Obzorja duha: Quo vadis

ZAČETKI PISTOIE NISO POVSEM ZNANI, VENDAR SO ZAGOTOVO NA TEM MESTU POSTAVILI SVOJO NASELBINO ŽE ETRUŠČANI. V 2. STOLETJU PRED KRISTUSOM SO SE OB POMEMBNI POTI VII CASSII NASELILI RIMLJANI. PISTOIA JE S SVOJO LEGO SLUŽILA ZA OSKRBO VOJAKOV IN TUDI CIVILNEGA PREBIVALSTVA. TO KAŽE ŽE SAMO IME, KI POMENI " KRUŠNO PEČ ".
POLEG TEGA JE S PISTOIO POVEZANA LEGENDA, DA NAJ BI V BLIŽINI PISTOIE UMRL KATILINA, SE PRAVI UPORNIK PROSTI REPUBLIKANCEM, REPUBLIKANSKEMU SISTEMU V RIMSKI DRŽAVI IN V SPOMIN NA TA DOGODEK ŠE DANES OBSTAJA TUKAJ STOLP, KI NOSI IME PO NJEM. NASLEDNJE POMEMBNO OBDOBJE JE BILO VSEKAKOR ČAS KONCA 11, 12. IN PA 13. STOLETJA. TO JE ČAS, KO SE JE RAZVILA TRGOVINA, POLEG TRGOVINE PA TUDI BANČNIŠTVO IN PA OBRT. KOT BANČNIKI SO SE PISTOEZI IZREDNO DOBRO ODREZALI, SAJ SO USPELI PRODRETI TUDI IZVEN MEJA NE SAMO TE MALE DRŽAVICE MESTNE, TEMVEČ TUDI DO FRANCOSKEGA OZEMLJA. SODELOVALI SO PREDVSEM S FRANCOSKIMI DEŽELAMI, KOT JE PROVANSA, KOT JE AZURNA OBALA IN PA POTEM V ŠAMPANIJO. TE POVEZAVE, KI SO BILE PRVOTNO PREDVSEM POSLOVNEGA ZNAČAJA, SO PA SEVEDA PRINAŠALE TUDI KULTURNE, UMETNOSTNE IN DRUGE VPLIVE. V ČASU RAZCVETA BANČNIŠTVA JE BILO TUDI ZGRAJENIH VELIKO STAVB, SE PRAVI TAKRAT JE PISTOIA DOBILA SVOJO LEPO, BOLJ RAZKOŠNO PODOBO, KI PA JE BILA POZNEJE VEČKRAT SPREMENJENA.

VELIČASTEN ZVONIK JE PRECEJ ČASA SLUŽIL TUDI KOT MESTNI STOLP. V 5. STOLETJU JE PISTOIA POSTALA SEDEŽ ŠKOFIJE. ZAVETNIK JE SVETI ZENO, 8. VERONSKI ŠKOF, NAJBOLJ ZNAN KOT BOREC PROTI ARIJANIZMU. TO KRIVOVERSTVO JE ZANIKALO KRISTUSOVO BOŽANSTVO IN TRDILO, DA JE BIL BOŽJI SIN USTVARJEN IN NE VEČEN. NA TEM MESTU PA JE CERKEV VSAJ PO ZNANIH PODATKIH VSAJ OD LETA 923, POTEM PA JE DOŽIVELA CELO VRSTO NESREČNIH SPLETOV OKOLIŠČIN. DVAKRAT JE POGORELA, 1108, PA ŠE STO LET KASNEJE. LETA 1298 JO JE SKORAJ V CELOTI PORUŠIL POTRES, AMPAK VENDARLE TO KAR ZDAJLE VIDIMO JE REZULTAT NOVE POZIDAVE PO PRVEM VELIKEM POŽARU IN GABARITI STAVBE SEGAJO V 12, 13. STOLETJE, FASADA PA V LETO 1311.
OSREDNJI DEL FASADE STOLNICE JE VENDARLE PO VZORU BIZANSKE ROMANIKE, KASNEJE, ŠELE V 16. STOLETJU PA SO DODALI PORTIK, VENDAR SO GA KRASNO VKLOPILI V STARO FASADO IN NA NJEM JE SPOMENIK VERJETNO NAJBOLJ ZNANE DRUŽINE, UMETNIŠKE DRUŽINE IZ PISTOIE IN NJENEGA NAJBOLJ ZNANEGA PREDSTAVNIKA, NAMREČ MARIJA MED ANGELI V LUNETI, ANDREA DELLA ROBBIA.

