našega življenja. Zato je tudi ta projekt, ki je v okviru Slovenskega bibličnega gibanja pod mentorstvom profesorja dr. Maksimilijana Matjaža, sestavljen tako, da v bistvu otroci ob nedeljah pozorno poslušajo nedeljski Evangelij, se pravi prvi korak poslušam in ker vemo, da radi pozabljamo, zato ta projekt vključuje tudi drugi korak, berem. Družina si potem doma ta Evangeljski odlomek doma še enkrat prebere, se o njem pogovarja in se tudi pogovarja, kako bi ga lahko konkretno v tednu, ki je pred nami, prenesli v življenju. Tu pa že stopamo v tretji korak življenja: poslušam, berem, živim. In pri verouku sem imela lepo izkušnjo. Nekatere družine so zelo lepo sodelovale, otroci so si prizadevali, ja, čisto zares so si prizadevali, da bi beseda postala življenje.

Kdor ima Sveto pismo za svoj kažipot, v življenju le redko zgreši pravo pot, pravi pregovor.
Katero pa je vaše najljubše Svetopisemsko besedilo? Da bi napravil ta svet primeren za življenje vseh ljudi, tistih od blizu in tistih od daleč, glej, to je ena najlepših Svetopisemskih strani, ki jo lahko napišem s svojim življenjem. Tako je dejal brat Roger iz Taizeja, ki navdušuje za življenje po Božji Besedi, številne mlade. Med njimi je tudi Matevž Bolta iz Mengša. V današnjih časih, ko je pomembno le materialno in razumsko razložljivo, je Sveto pismo, Knjiga življenja, težje razložljivo in morda celo nerazumljivo. Še posebej mladim. Mladim, ki jih mediji in internet popeljejo v svet, ki ga pred desetimi leti nismo poznali. Kako jim torej danes približati Knjigo knjig?
To pa kar v zadnjih časih opažamo pa je, da mladim Sveto pismo dela zelo veliko težav.
Ker živimo v svetu dokazov, ker živimo v svetu razglabljanj, želimo tudi vsako stvar, ali pa vsak stavek v Svetem pismu natanko si razložiti, si ga razčleniti, kaj pomeni to, kaj pomeni ono. Izkušnja, ki pa jo mnogi imamo z Tezejsko skupnostjo pa je, da je velikokrat že največ to, da pustimo, da Božja beseda v nas odmeva, da ji damo prostor. Da ni pomembno toliko, da skušamo vsako besedo razložiti in jo razstavljati, ampak da preprosto pustimo Bogu, da odmeva v nas.
Pomembna je torej iznajdljivost in občutljivost. Eden izmed mladih, ki oboje še kako poznata in zmore, je Matevž Bolta, izjemno dejaven v župniji, še posebej pri delu z mladimi.
Matevž je zelo širok človek in dejaven na raznovrstnih področjih in njegova zavzetost za širjenje tezejskega duha pri nas v Sloveniji, mogoče na prvi pogled ne daje vtisa, da lahko nekaj naredi v zvezi s Svetim pismom in mladimi, po drugi strani pa sem prepričan, da to njegovo delo, povezovanje mladih v majhnih skupinah, vabilo v molitvi, v promociji in širjenju romanj ali pa na evropska srečanja mladih. Vsa ta energija, ves ta pozitivizem, ki ga kaže in s katerega živi, mnogim mladim daje vzgled. Preprosto ni potrebno veliko besed, ampak so tu dejanja, ki govorijo, preprosto, ves gori za to stvar. In če hočeš druge vneti, moraš najprej sam goreti. Kako vam daje Božja beseda moč pri vašem delu? Zagotovo je samo poznavanje Božje besede osnova, da lahko to potem, kar naj bi vsak Kristjan živel, tisto, kar lahko človek kar Kristjan največ naredim v življenju. Sam osebno se mi zdi, da sem na nek način, dobesedno vzel Jezusove besede, ko je rekel, karkoli boste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, boste meni storil. Nek način, pri svojem delu, se srečujem z delom z otroki in tukaj se mi skoraj, lahko bi rekli, dobesedno se ukvarjam s temi najmanjšimi. Poskušam to osebno vero, ki sem jo spoznal, zgradil pri sebi, podeliti tudi drugim. Ni pa to dovolj, v prvi meri, ne le da deliš svojo vero z drugimi, da to živiš. In zakaj je Matevž tako pomemben za župnijo Mengeš? Hvala Bogu, da pomaga. Pomaga tako tukaj v pisarni, potem poučuje verouk. Pav on dela z birmanci, potem sodeluje v teh verskih zborih, pri študentski skupini, je zelo aktiven, tudi moram reči, da je kar dober poznavalec Svetega pisma in mnoge misli, ki si jih izmenjamo, jih mnogokrat podkrepi prav z nekim odlomkom iz Svetega pisma, ali napiše v Svetem pismu tudi to in ono. Poleg tega, delno pomaga tudi za naše finance, sodeluje zraven tudi pri vzgoji ministrantov, da tudi Bogoslužje lepo poteka, še posebej ob praznikih in pa v župnijskem pastoralnem svetu in drugim skupinam pomaga, svetuje.
