Odprti kop - Podoba podobe: 9. 3. 2010

Besedilo, Slike

Premiera: torek, 09. marec 2010, Vse oddaje

Prejšnja: 1. 2. 2010

Naslednja: Muzej krapinskih neandertalcev

BIL JE RAHLOČUTEN IN DOBER, V UMETNOSTI PA ŽILAV IN DRAMATIČEN, SO ZAPISALI V KATALOGU PRVE POSMRTNE RAZSTAVE DEL KIPARJA ALOJZA GANGLA, KI LETA 1935 UMRL V PRAGI IN VEČJI DEL SVOJE UMETNIŠKE ZAPUŠČINE Z OPOROKO ZAPISAL DOMOVINI. POTEM KO SO ZABOJI Z NJEGOVIMI KIPARSKIMI DELI PRISPELI V LJUBLJANO, SO BILI TRIJE SLOVENSKI MUZEJI LJUBLJANSKI MESTNI, BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI IN NARODNA GALERIJA BOGATEJŠI ZA POSAMEZNE DELE TE DRAGOCENE UMETNIŠKE DEDIŠČINE KIPARJA GANGLA, TUJCA V DOMOVINI IN ROMARJA V TUJINI.

NA TEGA UMETNIKA, ROMARJA, SO V NJEGOVEM ROJSTNEM MESTU METLIKI ZELO PONOSNI IN PREPRIČANI, DA JE BILO NJEMU NAMENJENO DOSEDANJE SPOŠTOVANJE, MORDA CELO PREVEČ SRAMEŽLJIVO. V METLIKI SO NEKAKO VEDNO ČUTILI TA DOLG DO ALOJZA GANGLA ČEŠ, DA NJEGOVO DELO NI DOVOLJ POZNANO, ZATO MU JE BELOKRANJSKO MUZEJSKO DRUŠTVO V LETIH 1960 IN 1965 NA ROJSTNI HIŠI POSTAVILO SPOMINSKO PLOŠČO, PRAV TAKO SPOMENIK NA ZELENICI PRED METLIŠKIM GRADOM IN PRIPRAVILO TUDI OBČASNO RAZSTAVO NJEGOVIH DEL, KI SO SE VRNILA V DOMOVINO. VENDAR NEKAKO TA DOLG DO CELOVITE ŠTUDIJE, KI BI V CELOTI RAZISKALA KIPARJEV OPUS JE OSTAJAL IN ZATO SMO SI V BELOKRANJSKEM MUZEJU PRIZADEVALI, DA OB 150. LETNICI UMETNIKOVEGA ROJSTVA POSKUŠAMO V SODELOVANJU Z NARODNO GALERIJO NEKAKO SE POSVETITI RAZISKAVI ALOJZA GANGLA, NJEGOVEMU ŽIVLJENJU IN NJEGOVEMU CELOTNEMU KIPARSKEMU OPUSU. RAZSTAVE STAREJŠEGA KIPARSKEGA GRADIVA SO RAZMEROMA REDKE. ZATO SMO SE V NARODNI GALERIJI Z VESELJEM ODZVALI POBUDI KOLEGOV IZ BELOKRANJSKEGA MUZEJA, DA SKUPAJ PRIPRAVIMO RAZSTAVO OB 150. LETNICI KIPARJA ALOJZA GANGLA. PROJEKTA SMO SE LOTILI Z VELIKO ENERGIJE, Z VELIKO VZNESENOSTI IN ŽE LANSKO LETO SPOMLADI, POZNO SPOMLADI SMO V METLIKI PRIPRAVILI MANJŠO SPOMINSKO PRILOŽNOSTNO RAZSTAVO, KI JE POKAZALA SKROMEN DEL GANGLOVEGA OPUSA, POTEM PA SMO Z DELOM ZA RAZSTAVO NADALJEVALI IN KONČNO V NARODNI GALERIJI PRIPRAVILI PRVO VELIKO PREGLEDNO GANGLOVO RAZSTAVO, KI JO SPREMLJA TUDI KATALOG OZIROMA ZNANSTVENA MONOGRAFIJA.