PISTOIA JE ZAČELA ČASTITI SV. JAKOBA KOT SVOJEGA DRUGEGA ZAVETNIKA PO MALEM ŽE V FRANKOVSKIH ČASIH, LETA 1144 PA JE COMPOSTELA PISTOI PODARILA RELIKVIJE SV. JAKOBA, TAKO DA JE POTEM POSTAL ENAKO POMEMBEN ZAVETNIK KAKOR PREJŠNJI, RECIMO SV. ZENO, HKRATI SO MU ZAČELI POSTAVLJATI OLTAR, KI JE NASTAJAL DOBRIH 200 LET, VSE OD NEKJE LETA 1200 PA TJA DO LETA 1400. NA NJEM SO DELALI TAKO ZNANI UMETNIKI, KAKOR JE BIL BRUNELESCI, ALI PA ŠE PRED NJIM GEORGO PISANO. NA OLTARJU SO DELA NAJBOLJŠIH SREBRARSKIH MOJSTROV IZ PISTOIE IN OKOLICE, PREDSTAVLJA PA PO ENI STRANI SV. JAKOBA IN NJEGOVO ŽIVLJENJE, PO DRUGI STRANI PA TO, KAR JE V ZVEZI S SV. JAKOBOM OZIROMA S KRŠČANSTVOM VAŽNEJŠE. ZGODBE ODREŠENJA, VSE OD STVARJENJA SVETA PA DO KRISTUSOVE SMRTI, OZIROMA DO JAKOBOVEGA KONCA, KRATKO PO KRISTUSOVI SMRTI.

CERKEV SV. ANDREJA SKRIVA OBČUDOVANJA VREDNO PRIŽNICO. IZ MARMORJA JO JE IZKLESAL GIOVANNI PISANO.

OMEMBE VREDNO JE TUDI PROČELJE BOLNIŠNICE, KI JO JE UMETNIK GIOVANNI DELLA ROBBIA OKRASIL S PREKRASNI TERAKOTNIMI RELIEFI. NA NJEJ JE UPODOBLJENO SEDEM DEL USMILJENJA.

PISTOIA SE NI IZOGNILA SPOPADOM MED GUELPHI IN GHIBELLINI, PRIPADNIKI PAPEŽA IN CESARJA, KI SO SE BORILI ZA OBLAST. V SPORU S SOSEDNJIMI MESTI STA POSEBNO IZSTOPALA LUCCA IN FIRENCE. OD 14. DO 18. STOLETJA JE BILA TAKO PISTOIA POD VLADO FIRENC, KI SO BILE VERSKO USMERJENE. PISTOIČANI SO BILI NEKOČ ZNANI PO NASILJU IN SPLETKAH, TAKO DA JIH JE ŽE MICHELANGELO IMENOVAL " SOVRAŽNIKI NEBES ", MACHIAVELLI PA, DA SO " VZGOJENI ZA POKOL IN VOJNE ". MESTO IMA TUDI DOLGO TRADICIJO IZDELOVANJA OROŽJA. V SREDNJEM VEKU SO IZDELOVALI KOVINSKO, KASNEJE PA TUDI STRELNO OROŽJE. PO MESTU JE DOBILA V 16. STOLETJU IME TUDI PIŠTOLA. DRUGI DAN ROMANJA JE BIL NAMENJEN GLAVNEMU MESTU TOSKANE, FIRENCAM. TU JE NASELBINO ŽE LETA 50 PRED KRISTUSOM OSNOVAL JULIJ CEZAR. V SREDNJEM VEKU SO BILE FIRENCE CENTER EVROPSKEGA BANČNIŠTVA TER TRGOVINE Z VOLNO IN SVILO. SVOJ VRH JE MESTO DOSEGLO Z DRUŽINO MEDICI, KI JE PODPIRALA UMETNOST, ARHITEKTURO IN FILOZOFIJO. FIRENCE SO ROJSTNI KRAJ RENESANSE. OD 1. 000 NAJPOMEMBNEJŠIH EVROPSKIH UMETNIKOV 2. TISOČLETJA, JIH JE KAR 350 ŽIVELO ALI DELOVALO PRAV V PRESTOLNICI TOSKANE.

