Pisave: 19. 4. 2010

DED NEKAKO VEDNO BOLJ SE TUDI SAMEGA SEBE ZAVEDA IN PRAVZAPRAV SE ZNEBI TEH OKOV, STRAHOV, KI SO OBDAJALI PRAVZAPRAV TISTI ČAS IN TISTI PROSTOR. PAČ GOVORIMO O KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE, PRED TEM PA PAČ SOVJETSKA ZVEZA KOT TAKA NI BILA RAVNO PRIJAZNA DRŽAVA, IN KO ON SPOZNA, KDO ON JE IN KAJ ON JE, ZAČNE PRAVZAPRAV RAVNATI ZELO ČLOVEŠKO. POSTANE ČLOVEK, KI DELA TO, KAR MISLI, DA JE DOBRO DELATI IN ZARADI TEGA GA PRAVZAPRAV LJUDJE, KI SO PRESENEČENI NAD TEM OBNAŠANJEM IN RAVNANJEM, GA IMAJO ŽE KAR ZA SVETNIKA IN MISLIJO, DA JE NEKI SVETI MOŽ, KI JE SEDAJ PRIŠEL V NJIHOVE KRAJE. KIRILU JE DUHOVNIK IZROČIL V VARSTVO SKRIVNOSTNO KNJIGO, KNJIGO DREVESA, V KATERI SE RAZODEVAJO SPOZNANJA, KI JIH ČLOVEŠKI RAZUM NE MORE DOJETI. KNJIGA ČUDEŽEV JE HKRATI KNJIGA O ŽIVLJENJU KOT VELIKI UGANKI, KJER NI NIČ NEMOGOČE. PISATELJ ODPRE POT DOMIŠLJIJI. MATIČNO, MISTIČNO, ČUDEŽNO POSTANE TUDI V TEM, TAKO KOT V DRUGIH DVEH PREGLJEVIH ROMANIH, POMEMBNO GIBALO DOGAJANJA. SIBIRSKI TIGER, KI SPREMLJA KIRILA IN NA KATEREM DED POJEZDI V VESOLJE, POOSEBLJA DOMIŠLJIJO IN SVOBODO, ČLOVEKOVI ZAVEZNICI V TRDIH PREIZKUŠNJAH, KI JIH PRED POSAMEZNIKA POSTAVLJA REPRESIVNA DRUŽBA S SVOJIMI METODAMI NADZOROVANJA. OSVOBAJANJE OD STRAHOV IN ISKANJE LASTNE ŽIVLJENJSKE AVTENTIČNOSTI JE BISTVENA TEMATSKA SRŽ ROMANA. NA TEJ POTI PA JE, KOT PREBEREMO V ROMANU, VSELEJ ZELO POMEMBNA LJUBEZEN IN UPANJE. NE GLEDE NA TO, KAJ SE Z NAMI DOGAJA, V KAKŠNIH SITUACIJAH SE ZNAJDEMO, UPANJE JE PAČ TISTA ZADEVA, KI PRAVZAPRAV NAS MORA GNATI NAPREJ, ZATO DA POSKUŠAMO PRITI DO NEKEGA SVOJEGA CILJA, ZA BODISI NEKO SPOZNANJE ALI PA KAJ PA VEM, V TEM PRIMERU URESNIČENJE LJUBEZNI, AMPAK PREDVSEM TO, DA SE NE SMEMO VDAT OBUPU IN REČI, TAKO PAČ JE IN NIČ NE MOREMO NAREST, KER VEDNO LAHKO V ŽIVLJENJU NEKAJ NAREDIMO. NAJBOLJ NEODGOVORNO JE TO, DA NIČ NE NAREDIMO. KER SE V ROMANU VES ČAS SREČUJETA SEDANJOST IN PRETEKLOST, SE POSTAVLJA TUDI VPRAŠANJE ODNOSA DO PRETEKLOSTI. PISATELJ, PO IZOBRAZBI ZGODOVINAR, SE TE TEME POGOSTO DOTIKA. SLOVENIJA, PA VERJETNO ENAKO NEKA RUSIJA, SO TIPIČNE DRŽAVE, KJER SE MI ZDI, DA SO ZADEVE ŠE NEKAKO PREMALO DOREČENE, SO STVARI KI SO SE ZGODILE V PRETEKLOSTI, KI SO V REDU