Pisave: 17. 11. 2008

JA, JAZ MISLIM, DA JE DO DANES LAHKO ŽE LITERARNA ZGODOVINA SAMA UGOTOVILA, DA JE BALANTIČ EDEN VRHUNSKIH SLOVENSKIH LIRIKOV. TO JE NEDVOMNO. JAZ SEM SE POGOVARJAL S ŠTEVILNIMI PESNIKI, RECIMO TUDI Z ZBOROM IN TAKO NAPREJ, VSI SO MU PRIZNAVALI IZJEMNO LITERARNO KVALITETO. IMELI SO PAČ TE UGOVORE ZARADI NJEGOVEGA POLITIČNEGA OPREDELJEVANJA. MISLIM PA, DA JE RAVNO ŽE IZ UPRAVNEGA DELA ZDAJ DOKONČNO KANONIZIRAL BALANTIČA V SLOVENSKI VRHUNSKI LITERARNI NIVO IN PA DA NE MORE BIT NOBENEGA SPORA, NOBENEGA DVOMA GLEDE TEGA, DA JE BALANTIČ RES IZVIREN PESNIK, NAJBOLJŠI SVOJE GENERACIJE ZAGOTOVO IN PA ŠE NEKAJ JE. NJEGOVA POEZIJA JE PRAVZAPRAV IZRAZ NJEGOVE OSEBNE STISKE V ČASU IN TO KAR JE ŠE POSEBEJ ZANIMIVO, DA V NJEGOVI POEZIJI NI NOBENE POLITIČNE OPREDELITVE, KLJUB TEMU DA JE BIL POD OROŽJEM, NI NAPISAL NOBENE POLITIČNE PESMI, PREJ OBRATNO. NAPISAL JE CELO TRI SONETE IZ GONARSA, KER JE BIL PAČ V TABORIŠČU, SE PRAVI, DA JE CELO NJEGOVA POEZIJA NA DRUGI STRANI, NA ODPORNIŠKI STRANI, V TEM SMISLU.
FRANCE BALANTIČ JE BIL ROJEN 29. NOVEMBRA LETA 1921 V DELAVSKI DRUŽINI V KAMNIKU. IZ DOMAČEGA OKOLJA SO PRIHAJALE SPODBUDE, KI SO GA SPREMLJALE VSE ŽIVLJENJE. KRŠČANSKE VREDNOTE, SOCIALNA OBČUTLJIVOST, NAVEZANOST NA DRUŽINO IN DOMAČI KRAJ, PREDVSEM PA NA NARAVO. ZA ŠOLANJE NA KLASIČNI GIMNAZIJI V LJUBLJANI IN ŠTUDIJ SLAVISTIKE JE DOBIL DOMA KLJUB POMANJKANJU POLNO PODPORO IN KAZALO JE, DA BO NADARJENI, ZNANJA ŽELJAN MLADENIČ POSTAL ŠE EDEN TISTIH SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, KI SO IZŠLI IZ SKROMNIH RAZMER, A S TALENTOM IN TRDIM DELOM VELIKO DOSEGLI. ZARADI VOJNE SE JE VSE OBRNILO POVSEM DRUGAČE. PESNIKOVA SESTRA TILKA JESENIK TAKOLE OŽIVLJA BRATOVO PODOBO. KOT OTROK JE BIL PRAV TAK KOT VSI OTROCI. MAMI JE UŠPIČIL MARSIKATERO TAKO, DA JI JE POGNAL STRAH V KOSTI, BALA SE JE NESKONČNO ZANJ, KER JE BIL EDINEC IN MIDVE SVA BILI PRAVZAPRAV PRI MAMI V NJEGOVI SENCI, NE TAKO VIDNO, AMPAK ČUTILO SE JE. ON JE BIL FANT, ON JE BIL NJEN, Z NJIM SE JE LAHKO VSE POGOVORILA. ON JE