GLAVNI TRG KRASIJO TRIJE NAJPOMEMBNEJŠI SAKRALNI SPOMENIKI FIRENC. KRSTILNICA, 84- METRSKI GOTSKI ZVONIK, KI GA JE NAČRTOVAL GIOTTO IN SO GA KONČALI 22 LET PO NJEGOVI SMRTI TER VELIČASTNA KATEDRALA SANTA MARIA DEL FIORE. TO JE DANES TRETJA NAJVEČJA KATEDRALA NA SVETU, TAKOJ ZA SV. PETROM V VATIKANU IN SV. PAVLOM V LONDONU. DOLGA JE 153 METROV, ŠIROKA PA 38. SANTA MARIA DEL FIORE KOT EDEN IZMED NAJVEČJIH SAKRALNIH SPOMENIKOV MESTA FIRENCE IMA MENDA 170 LET DOLGO ZGODOVINO. IN SICER TEMELJNI KAMEN SAME KATEDRALE NAJ BI BIL POLOŽEN 8. SEPTEMBRA LETA 1296. CERKEV JE BILA SKOZI STOLETJA VELIKOKRAT SPREMENJENA, POVIŠANA, PODALJŠANA IN SICER PRVI ZAČETNIK, BOMO REKLI GRADNJE, JE BIL ARNOLFO DI CAMBIO. GRADNJO JE NADALJEVAL FRANCESCO TALENTI.

SANTA MARIA DEL FIORE JE GOSTILA DRUGO ROMARSKO MAŠO. BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA JE BILA SPOČETA ZATO, KER JO JE BOG IZVOLIL, DA BO DALA ČLOVEŠKO NARAVO NJEGOVEMU SINU. ZATO JE MARIJINO BOŽJE MATERINSTVO NJENA NAJVEČJA ODLIKA IN ZARADI TE ODLIKE JE MARIJA PREJELA Z BOŽJE STRANI TUDI VSE DRUGE ODLIKE. DA JE BILA ČISTA, DA JE ČISTA SPOČELA, ČISTA RODILA. NIKOLI V NJENEM ŽIVLJENJU NI SENCA GREHA ZASENČILA NJENE DUŠE, KER NI BILA NIKOLI NITI ZA NAJMANJŠI TRENUTEK POD OBLASTJO HUDOBNEGA DUHA. IN KONČNO, KER JE NAJOŽJE SODELOVALA PRI NAŠEM ODREŠENJU, ZATO JE BILA DELEŽNA TUDI SLAVE SVOJEGA SINA, VZETA JE BILA V NEBEŠKO SLAVO NE SAMO Z DUŠO, AMPAK TUDI S SVOJIM TELESOM IN KOT KRALJICA NEBES IN ZEMLJE SEDI NA JEZUSOVI DESNICI.

NA VZHODNIH, BOLJ ZNANIH KOT RAJSKIH VRATIH JE UPODOBLJENIH DESET ZGODB IZ STARE ZAVEZE, KI JIH OBKROŽA 24 KIPOV PREROKOV IN 24 DOPRSNIH UPODOBITEV TAKRATNIH UMETNIKOV, MED KATERIMI SE SKRIVA TUDI AVTOR SAM.
POSEBNOST KRSTILNICE SO ZLATI BIZANTINSKI MOZAIKI IZ 13. STOLETJA. FIRENŠKIM MOJSTROM SO POMAGALI BENEČANI. OD VRHA NAVZDOL SI SLEDIJO NEBEŠKA HIERARHIJA, ZGODBA STVARJENJA, JOŽEFA, JEZUSA KRISTUSA IN JANEZ KRSTNIKA. UPODOBLJENA PA JE TUDI POSLEDNJA SODBA.

PRI USTVARJANJU GA JE VODILA BEATRICE PORTINARI, KI JO JE V MLADOSTI MENDA VIDEL LE ENKRAT IN SE VANJO NESMRTNO ZALJUBIL. DANTE JO JE OBOŽEVAL TUDI PO NJENI SMRTI, ČEPRAV SE JE POROČIL IN IMEL OTROKE.