ALOJZ GANGL SE JE RODIL LETA 1859 V METLIKI V ŠTEVILNI DRUŽINI OTROK. BIL JE OSMI MED DEVETIMI. TU JE OBISKOVAL LJUDSKO ŠOLO, POTEM PA GA JE OČE POSLAL V UK K METLIŠKEMU PODOBARJU JERNEJU JEREBU. TU JE ALOJZ GANGL NABIRAL SVOJE PRVE IZKUŠNJE Z MOJSTROM, JE USTVARJAL ŠTEVILNE OLTARJE PO DOLENJSKIH, BELOKRANJSKIH IN HRVAŠKIH CERKVAH IN IZ TEGA ČASA JE OHRANJENO TUDI GANGLOVO PRVO SAMOSTOJNO DELO NA CERKVI PRI TREH FARAH V ROSALNICAH.

MLADI GANGL JE KASNEJE DELOVAL ŠE V DVEH PODOBARSKIH DELAVNICAH. NAJPREJ V ŠENTRUPERTU NA DOLENJSKEM IN POTEM V LJUBLJANI, KJER JE V REZBARSKEM PODJETJU NAGLAS IZDELOVAL POHIŠTVENE OKRASKE. ŽELJA PO ŠE VEČJEM ZNANJU GA JE POGNALA NAPREJ V GRADEC, KJER SE JE VPISAL NA VEČERNO OBRTNO ŠOLO. NESPORNO TALENTIRANEGA MLADENIČA PA SO NATO USMERILI NA DUNAJSKO AKADEMIJO LIKOVNIH UMETNOSTI IN TAKO SE JE ZAČELA GANGLOVA KIPARSKA POT POLAGOMA VZPENJATI TUDI ZARADI SREČE, KI GA JE TAKRAT SPREMLJALA. REČI JE TREBA, DA JE GANGL NEDVOMNO IMEL SREČO V TEM, DA JE SPOZNAL FRANA ŠUKLJETA TAKRATNEGA DEŽELNEGA POSLANCA, KI JE V RESNICI POSTAL NJEGOV MECEN. POMENI PODPIRAL JE NJEGOVO DELO, TAKO DA JE BILO GANGLU NEDVOMNO LAŽJE ŠTUDIRATI IN ZAČEL JE USTVARJATI. NJEGOVA DELA SO KMALU POSTALA OPAZNA. V NJEM SO VIDELI TALENTIRANEGA MLADEGA KIPARJA IN VSE TO MU JE OMOGOČILO, DA JE ZAČEL DOBIVATI PRVA VEČJA NAROČILA. NEDVOMNO JE ŠLO TU V PRVI VRSTI ZA NAROČILO ZA VODNIKOV SPOMENIK IN TEM SO SLEDILA ŠE DRUGA RELIEF: ZA LJUBLJANSKO OPERO, PA SPOMENIK VALVAZORJU ITD. GANGLOVA USTVARJALNA POT JE BILA RAZGIBANA. SPRVA RAZPETA MED DUNAJEM IN LJUBLJANO. ŠTUDIJSKO JE POTOVAL V ITALIJO IN FRANCIJO. KRAJŠI ČAS JE BIVAL IN POUČEVAL TUDI V SPLITU. PRED KONCEM PRVE SVETOVNE VOJNE PA SE JE Z DRUŽINO DOKONČNO PRESELIL V PRAGO. DUŠEVNE TEŽAVE SO PRI NJEM RESNEJE POJAVILE LETA 1892 SREDI DELA ZA KIPARSKO KRASJE DEŽELNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN SE NATO OBČASNO POJAVLJALE DO NJEGOVE SMRTI.

ČEPRAV JE ALOJZ GANGL ŽE KOT 22- LETNI MLADENIČ ZAPUSTIL RODNO METLIKO IN SE VANJO POTEM LE ŠE REDKO VRAČAL, STIKA Z DOMAČI KRAJEM NI PRETRGAL NIKOLI. V BELOKRANJSKEM MUZEJU IMAMO OHRANJENA ŠTEVILNA PISMA, RAZGLEDNICE, KI JIH JE POŠILJAL DOMAČIM. SPOROČAL JE, KAKŠNO JE NJEGOVO ŽIVLJENJE, PREDVSEM IZ PRAGE JE NAJVEČ OHRANJENIH TEH SPOROČIL. TE NJEGOVI SPOMINI NA MLADOST SO Z STAROSTJO POSTAJALI VSE MOČNEJŠI. TAKRAT JE V SVOJEM ATELJEJU V PRAGI USTVARIL TUDI ŠTEVILNE PODOBE MATERE, SESTRE IN TAKO JE ZASNOVAL TUDI SVOJE ZADNJE DELO KRISTUSA OSAMELEGA POPOTNIKA PRAV Z NAMENOM, DA BI STAL NA POKOPALIŠČU RODNEGA MESTA.

