Podoba podobe: 19. 10. 2009

KONEC SEPTEMBRA V EVROPSKIH DRŽAVAH ŽE SKORAJ ČETRT STOLETJA NEPRETRGANO POTEKAJO DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE. LETOŠNJO TEMO DEDIŠČINA, USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST SO V NAŠEM KULTURNEM OKOLJU SPET ZAZNAMOVALI ŠTEVILNI DOGODKI IN PRIREDITVE, PREDVSEM PA JE BILA TO TUDI SREDIŠČNA TEMA DRUGEGA FORUMA O EVROPSKI DEDIŠČINI, KI JE BIL NA GRADU BRDO. V RAZPRAVAH NA TEM FORUMU SO ŠTEVILNI UDELEŽENCI IZ VSEH EVROPSKIH DRŽAV RAZPRAVLJALI TUDI O VLOGI IN POMENU MEDIJEV PRI ŠIRJENJU SPLOŠNE ZAVESTI O POMENU DEDIŠČINE, KI JE LAST VSEH NAS IN KI JO VSI SKUPAJ TUDI SOUSTVARJAMO.
DANES SE DOGODEK NE ZGODI ČE NI V MEDIJIH IN RAVNO TAKO Z DEDIŠČINO, ČE DEDIŠČINA SE NE POJAVLJA, POTEM NI ZAVESTI PRAVE O NJEJ. TAKO DA TUKAJ IMATE IZJEMNO POMEMBNO VLOGO. TUKAJ NE GRE SAMO ZA NEKO POSREDOVANJE GOLO, AVTOMATIČNO, AMPAK GRE ZA SOUSTVARJANJE INTERAKTIVNOSTI, BESEDA, KI JE V ZRAKU, KI JO JE TREBA SPRAVITI V ŽIVLJENJE OB VSAKI PRILOŽNOSTI.
NAHAJAMO SE NA GRADU. GRAD V OSRČJU GORIČKEGA, KJER JE TUDI SEDEŽ ZAVAROVANEGA OBMOČJA. TA GRAD SPADA MED NAJVEČJE OZIROMA JE NAJVEČJI V SLOVENIJI IN TO LAHKO VSAK, KI GA OGLEDA TUDI SE LAHKO PREPRIČA V TO. MI PRAVIMO DA IZPOLNJUJEMO NEK DOLG DO TE EMINENTNE ZGRADBE, KO POSTAVLJAMO VANJ TUDI ENO RAZSTAVO, KI BO PREGLEDNO PRIKAZALA ZGODOVINSKI TOK NJEGOVEGA ŽIVLJENJA, SPREMINJANJA, KAJ SE JE TUKAJ DOGAJALO, KDO VSE JE BIL NJEGOV GOSPODAR. MI SI ŽELIMO PREDVSEM PONAZORITI VSE TO KAR JE POVPREČNEMU OBISKOVALCU DOVOLJ. TOREJ GRE ZA NEKO BOM REKEL HITER PREGLED ČEZ OSEM IN VEČ STOLETIJ TEGA GRADU, KI SE ZDAJ ŽE SKORAJ DESETLETJA IN SE VERJETNO BO ŠE NEKAJ LET PREDNO BO LAHKO POLNO ZOPET ZAŽIVEL, AMPAK MI VERJAMEMO, DA SE S TEM DOGODKOM, S TO OTVORITVIJO STALNE RAZSTAVE VENDARLE DELČEK ŽIVLJENJA NA TA GRAD ZOPET VRAČA. RAZSTAVA NEKAKO SEGA TAMLE OD 12. OZIROMA 13. STOLETJA PA NEKAKO DO PRVE POLOVICE 20. STOLETJA. RAZSTAVO SMO RAZDELALI PO OBDOBJIH OZIROMA TEM OBDOBJEM SMO NADELI IMENA RODBIN OZIROMA DRUŽIN, KI SO NEKOČ PRI NAS NA GRADU ŽIVELE. NEKAKO GRAD DANES NOSI PODOBO, PA KI SO MU GA PAČ TE DRUŽINE NEKAKO DALE. NAJZNAMENITEJŠE DRUŽINE, KI TULE IZSTOPAJO V TEMU OBDOBJU STA NA PRIMER NAJBRŽ RODBINA SEČ IN RODBINA NADOŽDI. SEČI SO POMEMBNI ZARADI TEGA KER SO NE SAMO GRADU IN OKOLICI, AMPAK TUDI VEČINOMA VEČJEM DELU GORIČKEGA DALI TO PODOBO TOREJ NEKAKO TO VERSKO PODOBO, KI JO IMA GORIČKO ŠE DANES, KAJTI ZA SEČIJE JE BILO ZNAČILNO, DA SO V TEH TREH STOLETJIH, KO SO ŽIVELI PRI NAS NA GRADU, DA SO BILI TAKO KATOLIKI KOT LUTERANI KOT KALVINCI. PODOBNO SO ENAKE VEROIZPOVEDI ŠE DANES GORIČANCI. RECIMO RODBINA NADOŽDI PA IZSTOPA ZARADI TEGA, KER SO ONI NEKJE TAM V 18. STOLETJU PREZIDALI GRAD, OZIROMA POZIDALI GRAD IN MU DALI OBLIKO KAKRŠNO IMA GRAD ŠE DANES.

