Odprti kop - Polnočni klub: 6. 3. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: petek, 06. marec 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 4m.com

LEPO POZDRAVLJENI, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI. KER JE PRED VRATI OSMI MAREC, DAN ŽENA, SMO V STUDIO TOKRAT POVABILI SAME ŽENSKE. GOVORILE PA BOMO O TEMI, KI JE PO SPLOŠNEM PREPRIČANJU NEKAKO BOLJ REZERVIRANA ZA MOŠKE. DOBER VEČER INOVATORKAM, EKONOMISTKI MIRI JUHART IZ KOTELJ PRI SLOVENJ GRADCU, TUDI PREDSEDNICI SVETA ASI, ZAVODA ZA SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI, KI ZDRUŽUJE PREDVSEM INOVATORJE POSAMEZNIKE.
FIZIOTERAPEVTKI MILENI POTOČNIK IZ KAMNIKA, KI JE LANI NA KITAJSKEM ZA SVOJO INOVACIJO, PRIPRAVO ZA RAZBREMENJEVANJE HRBTENICE, PREJELA PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO ŽENSKO INOVATORKO. TUDI INDUSTRIJSKA OBLIKOVALKA, NINA VOJVODA IZ DIVAČE JE ZA SVOJE INOVACIJE PREJELA ŠTEVILNA TUJA IN DOMAČA PRIZNANJA, TUDI DVE ŠTUDENTSKI PREŠERNOVI NAGRADI. Z NAMI PA JE TUDI DOKTORICA MARINKA VOVK IZ SLOVENSKIH KONJIC, STROKOVNJAKINJA IN INOVATORKA S PODROČJA EKOLOGIJE. TAKO, Z VSEH VETROV SLOVENIJE SMO SE ZBRALE, PA MI ZA ZAČETEK POVEJTE. V SLOVENIJI JE MENDA VELIKO INOVATORJEV, A MED NJIMI LE PEŠČICA ŽENSK. KAJ KAŽE STATISTIKA? DA, ZADNJE STATISTIKE KAŽEJO, DA JE TEMU RES TAKO. NAMREČ, LETA 2007 JE BILO DEVET ODSTOTKOV ŽENSK MED INOVATORKAMI, NASLEDNJE LETO, 2008, JE PA PADEC BISTVEN, SAMO ŠTIRI ODSTOTKE. KAŽE NA TO, DA VENDARLE NEKAJ NI V REDU PRI SAMEM SPODBUJANJU ŽENSK NA TEM PODROČJU INOVATIVNOSTI, ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN SEVEDA TEGA, KAR PELJE K RAZVOJU. JE STANJE V DRUGIH DRŽAVAH KAJ BOLJŠE?
TEŽKO BI REKLI, PRIMERJAMO ANALIZE, ZDAJ POSEBNIH PODATKOV, LOČENIH NI, TAKO DA BI LAHKO TOČNO VEDELI, KOLIKO JE PATENTOV ŽENSK PRIJAVLJENIH, KOLIKO MOŠKIH, AMPAK VENDARLE, ČE POSAMEZNE PRIMERE POGLEDAMO, SICER EVROPA BISTVENO ZAOSTAJA ZA ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE IN ZA JAPONSKO, KAR PA SEVEDA POTRJUJE TUDI SAMA DRUŽBENA USMERITEV, DA VENDARLE RAZVOJ V EVROPI GRE POČASNEJE NA TEM PODROČJU, SLOVENIJA PA, KAR SE TIČE SAME EVROPE, ŠE BOLJ ZAOSTAJA. TAKO DA TUKAJ MISLIMO, DA IMAMO VELIKO IZZIVOV, KI JIH JE TREBA IZKORISTITI V TEJ SMERI, VENDARLE ŽENSKE PREDSTAVLJAJO KAPITAL, KI PA NI VNOVČEN, ZLASTI NA PODROČJU INOVATIVNOSTI. PREDEN VPRAŠAM, ZAKAJ JE TAKO MALO ŽENSK, MI POVEJTE, PA JIH V INOVATORSTVU SPLOH POTREBUJEMO? TO JE ENO DOBRO VPRAŠANJE, DA. ALI MI DEJANSKO POTREBUJEMO ŽENSKE INOVATORKE. ČE TAKO RAZMIŠLJATE, 50 PROCENTOV POPULACIJE PREBIVALSTVA JE DEJANSKO ŽENSK IN TO POMENI, DA ČE ŽENSKE NE IZUMLJAJO, DA JE RESNIČNO KRIZA, KER 50 PROCENTOV MOŽNOSTI JE NEIZKORIŠČENIH.