NAJVAŽNEJŠI PRI OHRANJANJU TEH STIKOV V GANGLOVEM ŽIVLJENJU JE NEDVOMNO NEČAK ENGELBERT GANGL, ZNAN SOKOLSKI ORGANIZATOR IN KNJIŽEVNIK. TUDI ZASLUGA ENGELBERTA GANGLA JE TA, DA JE ŠTEVILNA GANGLOVA ZAPUŠČINA PO NJEGOVI SMRTI SE VRNILA V DOMOVINO, TUDI V METLIKO.

DELO ZA TO RAZSTAVO JE BILO ZELO KOMPLEKSNO. ZDRUŽEVALO JE STROKOVNJAKE Z RAZLIČNIH PODROČIJ, NE SAMO UMETNOSTNE ZGODOVINARJE. POMEMBEN IN VELIK JE TUDI DELEŽ RESTAVRATORJEV, KI SO PRIPRAVILI GRADIVO ZA RAZSTAVITEV. DEL GANGLOVEGA OPUSA JE BIL V RAZMEROMA SLABEM FIZIČNEM STANJU, ZATO SO BILI POTREBNI KORENITI TEMELJITI POSEGI, KI SO ZAHTEVALI POSEBNO SKRBNOST TUDI ZATO, KER JE GANGL UPORABLJAL IN TO SPRETNO UPORABLJAL NAJRAZLIČNEJŠE MATERIALE.

PRIČUJOČA GANGLOVA RAZSTAVA JE DRAGOCENA PRAV ZARADI TEGA, KER NAM DAJE POGLED V CELOTNO KIPARSKO USTVARJANJE. KIPARSTVO JE PRAVZAPRAV KOMPLEKSNA LIKOVNA ZVRST. GANGL JE ZAČEL SVOJE ŠOLANJE V PODOBARSKO REZBARSKI TRADICIJI, NADALJEVAL PA KOT ŠTUDENT AKADEMIJE NA DUNAJU IN PRAV TO MU JE DALO OGROMNO ZNANJA NE SAMO KOT UMETNIŠKEGA, AMPAK TUDI TEHNOLOŠKEGA.

VSAK DAN HODIMO MIMO SPOMENIKOV IN SE NAM ZDIJO SAMI PO SEBI PRAVZAPRAV SAMOUMEVNI IN SE NE SPRAŠUJEMO, KAKO SO NASTALI, KAJ VSE STOJI ZA TEMI BRONASTIMI OZIROMA KAMNITIMI SPOMENIKI. SREČO IMAMO, DA SE JE V GANGLOVI ZAPUŠČINI KLJUB ZELO OBČUTLJIVEMU GRADIVU TO SPLOH OHRANILO. PRAV ZA VALVAZORJEV KIP, KI STOJI NA MUZEJSKEM TRGU, VISOK 3, 4 METRA, VLIT V BRON. IMAMO PA OHRANJEN OSNUTEK, KI GA JE GANGL IZDELAL IZ VOSKA, IZ LESA IN DRUGIH MATERIALOV. POTEM IMAMO OHRANJENO MAKETO TER ŠTUDIJE VALVAZORJEVEGA PORTRETA.

KIPARSKA SNOVANJA SE SESTAVLJA IZ PRIPRAVLJALNE IN IZVAJALSKE FAZE IN PODATKI O TEJ PRIPRAVLJALNI FAZI SO ZELO DRAGOCENI, KER NAM DAJEJO VPOGLED V NAJBOLJ INTIMNE USTVARJALNE TRENUTKE UMETNIKA.

