8. dan: 30. 7. 2009

OSEM CELOVEČERCEV SMO VIDELI V ARENI, DVA POSNETA V DIGITALNI TEHNIKI PA V KINU VALI. DESET FILMOV SO NA HRVAŠKEM USPELI POSNETI ZA SLABE ŠTIRI MILIJONE EVROV JAVNEGA DENARJA. NAGRADE ŽIRIJE, KRITIKE IN OBČINSTVA POUDARJAJO NASLOVE, KI IMAJO TUDI MEDNARODNO FESTIVALSKO ALI KINEMATOGRAFSKO PRIHODNOST.

ANTONIJO NODIČ JE PRED DVEMA LETOMA ZA PRVENEC VSE ZASTONJ PREJEL V PULI VEČINO NAGRAD. KENJAC, OSEL V HERCEGOVSKI HRVAŠČINI, JE LIRIČNA DRUŽINSKA DRAMA O NERAZREŠENIH RAZMERJIH MED OČETOM IN SINOM. ZLATA ARENA ZA SCENARIJ.

ČRNCI, IME VODA, KI JE OPRAVLJAL UMAZANE NALOGE, SE DOGAJA NA DAN PREMIRJA V DOMOVINSKI VOJNI. TISTO KAR SLUTIMO, JE V TEM MRAČNEM FILMU MOČNEJŠE OD VIDENEGA. DEDIČ IN JURIČ STA ZASLUŽENO PREJELA ZLATO ARENO ZA REŽIJO.

ZLATA ARENA ZA ŽENSKO VLOGO JE ŠLA V ROKE DIJANE VIDUŠIN ZA VLOGO MASERKE IN ŠPORTNICE INES V FILMU LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE DOMOBRANCA.

V MEDNARODNEM PROGRAMU 56. PULJSKEGA FESTIVALA SO PRIKAZALI TUDI NAŠO POKRAJINO ŠTEVILKA DVE VINKA MÖDERNDORFERJA. ODZIVI OBČINSTVA IN FILMSKIH KRITIKOV SO BILI ZELO POZITIVNI.

PULJSKA ARENA JE BILA V ČASU FESTIVALA POLNA KOT ŽE DOLGO NE. NAJVEČ OBČINSTVA SO SEVEDA PRITEGNILE HOLLYWOODSKE USPEŠNICE. A TUDI PROJEKCIJE DOMAČIH FILMOV SO BILE ZELO DOBRO OBISKANE.

NA PRAGU UMETNIŠKE PRIHODNOSTI SLAVIMO VELIKA IMENA PRETEKLOSTI. GLASBENI SVET LETOS PRAZNUJE 200. OBLETNICO SMRTI AVSTRIJSKEGA KOMPONISTA FRANCA JOSEFA HAYDNA, NAJSTAREJŠEGA OD TREH VELIKANOV DUNAJSKE KLASIKE. TUDI FESTIVAL LJUBLJANA JE V SODELOVANJU Z LJUBLJANSKO OPERNO IN BALETNO HIŠO V POKLON TEMU VELIKEMU SKLADATELJU PRIPRAVIL POSTAVITEV ENE NJEGOVIH NAJVEČKRAT UPRIZORJENIH OPER APOTEKAR. GRE ZA SLOVENSKO PRAIZVEDBO DELA, KI JE NASTALO PO GOLDONIJEVI PREDLOGI Z ELEMENTI KOMEDIJE BELLARTE.

DOSTI JE V RECITETATIVU, DOSTI PEVSKO GOVORJENEGA DELA, PA ARIJ IN ANSAMBLU, MEDTEM KO V DRUGIH OPERAH, KJER NI RECITATIVOV, JE PRETEŽNO PETJE PA GLASBA, JE VEČJI ORKESTER, PA JE TREBA MALO VEČ GLASU.

OPERA JE ŠE VEDNO PRIMARNO NA NEK NAČIN GLASBENA UMETNOST. ČE IMA GLASBA NEKO KVALITETO, ČE IMA GLASBA NEK POMEN IN NAM GLASBA NEKAJ ŽELI REČI, SI UPAM TRDITI, DA JE ZGODBA SKORAJ SEKUNDARNA.
IZVEDBA KRAJŠIH OPERNIH DEL JE NA SLOVENSKIH ODRIH VELIKA REDKOST. TAKO JE TOVRSTNI PROJEKT IZJEMNA PRILOŽNOST ZA SPOZNAVANJE SKRITIH ZAKLADNIC REPERTUARJA GLASBENEGA GLEDALIŠČA.