ČRPALKA TUKAJ JE NAJVEČJI OHRANJENI STROJ RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA. ČRPALKO JE IZDELALA ZNANA TOVARNA ŠKODA IZ PLZNA, TO JE INDUSTRIJSKO MESTO NA ZAHODU ČEŠKE LETA 1893. ZA NABAVO IN POSTAVITEV TEGA STROJA SE JE RUDNIK ODLOČIL PO NENADNEM UDORU JAMSKE VODE LETA 1885. V TISTEM ČASU SO DELOVALE SAMO TRI ČRPALKE NA VODNI POGON TAKO IMENOVANE TAMŠI, IN ZMOGLJIVOST ČRPALK JE BILA MANJŠA KOT PA DOTOK JAMSKE VODE. RABILI SO DESET LET ZA UREDITEV SAMEGA JAŠKA, POSTAVITEV STROJNICE IN NABAVO NOVIH PARNIH KOTLOV. SESTAVNE DELE SO IZ PLZNA DOSTAVILI PO ŽELEZNICI DO LOGATCA. NAPREJ OD LOGATCA PA DO IDRIJE PA PO TEJLE CESTI MIMO GODOVIČA DO SAMEGA MESTA. IN IMELI SO VELIKO TEŽAV, KAJTI TELE DANAŠNJE POLOŽNE CESTE DO SAMEGA FRANČIŠKOVEGA JAŠKA ŠE NI BILO, ZATO SO SI POMAGALI S KONJSKO VPREGO. POSAMEZNE DELE SO TRANSPORTIRALI S POMOČJO OSMIH PAROV KONJ. MOČ ČRPALKE JE BILA OD 100 DO 1000 KONJSKIH OČI, ŠTEVILO VRTLJAJEV PA OD 6 DO 12. OBIČAJNO SO OBRATOVALI S 6 VRTLJAJI NA MINUTO IN ZMOGLJIVOST PRI TEH VRTLJAJIH JE BILA 1250 LITROV NA MINUTO. ČRPALKA JE PRIČELA OBRATOVATI LETA 1895 IN JE V ČASU OBRATOVANJA IN PO PRENEHANJU VZBUJALA OBČUDOVANJE.

IZ IZHODIŠČA KONZERVATORSKE STROKE JE BOLJE, DA SE NEKE STVARI VIRTUALNO REKONSTRUIRAJO, KOT DA SE KONSTRUIRAJO V RESNIČNOSTI. KER S TEM NAREDIMO VEČ ŠKODE KOT PA KORISTI. ČE ŽELIMO PONAZORITI NEKO FAZO, KI JE NI VEČ, JE VELIKO BOLJŠE, DA SE PRI TEM UPORABIJO SODOBNE METODE, KI SO TUDI BLIŽJE, KI JIH LAHKO PRILAGAJAMO ZMERAJ NOVIM ZNANJEM IN KI JIH TUDI NA TA NAČIN PRIBLIŽAMO. ČE JE ZADEVA NA INTERNETU, JAZ MISLIM DA JE TO SAMO DOBRO.