Z RAZSTAVO KIPARJA ALOJZA GANGLA SO BILE RESTAVRIRANE IZBRANE UMETNINE IZ FONDA NARODNE GALERIJE BELOKRANJSKEGA MUZEJA IN NEKAJ IZ ZASEBNE LASTNINE. PLASTIKE SO BILE NA SPLOŠNO REČENO V STANJU, KI NI DOVOLJEVALO RAZSTAVLJANJA, NE LE ZARADI ESTETSKIH RAZLOGOV TEMVEČ TUDI STATIČNO, PRI NEKATERIH JE BIL OGROŽEN CELO NJIHOV OBSTOJ. V GLAVNEM SO BILE PLASTIKE PREKRITE Z HUDIMI POVRŠINSKIMI NEČISTOČAMI ZATO SO OBSEGI POGOSTO OBSEGALI ODSTRANJEVANJE POVRŠINSKIH NEČISTOČ. VČASIH JE BILO POTREBNO UTRJEVATI NOSILEC, BARVNE PLASTI, POTREBNA JE BILA RETUŠA IN MOREBITEN NANOS ZAŠČITNIH PREMAZOV. VEČINO OBRAVNAVANIH PLASTIK JE MAVČNIH ODLITKOV, MANJ JE GLINENIH, LESENIH IN KAMNITIH. POSEBEJ POVRŠINA MAVČNIH ODLITKOV, KI NISO OBARVANI ALI PATINIRANI, POSEBEJ PROBLEMATIČNA, KAJTI POVRŠINSKE NEČISTOČE SE DOBESEDNO UGREZNEJO V TO POROZNO RAZGIBANO STRUKTURO SAMIH PLASTIK.

KONZERVATORSKO RESTAVRATORSKI POSEGI SO SE RAZLIKOVALI GLEDE NA SESTAVNE MATERIALE UMETNIN IN VČASIH JE BILO POTREBNO GLEDE POTEKA NADALJEVANJA ALI IZVEDBE POSAMEZNIH POSEGOV, DA JE ODLOČITVE SPREJEMALA STROKOVNA KOMISIJA. ZA VSE POSEGE PA JE IZDELANA OBSEŽNA FOTOGRAFSKA IN PISNA DOKUMENTACIJA.

V TEJ SOBI, KJER SO PODROBNO PREDSTAVLJENI POSAMEZNI RESTAVRATORSKI POSTOPKI JE Z VIDEO POSNETKOM NA ZANIMIV NAČIN TUDI PRIKAZANO KAKO SO OBNOVILI MOČNO POŠKODOVANO KRISTUSOVO GLAVO IZ PLASTELINA, KI JE BILA TAKO REKOČ RAZBITA NA KOŠČKE.

DAVIDOVA GLAVA JE DEL POSTAVNE KOMPOZICIJE DAVIDA S PRAČO, KI JE NEOHRANJENA. DINAMIČEN ZASUK GLAVE IN MIL IN NEDOSTOPEN IZRAZ PRIČA O VZEMANJU RENESANČNIH PRVIN PREDVSEM V ROKEJEVEGA DAVIDA. DA JE BIL KIPAR NA TO DELO, KI JE POKAZALO ŽE VISOKO KVALITETO ŽE V ČASU ŠTUDIJA NA DUNAJSKI AKADEMIJI PONOSEN, POVE TUDI PODATEK, DA JE DELO, KI GA JE NAPRAVIL LETA 1886 DAL LETA 1914 NA DUNAJU ODLITI V BRON, KASNEJE, KO JE ZADNJA LETA SVOJEGA ŽIVLJENJA PREŽIVEL V PRAGI, JE V DOMOVINO POŠILJAL RAZGLEDNICE Z MOTIVI DAVIDOVE GLAVE IN TA PLASTIKA JE BILA EDINA V DVOJNIKU PREDSTAVLJENA NA NJEGOVI POSMRTNI RAZSTAVI V PRAGI IN SICER V BRONU IN V MAVCU. V TEM OBDOBJU OB KONCU 80. IN ZAČETKU 90. LET SO NASTALI TUDI DRUGI IZJEMNO KVALITETNI PORTRETI. PORTRET JOSIPA STRITARJA JE ALOJZ GANGL IZDELAL NA DUNAJU V NAROČNIKOVI VILI. S PORTRETOM JE BIL JOSIP STRITAR ZELO ZADOVOLJEN, KIPAR SAM PA SI JE PRIZADEVAL, DA BI GA POSTAVILI NEKJE NA JAVNEM MESTU. OB 100. OBLETNICI ROJSTVA JOSIPA STRITARJA SE JE TUDI MATKO PRELOVŠEK ZAVZEMAL, DA BI GOVORIL Z MOJSTROM JOŽETOM PLEČNIKOM, DA BI POSTAVILI KIP NEKJE V LITERARNI GAJ, VENDAR SE TO NI NIKOLI REALIZIRALO.

