Odprti kop - Pisave: Portret Ade Škerl

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 13. julij 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 8. 6. 2009

DOBER VEČER, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI. KONEC MAJA JE V STAROSTI 85 LET UMRLA ADA ŠKERL, PESNICA, KI SE JE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI PRVA PRI NAS OGLASILA Z IZRAZITO INTIMISTIČNO POEZIJO. NJEN PESNIŠKI OPUS NI OBSEŽEN, JE PA IZRAZIT IN PRELOMEN. PESNICA JE STOPILA NA SLOVENSKO PESNIŠKO PRIZORIŠČE LETA 1949 S PRVENCEM SENCA V SRCU, Z ZBIRKO ČISTEGA EROTIČNEGA INTIMIZMA, KI JO JE IDEOLOŠKO NARAVNANA URADNA KRITIKA GROBO ZAVRNILA. A BRALCI SO JO SPREJELI ZA SVOJO, SAJ JE BILA ZBIRKA TAKOJ RAZPRODANA. VABIM VAS, DA SI OGLEDATE ODDAJO PISAVE, KI SMO JO POSNELI SPOMLADI LETA 2004 OB PESNIČINI OSEMDESETLETNICI. ADA ŠKERL NAM JE TAKOLE ODSTRLA POGLED V SVOJO POEZIJO IN ŽIVLJENJE.

MOJA OTROŠKA LETA SO BILA TAKO PRAVZAPRAV LEPA, KOT JIH LAHKO ŽIVI VSAK OTROK, AMPAK KO SEM BILA STARA PET LET, SE JE VSE SPREMENILO. OČE JE ODŠEL, OSTALI SMO SAMI, MAMA SE JE PRAVZAPRAV NE PREŽIVLJALA, AMPAK STANOVANJE SMO IMELI BREZPLAČNO, KER JE BILA HIŠNICA V NEKDANJEM OKROŽNEM URADU IN TAM SEM JAZ DOBILA MANJVREDNOSTNE KOMPLEKSE. KER VSAKO SOBOTO JE BILO TREBA VSA TISTA STOPNIŠČA, OGRAJE IN OKNA UREDIT, POMIT, OČISTIT. JASNO KO SEM BILA VEČJA SEM MAMI POMAGALA IN EN DEL JE BILO TREBA ITI PO CESTI IN KER JE BILA SOBOTA, SO MOJE SOŠOLKE SO HODILE LEPO NA SPREHODE, JAZ PA Z METLO IN TAKO DALJE. NI BIL PRIJETEN OBČUTEK, VAM POVEM, BIL SI IN ŠE RAZEN TEGA PA HIŠNIKOVI OTROCI, JASNO, TO JE NEKAJ MANJ VREDNEGA, DAJMO JIH ZAFRKAVAT, PONIŽEVAT IN TAKO. PUSTIMO. SICER PA MLADOST JE TEKLA DO MOJEGA 17. LETA, KO SE JE ZAČELA OKUPACIJA. TO JE PA ŽE DRUGA PESEM. ODSOTNOST OČETA, RAZDRTA DRUŽINA, SOCIALNA STISKA IN BORBA ZA PREŽIVETJE SO ZAZNAMOVALI PESNIČINO MLADOST. A ADA ŠKERL SE NI VDAJALA MALODUŠJU. ZNAČAJ MLADEGA DEKLETA SO ODLIKOVALE UPORNOST, TRMA IN NOTRANJA MOČ. VES ČAS JE STALA OB STANI MATERI IN JI BILA V VELIKO OPORO. KOT GIMNAZIJKA SE JE PRIDRUŽILA OSVOBODILNI FRONTI, VERJELA JE V IDEALE, HREPENELA PO SVOBODI. PO VOJNI SE JE VPISALA NA SLAVISTIKO, KJER JE DIPLOMIRALA. ŠTUDIRALA JE TUDI NA IGRALSKI AKADEMIJI. IN KAKO SE JE ROJEVALA NJENA POEZIJA?