NJEJ LAHKO VSE ZAUPAL. IN KO JE HODIL V ŠOLO V LJUBLJANO, SE JE DRUŽIL S SVOJIMI VRSTNIKI IN JE IMEL PRIJATELJE, KI O NJEM VEDO MARSIKAJ POVEDATI, PREDVSEM KAKO JE BILO V ŠOLI. DA JE BIL VEDNO ZASANJAN, KER JE IMEL POD KLOPJO KNJIGE POEZIJ DRUGIH SLOVANSKIH PESNIKOV IN KO JE BIL VPRAŠAN, JE BIL SEVEDA ZMEDEN, NI SE ZNAŠEL IN SOŠOLCI SO MU ZNALI POMAGAT, DA SO GA PREBUDILI Z NJEGOVEGA SNA, DA JE POTEM SE SPET VŽIVEL V ŠOLSKO SNOV IN DA JE KONČAL KLASIČNO GIMNAZIJO. IN KOT DIJAK KLASIČNE GIMNAZIJE JE ZAČEL PISATI PESMI. NJEGOV SOŠOLEC IN PRIJATELJ FRANCE KREMŽAR, SIN UREDNIKA SLOVENCA IN TUDI SAM NAVDUŠEN NAD UMETNOSTJO, JE KMALU ODKRIL NJEGOV TALENT IN GA SPODBUJAL K PISANJU. MED DIJAKI, ČLANI UMETNOSTNEGA KROŽKA ŽAR, POZNEJE PA UMETNOSTNEGA KLUBA KATOLIŠKIH ŠTUDENTOV KROG, JE BIL TUDI BALANTIČEV PRIJATELJ MARIJAN TRŠAR, KI JE ŽE TAKRAT STOPAL NA SLIKARSKO POT. ZA LJUDI JE ON VELJAL ZA IZREDNO PLAHEGA ČLOVEKA. MOJA TETA, KO SMO BILI NA DOLENJSKEM, JE REKLA, DA JE TAKO KOT NJENA KURA, DA KAR POČEPNE, KO GA POKLIČE. V RESNICI PA NI BIL TAK. BIL JE PA IZREDNO ODLOČEN V SVOJIH GLEDANJIH, PREPRIČANJIH. MORAM REČI, DA TAKRAT KO JE BALANTIČ PRIŠEL, NAM JE KREMŽAR REKEL, FANTJE ZDAJ PA PRIHAJA PRAVI PESNIK. PA SMO IMELI TAM AHAČIČA, TA POTEM NI PESNIL, AMPAK JE TUDI BIL RAD PESNIK, RAČIČA IN ŠMITA JOŽETA, TUDI JE BIL PRI NAS. VENDAR JE KREMŽAR REKEL, ZDAJ PA PRIHAJA PRAVI PESNIK. IN MI SMO BILI VSI TAKOJ FASCINIRANI OD NJEGA. NE ZARADI TEGA, ON JE BIL IZREDNO SKROMEN, PA TAKO, NI NIČ HOTEL, NI BIL NIČ POZERSKI, AMPAK MOČ TE POEZIJE SMO HITRO ČUTILI. IN ON JE TO POEZIJO TOLIKO ČASA PREMLEVAL V SEBI, DA JO JE POTEM V FUNGU ZAPISAL IN TUDI ZNAL VSO RECIMO NA PAMET, SVOJO POEZIJO. NI BILO NIČ PROBLEMA MU TO RECITIRAT. O POSEBNI POVEZANOSTI MLADIH UMETNIKOV GOVORIJO TRŠARJEVE ILUSTRACIJE BALANTIČEVIH PESMI, PREDVSEM TISTE, KI SPREMLJAJO LETA 1940 NAPISANI SONETNI VENEC. VENEC JE IZŠEL V UREDNIŠTVU DR. TINETA DEBELJAKA PO PESNIKOVI SMRTI LETA 1944. BALANTIČEVA MOČ JE V METAFORAH. IN TE METAFORE NISO, TO NI