SAM JOSIP STRITAR NI SKOPARIL S POHVALAMI GANGLOVEGA DELA IN JE TAKO V LJUBLJANSKEM ZVONU ZNESENO ZAPISAL: " GANGLOVO IME JE DOBRO ZNANO, VEM. NJEMU NI TREBA MOJE REKLAME. ZANJ GOVORI Z OSEBNO NJEGOV VODNIK V LJUBLJANI, IN ZANJ GOVORE LEPE PODOBE NA GLEDALIŠČI LJUBLJANSKEM, VENDAR MENIM, DA SMEM TUDI JAZ JAVNO IZRAZITI SVOJE VESELJE, DA IMAMO SLOVENCI TAKO VRLEGA UMETNIKA SOSEBNO V STROKI, KATERA JE BILA OD SEDAJ PRAVA PASTORKA PRI NAS, NIČ OČITANJA. JAZ NISEM POSEBNO RADODAREN S PRIDEVNIKOM GENIALEN, HRANITI GA JE, MENIM, ZA POSEBNE PRILIKE, DA SE NE OBRABI IN NE IZGUBI SVOJE VREDNOSTI. TUKAJ PA MENIM, DA BI TA TUJKA NE BILA NA NAPAČNEM MESTU. " VALENTIN VODNIK JE NAŠ PRVI VODNIK, TAKO V PESNIŠKEM KOT SPOMENIŠKEM SMISLU. IN ZANIMIVO JE, DA JE V BISTVU TA DOBROHOTNI FRANČIŠKAN LJUBLJANČAN, PISEC UČBENIKOV TUDI, KUHARSKIH KNJIG BIL TISTI, KI JE BIL NAJBOLJ PRIMEREN ZA TO, DA SMO GA MALO ŠOLSKO POSTAVILI PRED VELIKO ŠOLSKO POSLOPJE KOT PRVI CELOPOSTAVNI SPOMENIK NEKEMU SLOVENSKEMU POMEMBNEMU ČLOVEKU. DRUGA ZNAČILNOST, KI JE ŽE TAKRAT NISMO VSI MARALI VOJAKOV PRI NAS ALI V AFGANISTANU, IN SMO POSTAVILI SPOMENIK KULTURNEMU DELAVCU IN NE NEKEMU GENERALU, ČEPRAV SO TAKRAT PO LJUBLJANI ŽE STRAŠILI KIPI ISTEGA GENERALA RADETZKYA NA RAZLIČNIH LOKACIJAH. TISTO KAR PA JE OB ANEKDOTAH BOLJ POMEMBNO JE TO, DA SMO USPELI ZA AKADEMSKIM KIPARJEM ALOJZIJEM GANGLOM NAREDITI KAKOVOSTEN JAVNI SPOMENIK, KI JE IMEL VSE ZNAČILNOSTI TISTEGA ČASA, OBENEM JE PA TOLIKO AVTORSKO DELO, DA JE ŠE DANES PREŽIVEL VSE UJME TAKO LJUBLJANSKEGA POTRESA S PODIRANJEM OZADJA TEGA KIPA, VSE TRGOVSKE IN DRUGE PERIPETIJE LJUBLJANSKE TRŽNICE IN UPAMO DA BO SPOMENIK PREŽIVEL TUDI GRADNJO GARAŽ IN ŠE ČESA DRUGEGA. ZA SPOMENIK SAM JE ZNAČILNO, DA IMA VSE, KAR SO IMELI SPOMENIKI V 19. STOLETJU, SE PRAVI NEK PREDPROSTOR SPOMENIKA, KI JE KOT SAKRALEN PROSTOR ODDELJEN Z MANJŠO ZELENICO, POGOSTO ZASAJENO S CVETJEM, Z UMETNO OKOVANO OGRAJO, NAREJENO V TAKRATNI LJUBLJANSKI TOVARNI ŽABKAR, S KAKOVOSTNIM PODSTAVKOM, IN SEVEDA KIPOM, KI PREVLADUJE IN OBVLADUJE PROPORC TEGA PROSTORA, ČEPRAV ŽE TAKRAT TO NI BIL NAJVEČJI LJUBLJANSKI SPOMENIK. NAM SE ZDI VELIK, SPREGLEDAMO PA, DA JE NA PRIMER MARIJIN KIP NA FRANČIŠKANSKI CERKVI SKORAJ ZA METER VIŠJI. VODNIK SAM JE SPROŠČEN, KOT JE VERJETNO BIL SPROŠČEN V ČASU SVOJEGA UČITELJEVANJA, OBENEM PA JE NAREJEN V NEKI AKADEMSKI MANIRI, KI JE KAZALA, DA BO LAHKO GANGL USTVARIL ŠE KAJ VEČ KOT EN SAM SPOMENIK. KO JE ANTON AŠKERC OBISKAL ALOJZA GANGLA V NJEGOVEM ATELJEJU, MU JE KIPAR POVEDAL, DA SI JE DELO MARIJE STELIS OZIROMA MADONE IN STELIS ZASTAVIL SAM BREZ NAROČNIKA, S TEM JE NAMREČ ŽELEL DOKAZATI, DA JE TUDI SLOVENSKI KIPAR, SLOVENSKI UMETNIK SPOSOBEN IZDELATI TOVRSTNO DELO IN DA ZATO CERKVENI PREDSTAVNIKI NE POTREBUJEJO NAROČATI TAKŠNA DELA NA TUJEM. DELO TEMELJI NA RENESANČNIH, KOMPOZICIJSKIH IN LEPOTNIH IDEALIH, NAJ OMENIM, DA JE MED NJEGOVO ZAPUŠČINO V PRAGI V ZBIRKI PATRIKA ŠIMUNA HRANJENA KOPIJA RAFAELOVE SLIKE, MARIJA Z DETETOM, MADONA DEL GRANDUCA, IZ OKOLI 1505 IN GOVORI O RENESANČNIH, LEPOTNIH IN KOMPOZICIJSKIH IDEALIH, PO KATERIH SE JE KIPAR TUDI ZGLEDOVAL.