SAJ MARSIKAJ JE BILO. MED OKUPACIJO ENE DOLOČENE STVARI, KI JIH NISEM NIKOLI OBJAVILA, POTEM PA TAKO POČASI, ŽIVLJENJE SVOJE PRINESE. POTEM SI SE SPOMNIL, DA SI VENDARLE MLAD IN DA OD ŽIVLJENJA NISI IMEL NIČ IN SI BIL ZALJUBLJEN ČEZ UŠESA. ZALJUBLJEN JA, LEPO JE BITI ZALJUBLJEN, ČE PA NISI LJUBLJEN, TO SO PA DVE VELIKE STVARI. POTEM PA TAKO MARSIKAJ JE BILO, POTEM PA JE BILA PRAVA SMRT, ZA KAR SO NEKATERI CELO DVOMILI, DA JE TO SAMO MOJA FIKCIJA, PA NI RES. ŽAL NI RES.

IN TAKO ČEZ ČAS, POTEM SEM PA 1947. LETA MI PA REČE FERDO GODINA.

TAKRAT JE BIL ŠE SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD, ON JE BIL TAM. REKEL JE, TI PRINESI ZBIRKO, JO BOMO TISKALI. PO DVEH LETIH DOBIM POŠTO OD CENETA VIPOTNIKA, KO MI PIŠE, VEŠ TVOJO ZBIRKO BO TISKALA MLADINSKA KNJIGA, MI DAMO PAPIR, FORMAT BO ISTI, SAJ BO VSE TAKO.

NE VEM, JAZ TAKRAT NISEM TOLIKO GROZEN RAZMIŠLJALA, ZAKAJ ZDAJ KNJIŽNI ZAVOD NE, PA ZAKAJ MLADINSKA KNJIGA. POTEM KO SO PA ZAČELI NAPADAT SEM PA VEDELA DA PRAVZAPRAV KNJIŽNI ZAVOD SE NI HOTEL IZPOSTAVIT, MLADINSKA KNJIGA JE NAPISALA NA PREDLOG ZVEZE MLADIH KULTURNIH DELAVCEV, KI SPLOH NI BILO NOBENE ZVEZE, AMPAK ONI SO, VIDITE, MI NIMAMO NIČ IN JE BILO, TISTO JE BILO HUDO. ZBIRKA SENCA V SRCU JE DNEVNIK NESREČNE LJUBEZNI. ADA ŠKERL JE V PREFINJENI KLASIČNI PESNIŠKI GOVORICI NEPOSREDNO IN PRESUNLJIVO SPREGOVORILA O LJUBEZNI IN HREPENENJU. SMRTI LJUBLJENEGA FANTA ŠTUDENTA MEDICINE IN O SVOJI BOLEČINI. TO JE BIL PREBOJ MONOLITNEGA BLOKA IDEOLOŠKE UMETNOSTI. RESNIČNI PRELOM Z ŽDANOVSKO ESTETIKO, KI JE PO SOVJETSKEM VZORU KROJILA LITERARNO DOGAJANJE V PRVIH POVOJNIH LETIH. SENCA V SRCU JE ODPRLA NOVO INTIMISTIČNO POGLAVJE SLOVENSKE POEZIJE PO DRUGI VOJNI. NA PESNICO SE JE VSUL PLAZ KRIVIČNIH KRITIK.

DANES ČE REČEM, DA MI JE VSEENO, MI JE RES VSEENO, TAKRAT PA MI NI BILO, VERJEMITE DA NE. TAKRAT PRVIČ SI BIL PRIZADET, DRUGIČ JE BIL RESNIČEN GROB IN TO SO VSE TAKO UMAZALI. TO JE BILO VSE RECIMO ČUSTVO JE BILO TAKO NEGATIVNO IN POTEM SI BIL DEKADENT. PA VESTE KAJ SE TO PRAVI, TAKRAT BITI DEKADENT. ŠE MALO RECIMO, POTRČ MI JE POTEM REKEL: A VEŠ DA TE ZA TOLE ZBIRKO TUDI ZAPREMO? SEM REKLA IZVOLI, ZAPRI ZAKAJ PA NE.

NE VEM, BILO JE UMAZANO IN JAZ VČASIH SEM IMELA OBČUTEK, KO SEM ŠLA PO CESTAH PRAVZAPRAV, DA SEM TUDI UMAZANA, DA NI TO TAKO.