SIMBOLIZEM, TO JE NEKAJ DRUGEGA. TO JE BISTVENA RAZLIKA MED SIMBOLI IN PA METAFORIČNIM IZRAŽANJEM. IN TEGA JAZ TAKRAT NISEM ZASTOPIL IN TUDI RECIMO PRVE TE ILUSTRACIJE, KI SEM JIH NAPRAVIL ZA BALANTIČA, KER SMO MISLILI IZDAT LETA 1940 PRI ŽARU, TO JE BILO NAŠE DRUŠTVO NA ŠOLI IN GA JE VODIL PROFESOR GNEZDA, SMO HOTELI TO IZDAT IN NI BIL ZADOVOLJEN. TUDI JAZ NISEM BIL ZADOVOLJEN S SVOJIMI ILUSTRACIJAMI. MLADI SLIKAR JE POSTOPOMA OBČUTIL IZPOVEDNO MOČ BALANTIČEVE METAFORE IN JO V VENCU IZVIRNO, NEILUSTRATIVNO PRENESEL V SLIKARSKI JEZIK. POSEBNO RECIMO PETA TALE SE MI ZDI IZREDNO METAFORIČNA, TALE ČETRTA, KI JE BILA TUDI, SESEDEL SEM SE KAR SREDI PLANJAVE IN ZADNJA, KI JE BILA, NA GMAJNI SO PASTIRJI ZAPLESALI, SE MI ZDI, DA SO PA ŽE TAKE, DA DOSEGAJO EN RAVEN, KI NE VIDIŠ VEČ, DA JE DILETANTSKI ENOSTAVNO, PO DOMAČE POVEDANO, ČEPRAV NISEM IMEL ŠE NOBENE AKADEMIJE TAKRAT.

BALANTIČEVA KOMPLEKSNA NARAVA SE KAŽE V TEM, DA JE PESNIK ŽE NEKAJ MESECEV PO NASTANKU VENCA NAPISAL SVOJE NAJBOLJ DRZNE, ČUTNE, NEPOSREDNE, EROTIČNE PESMI. ZARADI NJIH NI MOGLA IZITI ZBIRKA MUŽEVNA SEM STEBLIKA, ROKOPIS KATERE JE BALANTIČ ODDAL LETA 1942 TINETU DEBELJAKU, A SO CENZORJI OBJAVO PREPREČILI. DEBELJAK JO JE IZDAL SKUPAJ S PESNIŠKO ZAPUŠČINO ŠELE LETA 1944 V KNJIGI V OGNJU GROZE PLAPOLAM.

VSE TO SE JE ZGODILO. ON JE BIL SIN TOVARNIŠKEGA DELAVCA. IZREDNO BI REKEL, ČE SMO RDEČE POGLEDALI, RDEČE USMERJEN PA TO IN TAKRAT MU JE REKEL, SEM PRIŠEL DO PREPRIČANJA, DA NI DRUGE IDEOLOGIJE, SAMO KRISTUSOV NAUK LJUBEZNI LAHKO REŠI SVET. TO MI JE TAKRAT REKEL. TO JE BILA PRVA REČ DISIDENTA OD TISTEGA PREJŠNJEGA GLEDANJA. DRUGA JE BILA RECIMO, KO SVA ŠLA ZA, JAZ SEM DRUGAČE MARJAN, AMPAK JOŽETA PRAZNUJEM, DRUGO IME, SVA ŠLA PO MIKLOŠIČEVI, PA PRAVI, VEŠ, JAZ SEM SE ODLOČIL, DA BOM ŠEL K FRANCETU V GRAHOVO, PA NE BOM NOSIL OROŽJA, AMPAK MU BOM POMAGAL V PISARNI. JAZ SEM PREPRIČAN, DA SE JE TREBA PROTI TEJ IDEOLOGIJI BORIT. TO MI JE DRUGIČ REKEL. ZAKAJ JE PA ON POTEM VZEL OROŽJE, KAJ JE BILO? TEGA PA NE VEM, TO JE BILA PA TRETJA STOPNJA, KI JO