DRŽAVNI PLESNI ANSAMBEL, RUSKI KOZAKI, Z OBMOČJA ZGORNJEGA DONA DELUJE PRIBLIŽNO 20 LET. 20 JE TUDI ŠTEVILO DRŽAV, V KATERIH JE DO SEDAJ GOSTOVAL. ANSAMBEL SPREMLJA SKUPINA LJUDI, V KATERI STA TUDI ŠIVILJA IN ČEVLJAR.

24 PLESALK IN PLESALCEV JE RAZLIČNIH STAROSTI, KJER ŠTEJE LE KAKOVOST PLESANJA, KI GA PILIJO PET UR DNEVNO. DIKIEMEJE Z IZJEMNO VISOKIMI SKOKI, GIBČNOSTJO, HITRIMI PIRUETAMI IN NATANČNIMI KORAKI.

TAKO, ODRSKA RAZLIČICA KOZAKOV PO NJIHOVEM IZGINOTJU. NADALJUJEMO PA Z UMETNIŠKO GRAFIKO IN LJUBLJANSKO GRAFIČNO ŠOLO, KI JE DANES, 20 LET PO NJENEM ZENITU, NI VEČ. ALI PAČ? LJUBLJANA IMA ŠE VEDNO CENJEN GRAFIČNI BIENALE IN GRAFIČNI ODDELEK NA LJUBLJANSKI LIKOVNI AKADEMIJI, ČEPRAV JE POJEM UMETNIŠKEGA TISKA ODSTOPIL MESTO RAZŠIRJENEMU POJMU REPRODUKTIBILNE UMETNOSTI.
KAKO RAZUMEJO IN SOUSTVARJAJO TA POJEM ŠTUDENTJE PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA LJUBLJANSKE AKADEMIJE? V RIBNIŠKI MIKLOVI HIŠI SMO SI OGLEDALI REZULTATE.

UMETNIŠKA GRAFIKA JE V ZGODOVINI SKRBELA ZA HITREJŠE RAZŠIRJANJE IDEJ IN PODOB.
JE PA DEJANSKO ZDAJ PRIŠLO DO NEKE VRSTE TAKEGA MALEGA ABSURDA, DA JE VČASIH TO DELO POENOSTAVLJALO POT DO REZULTATA UMETNIŠKEGA DELA, KER GA JE PAČ OMOGOČALO V RAZMNOŽENIH OBLIKAH, DAN DANES PA JE PRAVZAPRAV OD TISKOVANJA Z GRAFIČNO STISKALNICO IN PRIPRAVLJANJE MATRICE KAR MUKOTRPNO IN ZAHTEVNO DELO, TAKO DA TO NIKAKOR NI VEČ NEKAJ KAR BI TI OLAJŠALO POT DO GRAFIČNEGA ODTISA, AMPAK TI GA ZDAJ OLAJŠA DIGITALNI POSTOPEK, PAČ NAVADEN PRINT NA PAPIRJU.
UKVARJATI SE S KLASIČNIMI GRAFIČNIMI TEHNIKAMI JE DANES TOREJ TAKO KOT BI SE S KOČIJO PELJAL NA DUNAJ. NAMESTO Z AVTOM SEVEDA. TAKO SE VSAJ ZDI. S TEM KONKRETNIM PRIMEROM SEM ŽELEL POKAZAT NEK OBČUTEK DO TISTEGA ČASA, KO JE BIL POSNET. SE PRAVI, V NEKI ZIMI PRI
18 STOPINJAH IN PA POTEM Z NEKIM EFEKTOM ZVOKA ZRAVEN TUDI NEKO FAKTIČNO DOŽIVETJE PROSTORA. JAZ S TO RAZSTAVO NENAZADNJE POSTAVLJAM TUDI TO VPRAŠANJE, ALI JE SPLOH ŠE SMISELNO VLOŽITI VSE TO MUKOTRPNO DELO V NASTANEK UMETNIŠKEGA DELA, ALI NI MORDA BOLJ SMISELNO POENOSTAVITI TA POSTOPEK.
ZADEVA SE NADALJUJE V RAZMIŠLJANJU O DOTIKU. DOTIKU NOGE, KI JE OBUTA DO PODLAGE, DO BOSE NOGE. DO NEKEGA KONCEPTA, KI GA JE DOKTOR ZGONIKOVA ZASTAVILA. TO PRINTANJE, TO TISKANJE, TO JE TUDI EN NAČIN TISKANJA V PODLAGO SNEGA.

MOČ PREHAJA SKOZI FIKCIJO IN UČINKUJE SKOZI OBLIKO. MED NEPOZABNIMI UMETNIŠKIMI ARTIKULACIJAMI PRETEKLOSTI, KI SO VREDNE IMENA SPOMIN JE BREZ DVOMA PISATELJ IN NOVINAR ERNEST HEMINGWAY, POROČEVALEC, KI SO MU BILE VOJNE RAZMERE VSE PREJ KOT TUJE. PRVA SVETOVNA VOJNA, ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA. LITERATURA GRE V KORAK S SPOMINOM, V TEH DNEH MINEVA 110 LET OD NJEGOVEGA ROJSTVA. KUBA DIGITALIZIRA NJEGOVE ARHIVE. ČAS SPOMINA ZA PRIHODNJO PRETEKLOST.