JAZ NISEM NIKOLI IN NE ŽELIM NOBENE SLAVE IN POPOLNOMA NIČ, AMPAK BODI POŠTEN. V REDU, POVEJ ČE TI TA STVAR NI VŠEČ, POVEJ ZAKAJ NE.
DREVESA, DREVESA, SAMA DREVESA, PREČUDNA LEPOTA V DUŠO SE VSELI, ČETUDI SO SRCU VSE, VSE ODVZELI, OSTALA SO MENI TIHA DREVESA.

PRI VAS BI ŽIVELA MOJA DREVESA. IZ LUBJA BI KRONO DALA NA GLAVO, SI VPLETLA V LASE POMLADNO BI TRAVO IN TEBI BILA BI MALA PRINCESA. DREVESA, DREVESA, SAMA DREVESA.

SENCA V SRCU JE DOŽIVELA NIZ RAZLIČNIH OCEN V DNEVNEM IN REVIJALNEM TISKU. TUDI KRITIKI, KI SO V ŠKERLOVI PREPOZNALI NADARJENO MLADO PESNICO, SO SE ZAVAROVALI Z OČITKI, DA JE NJENA POEZIJA TEMATSKO PREOZKA, DA JE ZAŠLA V SLEPO ULICO PESNIŠKEGA ČUSTVOVANJA, DA JE NE ZANIMATA SVET IN DRUŽBENO DOGAJANJE. POD IZKLJUČEVALNE ODKLONILNE KRITIKE, KI SO PESNICI IZRECNO POVEDALE, DA JE NA NAPAČNI POTI SO SE PODPISALI IVAN POTRČ, LEV MODIC IN MILKO ŠTOLFA. OČITALI SO JI VZDIHOVANJE MALOMEŠČANSKO NASTROJENEGA DEKLETA, DEKADENCO, KI ZANIKA VSAKO MORALO IN VSAKO DRUŽBENO RESNICO IN PSIHOPATOLOŠKO NASLAJANJE NAD TRPLJENJEM IN ŽALOSTJO. IZRAZIT ODPOR TOREJ IN TO LE ZARADI KRHKE DEKLIŠKE LJUBEZENSKE POEZIJE, LE ZARADI OSEBNE ŽALOSTI IN BOLEČINE, KI STA BILI V ČASU ZAPOVEDANE, KOLEKTIVNE SREČE, DELOVNIH ZMAG IN GRADNJE SOCIALIZMA PREPOVEDANI. V KAKŠNO UTEHO PA JE BILO PESNICI PISANJE POEZIJE? SO PESMI OB SMRTI LJUBLJENEGA ČLOVEKA BLAŽILE NJENO BOLEČINO?

TO JE BILA PA EDINA UTEHA. SICER MENE JE MOJA MAMA ZELO RAZUMELA. NIČ NI REKLA. SAMO ENKRAT JE VRATA ODPRLA V SOBO, JE VIDELA DA JOKAM, KAJ PA DRUGEGA, SLIKO SEM IMELA PRED SABO, PA JE SAMO REKLA, MAH IN ZAPRLA VRATA. NI, MISLIM, TO MI JE VEČ POMENILO KOT NE VEM KAJ. POEZIJA, JA. VESTE TAKO JE, KO DASTE NEKAJ IZ SEBE, NEKAJ KAR VAS TEŽI, BOLI, SAJ JE VSEENO KAKO TO IMENUJETE. ČUTITE, DA STE MALO LAŽJI, DA STE LAŽJI. NE VEM. SO DOLOČENE STVARI, KI JIH POTEM LAŽJE PRENAŠATE, VEČ RAZUMEVANJA IMATE, ČE JE ŠE KDO DRUG ŽALOSTEN PRIZADET ALI KAR KOLI, ČE SI KAR NAPREJ SREČEN, JA MARIJA BOŽJA, TO SI POTEM TAKO SREČEN, DA NIČ NE VIDIŠ NESREČ OKROG SEBE. MORAŠ BITI TUDI SAM KAJ PRIZADET. KOT DA BI DEKLICA PO PRSTIH K TEBI ŠLA IN V VETRU BI JI ŠUMELO NJENO KRILO. ŠUME, MED PESKOM KAPLJE DROBNEGA DEŽJA.

UGASLA SVEČA JOČE NAD GOMILO. NEBO SE TRUDNO NAD GROBOVE NIŽA IN GLEDA SE V RAZBITEM STEKLU MLAK. PREČUDEN MIR JE V SENCI VRB ŽALUJK IN KRIŽA.