ZDRAVILIŠKI TURIZEM JE MED SLOVENCI GOTOVO ENA IZMED NAJPOPULARNEJŠIH OBLIK ODDIHA. KAKŠNO TRADICIJO IMAJO NAŠA ZDRAVILIŠČA, NAZORNO PRIPOVEDUJE ZGODBA O TERMANI LAŠKO. TUDI O NOVOSTIH, KI SO JIH V PRETEKLOSTI TAM UVAJALI RAZLIČNI LASTNIKI.
V MUZEJU LAŠKO IMAMO PREDSTAVLJENO KRATKO ZGODOVINO, PREGLED RAZVOJA ZDRAVILIŠČA LAŠKO. V PRETEKLOSTI SO TRIJE MOŽJE ODIGRALI ZELO POMEMBNO VLOGO PRI RAZVOJU IN INOVATIVNOSTI NAŠEGA ZDRAVILIŠČA. PRVI JE BIL INŽENIR REDL, KI JE TERMALNE VRELCE PRAVZAPRAV ODKRIL IN DAL POSTAVITI PRVO ZDRAVILIŠČE, PRVE ZDRAVILIŠKE STAVBE V NAŠEM KRAJU. DAL JE ZGRADITI TUDI ZAPRTI BAZEN, KI JE BIL V TEDANJIH ČASIH S SVOJIMI MERAMI PO 18 METROV KRAT 5 METROV NAJVEČJI NA ŠTAJERSKEM. ZA NJIM JE V LAŠKO PRIŠEL KOT LASTNIK DOKTOR ŠTAJN. ON JE ZGRADIL VELIKO PLESNO DVORANO IN V ČAST NJEGOVEGA LASTNIŠTVA SO V LAŠKO PRIHAJALI DUNAJČANI NA PLESE. PO DOKTRO ŠTAJNU JE BIL LASTNIK ZDRAVILIŠČA LAŠKO TEODOR GUNKL. NJEGOVA INOVATIVNOST SE KAŽE V TEM, KER JE DAL POSTAVITI PRVO HIDROELEKTRARNO NA SLOVENSKEM IN ŽARNICE SO V ZDRAVILIŠČU IN TUDI V ZDRAVILIŠKEM PARKU ZASVETILE SAMO ENO LETO PO TISTEM, KO SO BILE PREDSTAVLJENE NA SVETOVNI RAZSTAVI V PARIZU. TO JE BILO KONEC 19. STOLETJA.
PO KONČANI DRUGI SVETOVNI VOJNI JE BIL V LAŠKEM USTANOVLJEN ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV. TO JE BIL EDINI ZAVOD, KI JE BIL USTANOVLJEN V SKLOPU DRŽAVE. SEM SO PRIHAJALI NAJBOLJŠI ZDRAVNIKI, SO BILI VOJAŠKI ZDRAVNIKI IN S SABO PRIPELJALI TUDI NAJBOLJŠE OSEBJE. MED NJIMI JE BIL TUDI DR. BRLE, KI JE BIL VEČ KOT 20 LET TUDI DIREKTOR ZDRAVILIŠČA LAŠKO, IN ON JE IZUMIL VELIKO NAČINOV, NOVIH NAČINOV ZA REHABILITACIJO INVALIDOV IN PA VELIKO NOVIH NAPRAV ZA LAJŠANJE TEŽAV. DR. BRLE JE IZUMIL TUDI DISTRAKTOR, KI PREDSTAVLJA NOVOST V ZDRAVLJENJU IN LAJŠANJU BOLEČIN BOLNIKOV, KI IMAJO OBRABLJENE KOLČNE SKLEPE. ZANIMIV IZUM PREDSTAVLJA TUDI NAPRAVA ZA RAZGIBAVANJE STOPAL ALI PA RECIMO HODULJA. VELIKO TEH APARATUR SO IZDELOVALI TUDI V ZDRAVILIŠČU.

VEČSTOLETNO TRADICIJO V IDRIJI IMAJO ZNAMENITE ČIPKARICE IN Z NJIHOVIM IZROČILOM SE MLADINA DANES LAHKO SEZNANI V TAMKAJŠNJI ČIPKARSKI ŠOLI V REDNEM PROGRAMU IN NA POSEBNIH DELAVNICAH.