V SVOJIH PRVIH DELIH SE JE PREDSTAVIL KOT MOJSTER ŽANRA KRATKE ZGODBE, PESIMISTIČEN ROMAN SONCE VZHAJA IN ZAHAJA, KI SE BERE KOT KRONIKA SKUPINE NEZADOVOLJNIH AMERIČANOV V POVOJNI FRANCIJI IN ŠPANIJI Z NEPOZABNIMI OPISI BIKOBORB, ŠE ENO POLJE HEMINGWAYEVIH BESEDNIH STRUKTUR GA JE UVRSTIL MED POMEMBNE AMERIŠKE AVTORJE.

DOVOLJ DOBRO JE POZNAL RAZMERJA SVOJEGA ČASA, DA JE V DRUŽBENIH STRUKTURAH NATANČNO DETEKTIRAL NASTAVKE VSAKOKRATNE DRUŽBENE DEZINTEGRACIJE. TUDI ZATO JE ARHIV NEPRECENLJIVE VREDNOSTI.

NOVELA STAREC IN MORJE JE IZŠLA LETA 1952 IN JE MOJSTROVINA, KI IMA BREZ DVOMA VELIKO LITERARNO VREDNOST, NEODVISNO OD ARGUMENTATIVNE UPORE SVOJIH RIVALOV. KLJUB TEMU POVEJMO, DA JO JE FOLKNER OZNAČIL ZA HEMINGWAYEV NAJBOLJŠI NASLOV. ŠE VEČ, V RECENZIJI JO JE IMENOVAL ZA NAJBOLJŠE DELO KATEREGA IZMED NAS. IN ČE TUDI JE JASNO, DA LITERARNI JEZIK BREZ IZJEME KREIRA ČISTO SVOJO REALNOST, ZGOLJ KOT KURIOZITETO DODAJMO, DA NAJ BI PROTAGONIST NOVELE V NEKAJ OBRISIH SPOMINJAL NA ŽE UMRLEGA RIBIČA FUENTESA.

SPOMIN SE MERI S SPOMINA VREDNIMI PODVIGI. KONČUJEMO Z IKONO V POLJU GIBA. PLESNI SVET JE UŽALOSTILA NOVICA O SMRTI ENEGA OD UTEMELJITELJEV SODOBNEGA PLESA, REVOLUCIONARJA GIBA, MERCA CUNNINGHAMA.

PLESNA POT MERCA CUNNINGHAMA SE JE ZAČELA Z UČENJEM STANDARDNIH PLESOV IN STEPA, POZNEJE JE PRIDOBIL KLASIČNO BALETNO IZOBRAZBO IN SE HITRO NAVDUŠIL NAD ZGODNJIM MODERNIM PLESOM. V SKUPINI MATY GRAHM SE JE PROSLAVIL KOT ODLIČEN PLESALEC. PRI SNOVANJU SVOJEGA PLESNEGA SLOGA SREDI 40- IH LET PREJŠNJEGA STOLETJA SE JE NASLANJAL NA KLASIČNO BALETNO TEHNIKO. TU GA JE NAVDUŠILA ŽIVAHNOST STOPAL, VISOKO DVIGNJENE NOGE, LAHKOTNOST GIBANJA IN ŠTEVILO RITMOV, S KATERIMI SE JE LAHKO POIGRAVAL. V NJEGOVIH DELIH NI BILO ZGODB, LIKOV IN SPOROČIL, ZA CUNNINGHAMA JE BIL PLES PREMIKANJE V PROSTORU IN ČASU. LETA 1953 JE USTANOVIL LASTNO SKUPINO IN POZNEJE ZANJO USTVARIL SKORAJ 200 PROJEKTOV.

MERCE CUNNINGHAM JE NASTOPAL SKORAJ DO 80. LETA STAROSTI. KLJUB TEMU, DA JE BIL ZADNJA LETA PRIKLENJEN NA VOZIČEK, JE DO NEDAVNEGA KOREOGRAFIRAL. UMRL JE MINULO NEDELJO NA SVOJEM DOMU V NEW YORKU, STAR 90 LET. V ZGODOVINO PLESA SE JE ZAPISAL KOT EDEN NAJVEČJIH INOVATORJEV 20. STOLETJA, KI JE POMAGAL POVZDIGNITI TO OBLIKO UMETNOSTI.