IN S KAKŠNIMI TEŽAVAMI SE SREČUJETE ŽENSKE INOVATORKE?
TEŽAVE, SIGURNO ŽENSKA, ZAPOSLENA ŽENSKA, JE DANES DOSTI BOLJ OBREMENJENA, KOT RECIMO ZAPOSLEN MOŠKI, ČEPRAV PRAVILA SEVEDA VEDNO POTRJUJEJO TUDI IZJEME. DEJSTVO JE, DA ŽENSKA RECIMO, KO PRIDE PO SLUŽBI, KO SE DOMA UREDIJO STVARI, NIMA MOŽNOSTI SE ZAPRETI V DELAVNICO, PA USTVARJATI, TAKO KOT RECIMO TO LAHKO NAREDI MOŠKI. ŽENSKA VEDNO DAJE SEVEDA V PRVO FAZO MATERINSTVO IN DRUŽINO, NATO ŠELE PRIDE, SEVEDA DANES PRI MLADIH JE DRUGAČE, NAJPREJ KARIERA, POTEM MATERINSTVO, PA ŽENSKA, PA DOM, AMPAK INOVATIVNOST SE DEJANSKO OB RAZUMEVANJU DRUŽINSKIH ČLANOV TUDI PRI ŽENSKAH LAHKO LEPO RAZVIJA.
KAKŠNE SO VAŠE OSEBNE IZKUŠNJE, MILENA? RAZUMEVANJE DRUŽINE JE?
DA, OD ZAČETKA MALO SKEPTIČNO GLEDAJO, POTEM PA, KO PRIDEJO DO TEGA, DA TUDI SAMI KAKŠNO ZADEVO IZ TEGA PODROČJA LAHKO RABIJO, SE PA STANJE SPREMENI.
SO VAS GLEDALI PO STRANI, ČEŠ, KAJ SE PA GREŠ?
JA, VČASIH SEM IMELA TAK OBČUTEK, ČEPRAV NISO NIČ REKLI, AMPAK TO JE SEVEDA, ŽENSKE INOVACIJE SO BOLJ IZJEMA KOT PRAVILO. SIGURNO, DA NI TO TAKO OBIČAJNO, DA BI SE POSPLOŠEVALO POTEM TAKŠNO PRAVILO.
BI LAHKO BIL RAZLOG, DA JE MED ŽENSKAMI OZIROMA MED INOVATORJI TAKO MALO ŽENSK TUDI V POMANJKANJU TEHNIČNEGA ZNANJA? MORA BITI INOVATOR STROKOVNO TEHNIČNO PODKOVAN ALI JE DOVOLJ PRAVA IDEJA IN ŽELJA? NINA?
JA, JAZ MISLIM, DA PREMALO ŽENSK SE ODLOČA ZA TEHNIČNE IN NARAVOSLOVNE POKLICE. JAZ MISLIM, DA JIH JE, NE VEM, PO MOJIH OCENAH, VEČINA V DRUŽBOSLOVJU. JAZ PRI SEBI VIDIM, DA MI ZELO MANJKA IN BI RABILA ENO TEHNIČNO IZOBRAZBO. MISLIM, DA BI BILA BOLJ USPEŠNA PRI INOVACIJAH.