TVOJ GROB, SAMOTA V MOJI DUŠI, MRAK.

ADA ŠKERL JE V ČASU POVOJNE IZGRADNJE DOMOVINE POMISLILA TUDI NA TO, DA BI PISALA PESMI, KI BI KAZALE POZITIVNO DRUŽBENO PODOBO, A JE MISEL NA TO KMALU OPUSTILA. JAZ SEM BILA CELO TOLIKO, NE MOREM REČI RAVNO POŠTENA, MOGOČE RADOVEDNA ALI KAR KOLI IN SEM SI MISLILA, KAKO JE MOGOČE PISAT O NEKIH KARBITKAH, PROGA PA TO PA UNO. SAMO ELAN IN VSI SO SREČNI. NA IGRALSKI AKADEMIJI SMO ENO LETO, TAKRAT JE BILA ŠE PROGA ŠAMAC- SARAJEVO, KATEREGA LETA 1947 NEKAJ TAKEGA, SMO IMELI NEKAJ NAS SE JE ZBRALO, KULTURNA EKIPA IN SMO ŠLI NA PROGO ŠAMAC- SARAJEVO. KULTURONOŽCI, ZVEČER, KO SE JE BRIGADA VRNILA, SAMO TO POVEM. IZMUČENI OBRAZI, ROKE SEM VIDELA, KRVAVI ŽULJI, IN TE REVČKE NAMESTO, DA BI REKLI POJDITE ZDAJ POČIVAT, NE, V KROG IN BOSTE POSLUŠALI TO KULTURO. ZATO SEM ŠLA, DA BI NAPISALA KAR KOLI, ENO PESEM, VEČ PESMI. TAKRAT BI ME PA RES ZAPRLI. IN NIČ NISEM NAPISALA. BILA PA SEM TAM IN VEM KAR VEM. MNENJE, DA JE POEZIJA ADE ŠKERL DRUŽBENO ŠKODLJIVA, JE V 50- LETIH VPLIVALO TUDI NA PESNIČINO ŽIVLJENJE. IZGUBILA JE UREDNIŠKO SLUŽBO PRI MLADINSKI KNJIGI IN ZAMAN ISKALA PROFESORSKO DELO V LJUBLJANI. BILA JE OZNAČENA, ZAZNAMOVANA IN TO SO JI KOT PODALJŠEK OBLASTI DALI VEDETI TUDI BIROKRATI. NA RAZPOLAGO SO BILE NEKE ROVTE, NEKAJ NAJ SPREJMEM, MAME NISEM MOGLA PUSTITI SAME, JA, ČE SE BOSTE PREMISLILI, VESTE KJE SMO, MI JE REKLA. JAZ SE PREMISLILA NE BOM. ČE SE BOSTE PA VI, PA IMATE MOJ NASLOV. IN KER SO IMELI MOJ NASLOV, ČEZ TOLIKO IN TOLIKO ČASA DOBIM OBVESTILO, V ŠKOFJI LOKI LAHKO NASTOPITE. ŠKOFJA LOKA PA JE BILA FINO. OB 4 ZJUTRAJ VSTAJAJ, TOČNO OB 5 JE ŠEL VLAK, OB 6 SMO PRIŠLI V LOKO, POTEM JE BILO TREBA ŠE MALO SE PELJAT DO MESTA IN KAJ, ZEBLO NAS JE IN SMO ŠLI V SOSEDNJO SOBO IN SMO STRELJALI S TEMI ZRAČNIMI PUŠKAMI. NEKAJ SI PAČ MORAL POČET.