VALVASOR JE RAHLO DRUGAČNA ZGODBA, KOT JE ZGODBA O VALENTINU VODNIKU, POSTAVLJEN JE PRED TAKRATNI DEŽELNI MUZEJ IN PRAV VALVASOR S SVOJO VEHEMENCO, ŠIRINO IN PODOBO JE DAL MUZEJU SAMEMU IN ZELENICI PRED MUZEJEM NEKO ŠIRŠO PERSPEKTIVO. KIPAR JE PRI VALVASORJU NAŠEL NEKAJ VEČ KOT SAMO NEKO ZUNANJO PODOBO, KI JE VERJETNO RAZEN PO GRAFIKI GANGL NI POZNAL, NAJBRŽ NI POZNAL TISTIH NEŽNIH OBRISOV NA ALMANAHOVIH SLIKAH. ZATO SE JE BOLJ POGLOBIL V NEKO BAROČNOST, SE PRAVI ČAS, KO JE VALVASOR USTVARJAL, PISAL, RISAL IN SKICIRAL, IN IZ TEGA USTVARIL NOTRANJO, POGLOBLJENO, SICER V BAROČNE ČIPKE OBLEČENO FIGURO, KI PA JE ISTOČASNO INTELEKTUALEC IN VOJŠČAK V OKLEPU, KI SE NE BOJI STOPITI ZA KORAK SVOJEGA PODSTAVKA, IN ŠE DANES NADZORUJE PROSTOR TAKO TRGA REPUBLIKE KOT SLOVENSKEGA PARLAMENTA.

ALOJZA GANGLA JE Z ERNESTINO JELOVŠEK SEZNANIL PESNIK JOSIP CIMPERMAN, 52- LETNO ERNESTINO IN 35- LETNEGA KIPARJA JE VEZALO TOPLO IN ISKRENO PRIJATELJSTVO, SKUPAJ STA OBISKALA GROB FRANCETA PREŠERNA, KAJTI TEDAJ JE ALOJZ GANGL ŽE KAKOR JE POVEDAL SAM, TRI LETA RAZMIŠLJAL, KAKO BI UPODOBIL PESNIKA. ERNESTINA MU JE PODALA OTROŠKE SPOMINE NA OČETOVO PODOBO, SAM PA JE OB TEM, KO JE OPAZOVAL PORTRETNE POTEZE ERNESTINE JELOVŠEK TUDI RAZMIŠLJAL KAKO BO PESNIKA UPODOBIL. LETA 1894 JE TAKO NASTAL PORTRET ERNESTINE JELOVŠEK IN GLAVE FRANCETA PREŠERNA, NASLEDNJE LETO PA MARMOR FRANCETA PREŠERNA.