V ČIPKARSKI ŠOLI IDRIJA SMO ODPRLI VRATA NA LETNO RAZSTAVO ČIPK UČENK IN UČENCEV ČIPKARSKE ŠOLE IDRIJA, NA RAZSTAVI SO NA OGLED ČIPKE, KI PRIKAZUJEJO PREREZ DEL V ČIPKARSKI ŠOLI, OD PRVIH KORAKOV V SVET KLEKLJANJA DO ČIPK UČENK ZAKLJUČNIH LETNIKOV, KI SO RESNIČNO PRAVE KLEKLARSKE MOJSTROVINE. NA DELAVNICI PA SMO DALI POUDAREK INOVATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI, SAJ SMO KLEKLJANJE ZDRUŽILI LETOS TUDI Z DOBRODELNOSTJO. NAMREČ OTROCI SO SE ODLOČILI POMAGATI OTROKOM PO SVETU NA PRAV POSEBEN NAČIN. ŽE V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU SO ZAČELI KLEKLATI ČIPKE, KI SO KRASILA OBLAČILA UNICEFOVIH PUNČK IZ CUNJ. IN NA SOBOTNI DELAVNICI SO TA OBLAČILA NASTAJALA.

TA PROJEKCIJA, SE PRAVI POT NAOKOLI PO ROTUNDI, KI JE PAČ OMOGOČA TO PROJEKCIJO NA HKRATI VES ČAS OPOZARJA S SVOJIMI PRIZORI IN SE VZPOSTAVLJA KOT OPOZICIJA NASPROTIJ UDARJA V TEM TEOLOŠKEM EVANGELISTIČNEM SMISLU. IN VRHUNEC DOGAJANJA JE SEVEDA KUPOLA, KJER SE PRAVZAPRAV OSMISLI TA PRESTOL MILOSTI, KO BOG ZAŽIVI SPET JEZUSA KRISTUSA V SMISLU BIBLIČNIH TEKSTOV, IZAIJA DENIMO, DA JE NE BO BOG RAZPRL KOT ŠOTOR ZA PREBIVANJE. TOREJ ROTUNDA JE ŠOTOR ZA PREBIVANJE. TO JE V POZICIJI BOGA OČETA, KI PAČ DOŽIVLJA SPET JEZUSA KRISTUSA V TEJ PROJEKCIJI KOT JE BOG OČE PRED NAMI, SEVEDA BREZ OBRAZA, TO JE ZAKRIT. IN TA MOTIV ZAKRIVANJA OBRAZA SEVEDA SKOZI BIBLIJO, SKOZI JUDOVSKO IZROČILO JE PRAVZAPRAV NEKAJ KAR NE SREČAMO V TEM ČASU V SREDNJI EVROPI NIKJER. NAPRAVITI ROTUNDO VIDNO, SE PRAVI SPOMENIK, KI JE PO SVOJI ARHITEKTURNI IN TUDI V MEZZOZEMELJSKI PRIČEVANOSTI IZJEMEN, JE BIL IZZIV, DA SMO PRAVZAPRAV PRIPRAVILI ŠTIRI JEZIČNO ZLOŽENKO IN JO V TEJ PROJEKCIJI KOT JE PRED NAMI SEVEDA PREDSTAVILI KOT TISTI PRISPEVEK RAZUMEVANJA ROTUNDE, SEVEDA TISTIH VSEBIN, KI NA ENI STRANI ARHITEKTURNO POMEN TE ROTUNDE IN PA ZLASTI STENSKIH SLIKARIJ Z VSEMI ZELO POMEMBNIMI INTERAKTIVNIMI PODMENAMI PREDSTAVLJA NADTRIAGUNALNO POMEMBEN SPOMENIK SREDNJEVEŠKE ARHITEKTURE IN STENSKEGA SLIKARSTVA.
KONČAJMO Z MISLIJO ENEGA IZMED UDELEŽENCEV LETOŠNJEGA FORUMA. SPOŠTOVANJE DEDIŠČINE NE POMENI ZAVRAČANJA SEDANJOSTI, AMPAK RAVNO NASPROTNO. DEDIŠČINO NAM POMAGA SEDANJOST LE ŠE OBOGATITI.