SAJ OTROCI SO BILI ČUDOVITI. MI SMO SE NESKONČNO ZASTOPILI IN KO SEM JAZ PO TREH LETIH DALA ODPOVED IN SEM REKLA SVOJIM, PAMŽKI SEM JIM REKLA, DA SE JESENI VEČ NE VIDIMO, TO SO BILI TAKO GANLJIVI. TISTO SLOVO, SO SE POSTAVILI NA ODER, PA EDEN REČE, EN, DVA, TRI PA SO ZAČELI GOVORIT. TAKRAT SEM JAZ SKOZI OKNO GLEDALA, DA SE NE BI PRED NJIMI ZJOKALA, ZARADI NJIH. TO JE BILA TAKRATNA ČETRTA GIMNAZIJA. LUŠTNI, ŠE DANES, ČE SE SREČAMO KJE, SE USTAVIMO. PESNICA JE POTEM TRI LETA ZAMAN ISKALA ZAPOSLITEV. PO TREH LETIH PA SEM PRIŠLA DO DEJANSKO PROSVETNEGA MINISTRA, KI JE BIL TAKRAT VODOPIVEC IN ME JE POSLUŠAL IN JE NA KONCU RAZGOVORA JE REKEL, DOKLER BOM JAZ TU NA TEM MESTU, KJER SEM VAM OBLJUBIM, DA BOSTE PRIŠLI NA RADIO V SLUŽBO. PA NISEM O RADIU NITI SANJALA, KAMOLI, DA BI MU KAJ OMENILA. ADA ŠKERL JE TAKO 23 LET OPRAVLJALA DELO LEKTORICE NA LJUBLJANSKEM RADIU. LETA 1965 JE IZDALA SVOJO DRUGO ZBIRKO OBLEDELI PASTELI. ODZIV NANJO JE BIL PRECEJ MLAČEN, SAJ SE SPET NI PRILEGALA DUHU ČASA. NA POHODU JE BIL NAMREČ MODERNIZEM. OBLEDELI PASTELI PRINAŠAJO IMPRESIJE S POTOVANJ, Z REFLEKSIJAMI O ŽIVLJENJU, PESMI O LJUBEZNI, MINEVANJU IN SMRTI, KI JE ZDAJ STOPILA V PESNIČINO ŽIVLJENJE Z IZGUBO MATERE. ADA ŠKERL SE JE POTEM ZA DOLGO ČASA UMAKNILA V MOLK IN TIŠINO. ŠELE LETA 1992 JE IZŠLA TEMNA TIŠINA. IZBOR NJENE POEZIJE Z DVEMA CIKLOMA NOVIH PESMI. KAJETAN KOVIČ JE IMEL NA DRŽAVNI ZALOŽBI IZREDEN POSLUH, ZELO DOBRO SVA SODELOVALA, POTRUDIL SE JE, IN KAR NAPREJ GOVORI, KAKO JE VESEL, DA JE SVOJE UREDNIKOVANJE KONČAL PRAV S TOLE TEMNO TIŠINO. ZLAT ČLOVEK, EN OBLIŽ JE BIL NA TISTO SENCO NEKDANJO, NA VSE SKUPAJ, KAR JE NAPISAL DENIS PONIŠ, ČE STE MOGOČE ZASLEDILI. ON PA ŠE IGOR TORKAR, KO SO TOLIKO POŠTENI, DA SEM VENDARLE BILA JAZ TISTA PRED TO ČETVERICO. ENKRAT SAMKRAT JE EDINO MENART, AMPAK ZELO TAKO SRAMEŽLJIVO OMENIL, JA SAJ JE BILA ONA. NE GRE MI ZA TO, BODITE POŠTENI, JAZ MISLIM, DA LETA 1949 ALI PA 4 LETA KASNEJE JE PA VENDARLE ENA DRUGA LETNICA. JAZ VSAJ MISLIM, DA JE. PESNICA DOLGO NI BILA DELEŽNA POSEBNE JAVNE IN KRITIŠKE POZORNOSTI. BLIŽINO JE OBČUTILA V PRIJATELJSKIH VEZEH. KAKŠNI SPOMINI JO VEŽEJO NA LASTNO GENERACIJO? NA VSAKE KVATRE SE SREČAVA Z MINATIJEM, KI SVA BILA ZELO PRIJATELJA IN SVA ŠE. STAR JE TOLIKO KOT JAZ, FANT DOBER SE DRŽI IN DRUGO JE PA TAKO, NAŠA GENERACIJA SLAVISTIČNA, TO SMO BILI SAMI GENIALCI, MADONIŠ. VSI SE ZASTOPIMO.