POLITIČNO IN DRUŽBENO SREDIŠČE FIRENC PREDSTAVLJA PIAZZA DELLA SIGNORIA. TU VLADA STARA PALAČA, PALAZZO VECCHIO, KI JE ŠE DANES MESTNA HIŠA. ZGRAJENA JE BILA LETA 1322 IN VELIKI ZVON JE OD TAKRAT NAPREJ KLICAL MEŠČANE NA SREČANJA ALI OPOZARJAL NA RAZLIČNE NEVARNOSTI. NAD VHODOM V PALAČO JE NAPIS " KRISTUS JE KRALJ ", KAR OPOMINJA, DA NOBEN ZEMELJSKI VLADAR NIMA NEOMEJENE MOČI.

TRETJI DAN SPOMLADANSKEGA ROMANJA JE OD ZGODNJIH JUTRANJIH UR IN NATO VES DAN ROMARJE SPREMLJALO DEŽEVNO VREME. PO TOSKANI JE BILA NA VRSTI DEŽELA EMILIJA- ROMANJA IN MESTO FERRARA. ZAČETKI FERRARE SEGAJO V 7. ALI 8. STOLETJE. NAJVEČJI RAZCVET JE MESTO DOŽIVELO V ČASU RENESANSE. NEIZBRISAN PEČAT JE DALA VSEKAKOR DINASTIJA ESTE, KAR JE LETA 1995 FERRARO UVRSTILO TUDI NA UNESCOV SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE. ESTEJI SO BILI VELIKI LJUBITELJI UMETNOSTI IN ZNANOSTI. NA GRADU, KI ŠE DANES PREDSTAVLJA NAJMOGOČNEJŠO ZGRADBO V MESTU, JE BILO ENO NAJMOČNEJŠIH ŽARIŠČ KULTURNEGA ŽIVLJENJA V EVROPI. ESTEJI SO SE V 14. STOLETJU PRIKOPALI DO NADVLADE V FERRARI, KI JE BILA DO TEDAJ REPUBLIKA. KER JE BILO TO NJIHOVO DOMAČE MESTO SO SEVEDA VELIKO UMETNIŠKIH NAPOROV VLAGALI V RAZVOJ TEGA MESTA. SEVEDA SO PA TUDI POSEGALI V POLITIKO ITALIJE, KAR NEKAJ ESTOV JE BILO KARDINALOV, NA ZAČETKU SO BILI SICER ESTEJI NASPROTNI PAPEŠTVU, AMPAK SE JE TO KASNEJE SPREMENILO, MED DRUGIM JE PAPEŽ TUKAJ V FERRARI TUDI USTANOVIL UNIVERZO IN EN IZMED CERKVENIH, EKUMENSKIH KONCILOV SE JE ZGODIL TUDI TUKAJ V FERRARI. ZASLUGO ZA TO SO IMELI PA PREDVSEM ESTEJI IN NJIHOVA ZGODBA SE JE KONČALA PODOBNO KOT ZGODBA DRUŽINE MEDIČI V FIRENCAH, OSTALI SO BREZ MOŠKIH POTOMCEV IN FERRARA JE PRIŠLA POD PAPEŠKO OBLAST, SE PRAVI POSTALA JE DEL PAPEŠKE DRŽAVE. FERRARA JE ROJSTNO MESTO DOMINIKANSKEGA PRIDIGARJA GIROLAMA SAVONAROLE. ZNAN JE POSTAL KOT VERSKI REFORMATOR, ZAŽIGALEC KNJIG IN UNIČEVALEC UMETNIŠKIH DEL. ZANJE JE MENIL, DA SO NEMORALNA. NEKAJ LET JE BIL TUDI VLADAR FIRENC. OGNJEVITO JE KRITIZIRAL ŽIVLJENJSKI SLOG ARISTOKRACIJE IN DUHOVNIŠTVA TER BIL LETA 1489 NA PAPEŽEV UKAZ V FIRENCAH SEŽGAN NA GRMADI. VSA POMEMBNA ZGODOVINSKA OBDOBJA V FERRARI JE SPREMLJALA KATEDRALA SV. JURIJA. GRADITI SO JO ZAČELI V ZAČETKU 12. STOLETJA IN JO DOGRAJEVALI VSE DO 18. STOLETJA. PRVI DEL GLAVNE FASADE, KI JO VIDIMO, JE ROMANSKI, S TEMI POLKROŽNIMI ZAKLJUČKI IN GLAVNI PORTAL IMA NADSTREŠEK, KI GA NOSITA DVA STEBRA IN STEBRA STA V PODNOŽJU V BISTVU LEVA, KI NOSITA ATLANTA, SE PRAVI, DVA NADČLOVEKA. IN V LUNETI TEGA GLAVNEGA VHODA JE SV. JURIJ KI UBIJA ZMAJA, LOGIČNO, GLEDE NA TO, DA JE KATEDRALA POSVEČENA SV. JURIJU.