IN SO STVARI, KI NISO V REDU. JAZ NE BI HOTEL TUKAJ MORALIZIRAT, SPLOH NE, AMPAK PREDVSEM OPOZORITI NA TO, DA PAČ DOLOČENE STVARI JE TREBA DOREČI. NEKAJ JE DOBRO, NEKAJ PA NI DOBRO. TO SO PA ŽE NEKE TAKO UNIVERZALNE STVARI, DA SE VE, KAJ JE V REDU IN KAJ NI V REDU. IN POTEM V BISTVU ONADVA, KO NEKAKO STA NEKJE ZELO OSAMLJENA, ZELO VSTRAN OD DRUGIH LJUDI IN KO ZAČNETA SAMA SEBE SPOZNAVAT, SPOZNAVATA TUDI BREME VSEGA TEGA, KAR NOSITA S SEBOJ. PO ENI STRANI SO ENE STVARI V REDU, SO TISTE STVARI, KI TE PLEMENITIJO, STVARI, KI TE DELAJO, NE VEM, BOLJŠEGA ČLOVEKA, SO PA TO TUDI STVARI, KI TE BREMENIJO, OTEŽUJEJO, POPOLNOMA ZAMORIJO IN NEKAKO POTEM NOTRI TUDI SPREGOVORIM O TEM, ČE ŽIVIMO ZA PRETEKLOST, NE ŽIVIMO SEDANJOSTI IN ČE NE ŽIVIMO SEDANJOSTI, TEGA KAR ZDAJLE SMO, PRAVZAPRAV ŽIVIMO ŽIVLJENJA DRUGIH. IN ČE ŽIVIMO ŽIVLJENJA DRUGIH, POTEM PRAVZAPRAV SPLOH NE ŽIVIMO. AVTOR S SUVERENIM PRIPOVEDNIM ZAMAHOM RAZPIRA MEJE MOGOČEGA. SPRETNO TKE PRIPOVEDNE NITI, POVEZUJE RAZLIČNE ŽIVLJENJSKE ZGODBE, ČASE IN PROSTORE. NAMEN NJEGOVEGA PISANJA NI RAZGLAŠATI DOKONČNIH RESNIC, AMPAK ODPIRATI VPRAŠANJA, KI OD NEKDAJ VZNEMIRJAJO SLEHERNIKA.
JA, MOJI JUNAKI SO MOGLI TA PRVO PRITI V ENO ZELO TAKO BOM REKEL KRITIČNO TOČKO V SVOJEM ŽIVLJENJU, NA NEKO RAZPOTJE, KJER SE MORAŠ RES ODLOČITI ALI BOŠ ZAVIL LEVO ALI BOŠ ZAVIL DESNO ALI PA V PRIMERU ARTIOMA GOR ALI PA DOL, ČE SMO ŽE NA ORBITALNI POSTAJI IN SE MI ZDI, DA NI PRAV SEVEDA, DA BI TE MOGLO ŽIVLJENJE PRIGNATI DO ENE TAKE TOČKE, DA ŠELE TAKRAT ZAČNEŠ RAZMIŠLJAT. PRAV BI BILO, DA BI ŽE PREJ ZAČELI LJUDJE RAZMIŠLJAT IN NEKAKO SVET GLEDALI BOLJ Z ODPRTIMI OČMI. VESOLJE KOT TAKO KOT GA JAZ DOJEMAM JE PA PREPROSTO TO, DA JE NEKA NESKONČNOST, KI JE MNOGO VEČJA IN PAMETNEJŠA OD NAS IN JE PRAVZAPRAV ČISTO VSEENO KAJ POČNEMO, KER PAČ PLANETI SE BODO PO SVOJE VRTELI ŠE NAPREJ IN ZVEZDICE BODO MEŽIKALE Z NEBA IN PRAVZAPRAV VSE TO KAR MI POČNEMO TAKO MAJHNO, TAKO MINLJIVO IN TAKO NEPOMEMBNO DA NE SE SPET VRNEM K TISTEM, DA BOLJŠE, DA DELAMO STVARI, KI SO FAJN, BOLJŠE DA DELAMO STVARI, KI NAS VESELIJO IN ŽIVIMO TAKA ŽIVLJENJA, KI SI JIH ŽELIMO ŽIVET, KOT PA NEKAKO SE PREPUŠČAT NEKIM VPLIVOM RECIMO DRŽAVE, KI BI NAM RADA POVEDALA, KAKO NAJ ŽIVIMO IN KAKO BOMO SREČNI.