ČEPRAV, KAJ JAZ VEM, NOBEDEN NIMA NIČ ČASA. OPROSTI, SE MI MUDI. DOBRO, SE TI MUDI, MENI SE NIKAMOR VEČ. RES NE. JAZ IMAM SICER ENO OPOROKO NAPISANO, ČE ME RAVEN PREHITI GOSPA SMRT, SAJ SE SMEJEM, AMPAK RES, DA KO SE ČLOVEK ZVEČER ULEŽE, TAKO SI MISLIŠ, MALO TELE DELE POGLEDAŠ PA ZELO MLADI UMIRAJO, PA SO TVOJIH LET, NENADOMA, NEPRIČAKOVANO. ZAKAJ NEPRIČAKOVANO? JAZ PRIČAKUJEM, JAZ IMAM TO VSE UREJENO. JE PA TAKO ČIMBOLJ RAZMIŠLJAM OD VSEH MOJIH KOLEGOV, KOLEGOV, MOJA GENERACIJA TISTA TAKRAT, SE JE ZAME OD MLADIH POTEGNIL SAMO FRANCE KOSMAČ, ŽAL.

ŽAL ALI PA NE, AMPAK ON SE JE POTEGNIL. ŽIVLJENJSKA DRŽA ADE ŠKERL JE POVEZANA S POGLEDOM NA SVET IN VREDNOTAMI, KI SPREMLJAJO PESNICO VSE ŽIVLJENJE. SMISEL ŽIVLJENJA JAZ VIDIM PRED VSEM V ISKRENOSTI, V PRIJATELJSTVU, V ALTRUIZMU, V TEM KAJ JAZ VEM, DA BI ŽELEL ČLOVEK POMAGATI KAKOR BI LAHKO, SAJ JE VSEENO S ČIM. Z DOBRO BESEDO, NE VEM. HINAVŠČINE NE TRPIM, LAŽI NE TRPIM, DA O SUROVOSTI ALI PA PREPIRIH, TEGA NE PRENESEM VEČ. DA SE PREPIRAJO, DA KRIČIJO DRUG NA DRUGEGA, ZAKAJ. ČE PA SE DA Z LEPO BESEDO VEČ UREDITI KOT PA S TEM ČE TI KRIČIŠ NA NEKOGA, ALI PA GA CELO FIZIČNO. ZATO PA VSE TOLE KAR SE ZDAJ PO SVETU DOGAJA, CELO PRI NAS. KRASNO, UBIJAJO, SE STRELJAJO. SAJ TO NI VEČ NIČ, TO NI NIČ.

ADA ŠKERL JE OSTALA V SVOJI POEZIJI ZVESTA PRISTNI ČUSTVENI IZPOVEDI, TENKOČUTNEMU LIRIZMU, ZRELI MEDITATIVNOSTI, KLASIČNEMU PESNIŠKEMU IZRAZU. NJENA SENCA V SRCU JE BILA PRVA PRAVA ZBIRKA INTIMISTIČNE POEZIJE PO DRUGI VOJNI PRI NAS. IN LITERARNA ZGODOVINA PESNICI VSE BOLJ PRIZNAVA POMEMBNO MESTO V RAZVOJU SODOBNE SLOVENSKE LIRIKE. PREDEN SEM NAPISALA KAKŠNO PESEM, SEM ČUTILA V SEBI TAKO KAJ JAZ VEM KOT NEKO LAVO, KI HOČE ITI VEN, NEKAJ NEMIREN SI BIL, ZOPRN SAM SEBI, DRUGIM ZOPRN, NIČ TI NI BILO PRAV. AMPAK POTEM, KO JE BILA TISTA PESMICA PRED TABO, PA SI BIL ČISTO LAHEK IN SE JE DALO SPET ŽIVET. TAKO JE ZMERAJ, ZDAJ PA TISTE NAPETOSTI V SEBI NIMAM NIČ. ZAENKRAT NIČ. BOMO VIDELI.

V VEČERU JE ZAMRLO FOFOTANJE PTIC. ZAVIL SE MRAK V MEGLICI JE PAJČEVINO. U PODRAST ZATEKEL SE JE JEREBICE KLIC, ZA HIP ODČARAL SPEČO JE TIŠINO.

ISKREČE SE OKRUŠKE MESEČINE POSKRILA NOČ NAD VEJE JE DREVES.

PRELEP PRIVID IZ SNA IN IZ MILINE JE BELA PRAVLJICA POKONČNIH BREZ.

Prejšnja: 8. 6. 2009

Naslednja: Portret Franceta Balantiča

oglasno sporočilo

Moj RTV

Pisave: Portret Ade Škerl