JE DOL DOŽIVEL. TO PA NE VEM, KAJ JE BILO. MEDTEM KO JE BILA BALANTIČEVA POEZIJA PO DRUGI VOJNI V SLOVENIJI PREPOVEDANA, PA SO JO POLITIČNI BEGUNCI VZELI ZA SVOJO. V TABORIŠČU NA KOROŠKEM SO LITERATI USTANOVILI BALANTIČEVO DRUŽINO, KI JE PO PRIHODU V ARGENTINO OŽIVLJALA SPOMIN NA PESNIKA, PRIREJALA LITERARNE VEČERE, SUGESTIVNOST BALANTIČEVE LIRIKE PA JE PREVZELA TUDI TUJE PESNIKE. ZLASTI JE BIL VAŽEN NEK VEČER PRI KULTURNI AKCIJI, KO JE SLIKARKA BARA REMEC ZA VSAKO PRIREDITEV, VSAKIH 14 DNI, IZDELALA Z LINOREZOM VABILO, RECIMO TO JE VABILO BALANTIČU. TISTI DAN JE BIL ZANJ SPOMINSKI LIST, TO JE ILUSTRACIJA, DOŽIVEL ZADNJI SEM NALIV SVETLOBE, KO PRAVI, O, PRIDI SMRT, ODVRGEL SEM OROŽJE. IN TUKAJ JE BILO TISTI VEČER, ZA TISTI VEČER JE KIPAR AHČIN IZDELAL KIP V NADNARAVNI VELIKOSTI. TO JE PRIBLIŽNO ENA PROTI TRI, KI JE BIL TAM OSTAL IN PREJ SO BILI VEČERI V SPOMIN NA BALANTIČA RECITACIJE IN SO BILE PRVIČ RECITIRANE BALANTIČEVE PESMI TUDI V TUJIH JEZIKIH. RECIMO JANO LEHOVSKI, TA POLJSKI PESNIK JE PREVEDEL PRVI GONARSKI SONET, TISTI, KI SE KONČA, ZA HLEBČEK KRUHA DAL BI KOS SRCA. TO JE KAVETSKI RECITIRAL. PETE MORGAN, EN ANGLEŠKI PESNIK, ŽIVEČ TAM V ARGENTINI, JE PREVEDEL NJEGOVO ELEGIJO, ISTO MARISOL DE CASTRO IN EN ŠPANSKI IGRALEC JE CITIRAL V ŠPANŠČINI IN PREDSEDNIK DRUŠTVA VETERANOV, ANGLEŠKIH VETERANOV V DRUGI SVETOVNI VOJNI, GEORGE KING PRIME, JE TO RECITIRAL V ANGLEŠČINI. TAK SKRIVNOSTEN VEČER.

IN KAJ POMENI UMESTITEV BALANTIČA V ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV? V BISTVU SLEDI LITERARNEMU KRITERIJU, NANAŠANJU BALANTIČEVE LIRIKE NA LITERARNI KONTEKST LITERARNE TRADICIJE MODERNE EVROPSKE LIRIKE, KAKRŠNA JE PRAVZAPRAV ŽE ZELO NATANČNO OPISAL PROFESOR JANKO KOS V PRIMERJALNI ZGODOVINI SLOVENSKE LITERATURE, KJER TUDI BALANTIČEVO LIRIKO POVEZUJE RECIMO Z EKSPRESIONIZMOM GEORGA TRAKLA, V SLOVENSKI LITERATURI PA Z DELOMA ANTONOM VODNIKOM, PA Z MIRANOM JARCOM, PA Z ZGODNJIM KOCBEKOM IN ZDI SE MI, DA SE BALANTIČEVA LIRIKA, TAKO KOT TUDI ZASLUŽI, NAPOSLED S TO GESTO VRAČA LITERATURI.