KAR ŠTEJE JE ODTIS PRED BESEDO, ZAPIŠE PESNIK NA ZAČETKU KNJIGE. VSA ZBIRKA SE TOREJ NANAŠA NA TISTO, KAR JE PRED BESEDO, NA OBČUTENO, VIDENO, SLIŠANO. POSEBNO POMEMBNA PRVINA DOJEMANJA SVETA JE ZVOK. TA KNJIGA PRAVZAPRAV PO ENI STRANI BI REKEL IZKORIŠČA TRENUTEK TEGA TUKAJ IN ZDAJ IN SE TAKO NA ENI STRANI NANAŠA NA POPULARNO KULTURO KOT TUDI NA FILOZOFSKE TRADICIJE. VEMO DA SE KNJIGA ZAČNE S CITATOM SVET JE ZVOK, KI JE SICER IZHAJA ŽE NEKAKO IZ INDIJSKE FILOZOFIJE NADA BRAMA IN POTEM KASNEJE RECIMO PETER LOTERDAJ NEMŠKI FILOZOF PREIGRAVA IN NA TEM STAVKU GRADI CELO SVOJO FILOZOFIJO. PO DRUGI STRANI PA SKUŠAM UBESEDITI TO SOOČENJE Z NEMOŽNOSTJO UBESEDITVE TE IZKUŠNJE SLIŠANEGA. TO SE PRAVI NA ENI STRANI IMAMO TA TRENUTEK TEGA TUKAJ IN ZDAJ, NA DRUGI STRANI PA TA POSKUS UBESEDITVE TE NEMOŽNOSTI SLIŠANEGA. ČE JE POMEMBEN VIR NAVDIHA ZVOK NISMO DALEČ OD GLASBE. AVTOR SE V ZBIRKI NAVEZUJE NA POSAMEZNE GLASBENE SKUPINE IN GLASBENIKE. OČITNA JE VEZ MED GLASBO IN POEZIJO. GRE PA ZATO PRAVZAPRAV, DA MENE GLASBA INSPIRIRA NA NAČIN, KAKO JE PRAVZAPRAV NAREJENA. MENE GLASBA KOT TAKA NE INSPIRIRA, DA BI JAZ POSLUŠAL NEKO SKLADBO ALI NEKAJ TAKEGA IN BI POTEM REKEL, AHA ZDAJ BOM PA JAZ PESEM NAPISAL, AMPAK ZANIMA ME, VEDNO POSLUŠAM STRUKTURO GLASBENO, KAKO JE NAREJENA IN ZAKAJ JE TAKO NAREJENA. IN TUKAJ SE MI ZDI V BISTVU KLJUČEN AVTOR ŠE VEDNO JOHN CAGE IN NJEGOV TEKST PREDAVANJ O NIČEMER, KI SE MI ZDI SPLOH KLJUČEN TEKST ZA RAZUMEVANJE NE SAMO NJEGOVE GLASBE, AMPAK GLASBE KOT NEČESA KAR JE SPET KOT SEM ŽE PREJ REKEL ZUNAJ GLASBE. TO SE PRAVI NEKAJ KAR VKLJUČUJE KAR JE ZUNAJ GLASBE IN ISTO KAR SE JAZ UKVARJAM V BISTVU V TEJ KNJIGI Z NEČEM KAR JE ZUNAJ POEZIJE ČEPRAV JE POEZIJA SAMA. PESNIK TOREJ PRISLUŠKUJE SVETU, ZAPISUJE NJEGOVO RAZPRŠENO NEKOLIKO VSEM UJEMLJIVO POJAVNOST, DRUŽBENOST NI V OSPREDJU IN VENDAR V KOLIKŠNI MERI SE ZBIRKA NANAŠA NA KONKRETNI SOCIALNI IN DRUŽBENI KONTEKST. PRAVZAPRAV DANES V TEM SVETU, V KATEREM MI