OBA GANGLOVA JAVNA SPOMENIKA STA SEVEDA NASTAJALA V SENCI TAKRATNIH STILNIH ZAHTEV DUNAJA IN AVSTRO- OGRSKE. ČE BI NASTAJALA V ŠIRINI PARIZA, BI, TO KAŽEJO GANGLOVI PORTRETI PREŠERNA IN STRITARJA, LAHKO SEGALI BLIŽJE RODENU ALI NJEGOVIM TAKRATNIM KIPOM, KOT JE BIL BALZAC, KI JE NASTAJAL PRAKTIČNO V ISTEM ČASU, TODA ZA LOKALNO OKOLJE S SORAZMERNO PROVINCIALNE LJUBLJANE STA BILA OBA KIPA NE SAMO IZJEMEN NAPREDEK, AMPAK TUDI TISTA DVA SVETILNIKA JAVNE PLASTIKE, KI BI SI ZASLUŽILA NE SAMO OMEMBO NA TEJ RAZSTAVI, AMPAK OMEMBO V VSEH UČBENIKIH IN V VSEH PREGLEDIH JAVNIH SPOMENIKOV SLOVENIJE.

KIPARSKA RAZSTAVA O ALOJZU GANGLU JE NA NEK NAČIN TUDI DOPOLNITEV OZIROMA POGLOBITEV, PREDSTAVITEV SERIJE, PREDSTAVITEV OBDOBJA OKROG LETA 1900, KI SMO GA NAJŠIRŠE ZAJELI Z RAZSTAVO SLOVENSKI IMPRESIONISTI IN NJIHOV ČAS, KJER JE TUDI NASTOPAL GANGL KOT EDEN OD POMEMBNIH EKSPONENTOV TEGA OBDOBJA. NA TEMELJU SPOZNANJ, KI PRINAŠA PRIČUJOČA RAZSTAVA, BOMO V NARODNI GALERIJI V PRIHODNOSTI REVIDIRALI TUDI STALNO POSTAVITEV KIPARSTVA TEGA OBDOBJA.

RAZSTAVE, KAKRŠNA JE TA GANGLOVA POSTAVITEV V NARODNI GALERIJI SO IZJEMNE, VENDAR IZJEMNO TUDI DRAGOCENE ZA SLOVENSKI KULTURNI PROSTOR, OČITNO JE OBLIKOVALKA ZAVESTNO SPUSTILA JAVNE SPOMENIKE S PODSTAVKOM IN BOLJ POUDARILA ŠIRŠI PROSTOR OSTALIH SKULPTUR, KI PRIPELJEJO DO JAVNEGA PROSTORA IN DO SPLOŠNE KULTURE KIPOV V NAŠEM JAVNEM PROSTORU. ZAVEDAMO SE, LAHKO REČEMO HUDE AKADEMSKOSTI TEH KIPOV, AMPAK BREZ TEH KIPOV VTKANIH V PODSTAT SLOVENSKEGA NARODA, NE BI BILO NITI KIPOV ZDENKA KALINA NITI KIPOV DRAGA TRŠARJA, SLAVKA TIHCA IN VSEH VELIKANOV 20. STOLETJA, KI SO LAHKO REČEMO ODPRLI TUDI SLOVENSKI KULTURNI PROSTOR, DA SMO DANES Z BRDARJEM, BEGIČEM IN NJUNIMI NASLEDNIKI LAHKO REČEMO KAR VISOKO TUDI NA KIPARSKEM ZEMLJEVIDU EVROPE. SEVEDA PA JE BIL EDEN IZMED BISTVENIH POGOJEV ZA DOSEGO TEH CILJEV TUDI TO, DA SO AVTORJU DOSLEJ NAJBOGATEJŠEGA IN NAJBOLJ TEMELJITEGA PREGLEDA GANGLOVE USTVARJALNOSTI OPRAVILI TUDI NAJBOLJ IZČRPNO RAZISKAVO KIPARJEVE UMETNIŠKE IN ŽIVLJENJSKE POTI. V OSREDNJE EVROPSKI PROSTOR IN ČAS SO GA POSTAVILI Z VRSTO NOVIH ODKRITIJ IN SPOZNANJ TER GA S TEM NA NOVO OVREDNOTILI. TUJEC V DOMOVINI IN ROMAR V TUJINI NAM JE TAKO VSE BLIŽJI.

Prejšnja: 1. 2. 2010

Naslednja: Muzej krapinskih neandertalcev

oglasno sporočilo

Moj RTV

Podoba podobe: 9. 3. 2010