V KATEDRALI SV. JURIJA JE POTEKALA TRETJA, ZADNJA ROMARSKA MAŠA.

NOTRANJOST KATEDRALE JE POPOLNOMA DRUGAČNA OD ZUNANJOSTI, SAJ SO CERKEV PREZIDALI IN JE DOBILA BAROČNO, KLASICISTIČNO PODOBO. NEKDANJO PET LADIJSKO CERKEV SO SPREMENILI V CERKEV Z ENO SAMO GLAVNO LADJO IN STRANSKIMI KAPELAMI. AVTOR JE PA ARHITEKT BACARELLI. TO SE JE DOGAJALO V 18. STOLETJU, ŠE PRED NJIM SE JE PA KATEDRALE LOTIL TUDI BIAGIO ROSSETTI, TO JE ARHITEKT, KI JE ZASNOVAL NAJPOMEMBNEJŠE STAVBE TUKAJ V RENESANČNI FERRARI. ROSSETTI JE NAREDIL APSIDO OZIROMA ZAKLJUČNI DEL TE CERKVE IN V APSIDI SO TUDI NAJPOMEMBNEJŠA UMETNIŠKA DELA V CERKVI, TO JE POSLEDNJA SODBA, KI JE BILA DELANA PO VZORU MICHELANGELOVE POSLEDNJE SODBE IZ SIKSTINSKE KAPELE.

DUHOVNI POMEN ROMANJA JE POGLOBITEV V VERI, JE PONOVNO OZAVEŠČANJE, DA JE NAŠA TEMELJNA HOJA, HOJA ZA KRISTUSOM, HOJA V DUHU EVANGELIJA IN TU PRIHAJAMO SEM V TUJE DEŽELE ZATO, DA SE SREČAMO PRAVZAPRAV S TEM, KAR IMAMO TUDI DOMA, KRISTUSA, KI GA DOŽIVLJAMO V NAŠIH ŽUPNIJAH, V NAŠIH DRUŽINAH. VENDAR JE DRUGAČE, ČE GA SREČUJEMO V OBČESTVU Z DRUGIMI. KRISTUS JE SAM REKEL, TOREJ HODITE ZA MENOJ IN TO JE TEMELJNA DIMENZIJA NAŠEGA ŽIVLJENJA. IN TU SE MI ZDI DOBRO OMENITI BESEDO PAPEŽA BENEDIKTA XVI., KI JE OB OBISKU NA BAVARSKEM IZREKEL BESEDE, KDOR VERUJE NI NIKOLI SAM IN TO DOŽIVLJAMO RAVNO NA ROMANJU. KDOR VERUJE NI SAM, NI POSAMEZNIK, NI IZGUBLJEN V TEM SVETU, AMPAK IŠČE POMEN IN SMISEL ŽIVLJENJA SKUPAJ Z DRUGIMI IN GA TAKO TUDI LAŽJE NAJDE.

V SREDNJEM VEKU JE POSTALO SAMOSTOJNO IN NAJBOLJ ZNANO PO USPEŠNI TRGOVINI S SOLJO. LETA 1110 JE CHIOGGIA POSTALA ŠKOFIJA. STOLNICA JE POSVEČENA MARIJI IN VSEBUJE MNOGE UMETNINE. STRANSKA KAPELA, POLEG ČUDOVITIH PODOB, HRANI RELIKVIJE SV. FELIXA IN FORTUNATA, KI STA ZAVETNIKA MESTA.

V STOLNICI SO PETE LITANIJE MATERE BOŽJE SKLENILE SPOMLADANSKO ROMANJE. ZARADI SLABEGA VREMENA JE TRADICIONALNO FOTOGRAFIRANJE IN PETJE ZDRAVLJICE ODPADLO. VENDAR TO NI POKVARILO ZADOVOLJSTVA ROMARJEV, KI SO NEPOZABNE UMETNIŠKE IN DUHOVNE VTISE, LEPE SPOMINE TER NOVA PRIJATELJSTVA ODNESLI S SEBOJ.