ŽIVIMO, NOBENA STVAR NI ZUNAJ POLITIČNEGA. VEMO TISTO ZNAMENITO FRAZO, KI SO JO UPORABLJALI MNOGI LITERATI ŠE NEDAVNO TEGA, DA JE PRAVZAPRAV VSE POLITIČNO, VSAKA IZJAVA, VSAKA KNJIGA JE POLITIČNA. JAZ TOLIKO NE BI ŠEL, ZDI SE MI PA DA MIMO TEGA NOBEDEN NE MORE ITI. VSAK SE ODZIVA NA SVET V KATEREM ŽIVI. NAVSEZADNJE SE NAM TO DOGAJA IN ŽIVIMO TUKAJ IN ZDAJ. TAKO DA PRAVZAPRAV JE TO PRISOTNO, AMPAK POSKUŠA BITI NEKAKO SKRITO V OZADJU IN SE VKLAPLJAT V TO KAR SEM PREJ POVEDAL, TO SE PRAVI NEKO NEMOŽNOSTJO UBESEDITVE TEGA. ČUTITI JE, DA PODLOGARJEVA POEZIJA NASTAJA V KONKRETNI DRUŽBENI REALNOSTI, SE ODZIVA NA AKTUALNO DOGAJANJE, A GA PRENAŠA V NEK DRUGI, DRUGAČEN SVET. TISTO KAR TO POEZIJO NOSI, TISTO ZARADI ČESAR JE SVET SMISELN IN PRESEŽEN JE LJUBEZEN. TAKO KOT V PREJŠNJIH ZBIRKAH JE LJUBEZEN KOT ODPRTOST DO DRUGEGA IN DO SVETA TUDI V VESELIH NOVIH UŠESIH V OSPREDJU. LJUBEZEN Z VELIKO ZAČETNICO JE NEKAJ KAR OMOGOČA PRAVZAPRAV SPREJEMANJE SVETA TAKŠEN KAKRŠEN JE IN TO JE PRAVZAPRAV TISTO KAR MENE ZANIMA, IN TO JE PRAVZAPRAV NAČIN ALI PRISTOP K SVETU, BI REKEL, TO JE TISTO, KAR ENE ODPIRA KOT PESNIKA DO SVETA. TO JE TISTO PRAVZAPRAV, KI JE NA NEK NAČIN IZHODIŠČE PISANJA, IN KI DAJE NEKO TEŽO MOJEMU PISANJU, DA TAKO REČEM. NI PISANJE SAMO NEKO BANALNO OPRAVILO, AMPAK DA POSKUŠA NA NEK NAČIN UBESEDIT SVET TAK, KAKRŠEN JE IN MU PUSTIT, DA JE TAK, KAKRŠEN JE. VSA KNJIGA JE KONCIPIRANA NA OSNOVI POSLUŠANJA. V OSPREDJU JE ZVOČNOST JEZIKA. ZBIRKA SE ZAČNE Z DALJŠIMI PESMIMI, PROTI KONCU PA PESNIK IZČIŠČUJE SVOJ IZRAZ IN V TRETJI RAZDELEK UVRSTI CIKEL FRAGMENTOV, PESNIŠKIH IZREKOV, AFORIZMOV, NEKE VRSTE HAIKUJEV. PREDVSEM ME ZANIMA SPET TISTO KAR NI UBESEDENO, SE PRAVI, DA JE PAČ NEKI IZREK, NEK STAVEK. TAKO DALEČ PREDEN NE GRE SAMO ZA ENOSTAVČNE POVEDI IN TO SE PRAVI ZANIMA ME PA TISTO KAR PRAVZAPRAV NI UBESEDENO IN PAČ NAGOVARJA BRALCA, DA RAZMIŠLJA O TISTEM KAR MANJKA PRAVZAPRAV V PESMI. 32 FRAGMENT. NEBO JE MEJA. ŠE LADJE NAJDEMO PA BO.