In kje vidi Matevž svojo prihodnost? Zagotovo vidim svojo prihodnost kot učitelj, to tudi študiram, hodim na pedagoško fakulteto, ni pa se mi zdi samo ena zadeva tista, v kateri bi pravzaprav lahko bil. Verjamem, da smo ljudje kompleksna bitja in se moraš pravzaprav razvijati na več področjih. Matevževo življenje je in bo povezano z mladimi, ki jim skuša prav skozi Sveto pismo razlagati in pomagati v življenju.

Medijski delavci so pri svojem delu dolžni spoštovati resnico. Ker pa stoji za vsakim prispevkom, člankom ali novico človek, ki resničnost dojema na subjektiven način, slika, ki jo posredujejo mediji nikoli povsem ne ustreza resničnosti sami. Med tem, ko gledamo ali beremo novice o katastrofah, vojnah, prevarah, aferah, pogosto spregledamo, da svet ni samo slab, le da mediji o dobrih stvareh poročajo veliko bolj skopo kot o slabih.
Zame mogoče en hendikep, pač ta površnost do stvari same, do realnosti, do resnice, kakor koli temu rečemo in to pomeni, da pravzaprav ne greš nekam in v zvezi z demokratizacijo se je simplificirala ena posebna drža, in to je, da je dober novinarski prispevek tak, da razume svet kot antagonizem dveh, torej greš z mikrofonom k enemu, ga vprašaš, kaj si ti misliš o tem, greš k drugemu, pove on kaj si misli in to je prispevek, skratka, brez da bi skušal samo z pogovori, z eksperti, z ljudmi, s tam bivajočimi, mogoče tudi s premisleki naredit predstavo tega. Sodobni mediji vse pogosteje izrabljajo ljudi, njihove stiske in težave kot cilj za povečano naklado ali večjo gledanost. Ob tem ostaja v ozadju njihovo plemenito poslanstvo, da prinašajo v življenje človeka upanje, veselje, da so tudi mediji ustvarjalci medčloveških vezi. Dogodek je neka anomalija. Ni dogodek, da se peljemo lepo po cesti, dogodek je kadar zapeljemo s ceste, medtem ko fenomen je pa to, da nas zanima en partikularen način bivanja, kako v nekem kraju nekaj izjemno dobro deluje, kaj se tam dogaja, to pomeni potem, da bi moral iti tja, vložiti bistveno več energije, se pogovorit s serijo ljudi, raziskat ozadja, videti načine komunikacije, kako ta kraj deluje in to je povezano s časom, sodobni mediji so tempirani tako, da so ekonomični s stališča lastnikov, se pravi čim manj časa porabiti za čim večji... In s tega stališča sam žurnalizem danes onemogoča, bi rekel, take kompleksne vpoglede. Krščanstvo se je po svetu razširilo s pomočjo pisane besede. Danes je načinov za posredovanje veselega oznanila veliko. Kakšno vlogo imajo po mnenju Bernarda Nežmaha Katoliški mediji danes?