NA KONCU ODDAJE PA ŠE POGLED V POEZIJO ZAPISANO V PESNIŠKEM PRVENCU MILJANE CUNTA. MILJANA CUNTA SE S POEZIJO KOT BRALKA ŽE DOLGO DRUŽI. POSVEČALA SE JI JE TUDI STROKOVNO SAJ JE MAGISTRIRALA IZ ANGLEŠKE VIKTORIJANSKE POEZIJE. PESMI ŽE VEČ LET TUDI PIŠE. OBJAVAM V LITERARNIH REVIJAH SE JE SEDAJ PRIDRUŽILA ŠE PESNIŠKA ZBIRKA PRVENEC S POMENLJIVIM NASLOVOM ZA POL NEBA. ZA POL NEBA JE ZADNJI VERZ ZADNJE ISTOIMENSKE PESMI IZ TE ZBIRKE, KI PRAVZAPRAV POVEDUJE NEKO OTROŠKO NAIVNO ČUDENJE NAD SVETOM, KI JE OČARLJIV, NAKLONJEN, PRIJAZEN AMPAK KLJUB TEMU VSEBUJE ŽE SLUTNJO KONCA. AMPAK TUDI ZUNAJ KONTEKSTA TE PESMI SE MI ZDI NASLOV PRIMEREN ZA RAZPOLOŽENJE CELOTNE ZBIRKE, KI VENDARLE PREVLADUJE LJUBEZENSKA LIRIKA KER VKLJUČUJE NEKO KONTRASTNO DVOJNOST. NA ENI STRANI IMAMO NEBO KOT PROSTOR ODPRTOSTI, SVOBODE, PROSTRANSTVA BREZMEJNOSTI NA DRUGI STRANI PA POLOVICO KOT REZ, KOT ODSOTNOST CELOTE, KI POTEM USTVARJA HREPENENJE PO TEJ DRUGI POLOVICI PO SE PRAVI CELOTI BIVANJA IN DOŽIVLJANJA.
HREPENENJE PO DRUGI POLOVICI SE KAŽE TUDI V EROTIČNEM ODNOSU V LJUBEZENSKIH PESMIH, KI V ZBIRKI PREVLADUJEJO. EROTIČNI ODNOS JE POLJE NAJVEČJE IZPOLNJENOSTI, ODPRTOSTI DO DRUGEGA. HKRATI PA SE PRAV V TEM ODNOSU KREPI OBČUTENJE SAMOTE. EROTIČNI ODNOS VSEBUJE V SEBI NEK PARADOKS. Z BLIŽINO VEDNO RASTE TUDI OSAMLJENOST, AMPAK V TEM NITI NE VIDIM NIČ TAKO TRAGIČNEGA ALI USODNEGA, BOLJ GRE ZATO, DA TO PRIBLIŽEVANJE IN ODDALJEVANJE SPREMLJA ZELO INTENZIVNA ČUSTVA. ČUSTVA, KI SO VEČ DESETLETIJ, VEČ TISOČLETIJ NAVDIHOVALA PESNIKE IN UMETNIKE. SEVEDA TUDI SAMA OSAMLJENOST POTEM NI KONČNA POSTAJA, AMPAK SAMO ENA OD POSTAJ SKOZI ŽIVLJENJE TUDI ENA OD EDEN OD NAVDIHOV ZA POEZIJO. SE MI PA ZDI EROTIČNI ODNOS MED MOŠKIM IN ŽENSKO TUDI KRASNA PRISPODOBA ZA VSE OSTALE ODNOSE, KI TEMELJIJO NA STRASTI, NA NAVDUŠENJU V KATERE STOPAMO V ŽIVLJENJU. TUDI ODNOS ČLOVEKA DO NARAVE, DO UMETNOSTI, DO TEGA KAR NAS PRESEGA SE MI ZDI, DA JE LAHKO EROTIČEN NA TA NAČIN.

PO ENI STRANI JE NA PRVEM MESTU MOGOČE TRAGIČNA V TEM, DA ŽELJO DRUGEGA NAREDI ZA SVOJO ŽELJO, KAR GENERIRA SEVEDA CEL KUP ZMOT IN ZABLOD, KI SE POTEM KONČAJO V NAJBOLJ STRAŠNEM VSEH ZLOČINOV, KO UBIJE SVOJE OTROKE IZ MAŠČEVANJA DO MOŽA. DRUGA TRAGIČNOST, KI JO VIDIM V TEM LIKU, KI JE ČAROVNICA NENAZADNJE, JE V TEM, DA SE MI ZDI, KOT DA SE VES ČAS ZAVEDA SVOJIH DEJANJ, SE PRAVI, VE ZA NAPAČNE ODLOČITVE, VE, DA DRVI PROTI PREPADU, AMPAK DRVI Z ODPRTIMI OČMI. TRETJA TRAGIČNOST JE PA POTEM ODZIV OKOLICE NA NJENO DEJANJE. TA BREZPRIZIVNA OBSODBA ZLOČINA, KI PA NE VIDI CELE POTI, KI JE PELJALA DO TEGA KONČNEGA DEJANJA, KI JE PRAV TAKO RAZBOLELA IN TEŽKA POT IN ZELO ZAPLETENA. PET PESMI PRIPOVEDUJE PET GLASOV. GRE TOREJ ZA PET ZGODB, PET VIDENJ RESNICE. KAKO AKTUALNO POANTIRANO OBČUTENJE TUDI PROBLEMOV NAŠEGA ČASA. SE PRAVI, NE OBSTAJA NEK KONSENZ, OBSTAJA SAMO PET RAZLIČNIH INTERPRETACIJ, VIZIJ V VSAKI SVOJE ZELO TRPEČE POZICIJE, KOT BI KROŽILI OKROG LUKNJE MOLKA, KI JE V SREDINI IN KAR JIM PREPREČUJE, DA BI SE NEKJE POVEZALI V NEKEM RAZUMEVANJU, V NEKI SPRAVI.
POEZIJO MILJANE CUNTA NAJBOLJ INTONIRA HREPENENJE. IZRAŽENO JE S TENKOČUTNIM PESNIŠKIM JEZIKOM, Z NJEGOVO ZVOČNO ČUTNOSTJO IN IZVIRNIMI PODOBAMI. SVOJE POETIČNO OBČUTENJE SVETA JE PESNICA V ZBIRKI ZA POL NEBA IZPISALA Z VELIKO MERO USTVARJALNE ZRELOSTI. JE PA RES TUDI TO, DA PESEM GOVORI TUDI MIMO AVTORJA. OD TOD TUDI TOLIKO INTERPRETACIJ ISTE PESMI. AVTOR PIŠE PESEM, AMPAK TUDI PESEM NA NEK NAČIN SKOZI ENE SVOJE KANALE UHAJA TEJ AVTORJEVI INTENCI IN VEDNO POVE ŠE NEKAJ DRUGEGA, ČEPRAV SAMA KLJUB TEMU MISLIM, DA TO MISEL JE ZELO LEPO IZRAZIL TOMAS VENSLOVA, KO JE REKEL, DA IMA PESEM NEŠTETO POMENOV ZA BRALCA, AMPAK ZA AVTORJA ENEGA SAMEGA. TODA, ČE OBVLADAŠ PESNIŠKI JEZIK IN TOČNO VEŠ KAKO GA PREGIBAT, JE SAMO AVTOR TISTI, KI VE ČEMU IN ZAKAJ JE NEKAJ NA TAK NAČIN OBLIKOVAL IN IZRAZIL. ZVEČER SI SPIRAM LUSKASTI PLAŠČ IN PADA SLUZ KOT ROKA K TLOM, IN PADA KAKOR DAN V NOČ IN PADA KAKOR V SEN, ZVEČER. SI OBLAČIM LUSKAST PLAŠČ IN VEŽE KAKOR ZLAT NAKIT IN REŽE KOT SREBRN ŠČIT, ZATO GA SLAČIM LUSKAST PLAŠČ. KDAJ DAL SI MI TA LUSKAST PLAŠČ, DA LEGAM PREDTE MORJA DAR, KDAJ KONČNO SLEČEŠ LUSKAST PLAŠČ, DA IZPLUJEM V SVOJ ČAS, ZVEČER.