JE PA ZANIMIVO, DA NI NUJNO RAVNO TEHNIČNO ZNANJE ZA INOVACIJE. NAMREČ, ČE POGLEDAMO NABRV VSEH INOVACIJ, BISTVENO PREVLADUJEJO TISTE, KI NASTAJAJO V DELAVNICAH, TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH, TAM, KJER SE NEKDO LOTI ČISTO NAČRTNO NEKE SPREMEMBE, IZBOLJŠAVE, IN POTEM SEVEDA, OBIČAJNO IZ TEGA NASTANE INOVACIJA. MI BISTVENO BOLJ V ŽIVLJENJU POTREBUJEMO STORITVENE INOVACIJE. TO SE PRAVI, INOVACIJE, KI NAM BODO OLAJŠALE VSAKODNEVNE TEŽAVE, S KATERIMI SE SREČUJEMO IN ZA TAKE INOVACIJE PRAVZAPRAV SPLOH NI POTREBNO TEHNIČNO ZNANJE. IN TUKAJ OPAŽAM VRSTO DILEM, JA, SAJ VESTE, ŽENSKE PA IMAJO PREMALO TEHNIČNEGA ZNANJA, PA TO NI TO. TOREJ TAKO NEKAKO, KOT BI INOVACIJE BILE SAMO TEHNIČNE. KOT REČENO, TE TEHNIČNE INOVACIJE TUDI PRINESEJO K DRUŽBENEMU BRUTO PRODUKTU BISTVENO MANJ, KOT PA VSE OSTALE. TOREJ, VZEMIMO MOGOČE TA VIDIK, DA LAHKO MI PRISPEVAMO K INOVACIJAM NA TISTEM PODROČJU, KER JIH BISTVENO MANJKA TA HIP, KOT PA SAMIH TEHNIČNIH. IN TUKAJ VIDIM PREDVSEM MOŽNOST SODELOVANJA ŽENSK, KER TUDI, KAR OPAŽAMO V PRAKSI, KER SE UKVARJAMO Z INOVATIVNOSTJO, JE PRAVZAPRAV TA INOVATIVNOST NEKJE ISKANA ŽE TUDI PREKO RAZPISOV, TAKO KOT PRAVI KOLEGICA NINA, V TEHNIČNI STROKI. MEDTEM KO PA TAM, KJER BI MORALI, POGLEJMO SAMO IZBOLJŠANJE PROCESOV NA ADMINISTRATIVNIH NIVOJIH. A SI PREDSTAVLJATE, KAKO ZELO POMEMBNO BI BILO, DA BI OLAJŠALI VRSTO POSTOPKOV, ZA KATERE NAM DNEVNO ZMANJKUJE ČASA?! IN TO PRINAŠA KVALITETO ŽIVLJENJA, KER BISTVO INOVACIJE NI SAMO TO, DA IMAMO INOVACIJO, IMAMO PATENT IN POTEM SE TRUDIMO, DA BI TO IZTRŽILI, AMPAK INOVACIJE DNEVNO IZBOLJŠUJEJO KVALITETO ŽIVLJENJA IN TUKAJ JAZ VIDIM VELIKO IZZIVOV, KI PA JIH LAHKO ŽENSKE IZKORISTIMO RAVNO ZATO, KER JE TO NEKAKO PREPUŠČENO TEM MEHKIM VARIANTAM, TOREJ ŽENSKAM.
NO, PRED ODDAJO STE MI DEJALI, DA OBSTAJAJO CELO DOKAZI, DA SO ŽENSKE VELIKO BOLJ INOVATIVNE, KOT MOŠKI. KAKŠNI DOKAZI?
JA, ZELO ZANIMIVO RAZISKAVO SEM NAŠLA. NAMREČ, KLJUČNO VPRAŠANJE JE BILO TO. ALI RES TEHNIČNO ZNANJE PRISPEVA BISTVENO VEČ K INOVATIVNOSTI IN ALI JE LAHKO ŽENSKA BOLJ INOVATIVNA. O TEM JE BILA NAREJENA ANALIZA, PRAV NA REPREZENTATIVNEM VZORCU, ŽENSK IN MOŠKIH. IN KAJ JE POKAZALA? ŽENSKE SO VELIKO BOLJ INOVATIVNE, ZLASTI ZATO, KER SE MORAJO V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU, V 24 URAH VELIKO BOLJ ČASOVNO ORGANIZIRATI. POTREBNO JE VEČDIMENZIONALNO RAZMIŠLJANJE, TOREJ NI DOVOLJ, IDEALNO JE, USEDETE SE V DELAVNICO, IN ZAČNETE RAZMIŠLJATI O SVOJIH STVAREH. AMPAK, PRED VRATI OZIROMA V DELAVNICI IMATE OTROKE, KUP PROBLEMOV, NEOPRANO PERILO, NI ŠE SKUHANO, POSPRAVLJENO. VESTE, IN TO JE TREBA SPRAVITI V NEKE PREDALČKE, DA VI LAHKO RAZMIŠLJATE IN DA BO VSE OSTALO TUDI NAREJENO. VEČINA MOŠKIH KOLEGOV SE S TEM NE OBREMENJUJE, KER SE VE, ČIGAVO DELO JE V VEČINI PRIMEROV TO. AMPAK TA ANALIZA JE TOČNO TO POTRDILA, DA SO ŽENSKE INOVATIVNE, KAKO VSE TE PROBLEME ODSTRANITI IN SE OSREDOČITI NA EN PROBLEM, TO JE INOVATIVNOST, ZNANOST, TOREJ VSE, KAR SE POVEZUJE, USTVARJALNOST IN KONČNI CILJ JE BIL UGOTOVITI, V ČEM JE TA INOVATIVNOST VEČJA. TOREJ, V ORGANIZACIJI ČASA, KI JE PA BISTVEN, KOT UGOTAVLJAMO, ZATO DA SMO INOVATIVNI ALI PA NISMO. KER ČE NAS PREGANJA ČAS, PA KAR NEKAJ HITIMO, POTEM ENOSTAVNO NIMAMO ČASA ZA SANJE, KI PRINAŠAJO INOVACIJE.

KRASNO. MILENA, VI STE ZA SVOJO INOVACIJO PREJELI PRIZNANJA TUDI V MOŠKI KONKURENCI. KAKO VAS GLEDAJO MOŠKI KOLEGI?
JA, V BISTVU VČASIH SEM IMELA OBČUTEK, DA MALO SKEPTIČNO, AMPAK VČASIH PA TUDI, DA ME OBČUDUJEJO.

NO, LEPO.
TAKO, DA PRAVZAPRAV NI TAKO SLABO BITI ŽENSKA INOVATORKA.

SO TUDI POZITIVNE...
SO TUDI POZITIVNE LASTNOSTI, DA. NO, PA ČE NAJPREJ PREDSTAVIMO VAŠO INOVACIJO, TO NAPRAVO, STOL ZA RAZBREMENJEVANJE HRBTENICE. OD KOD IDEJA ZANJO? IDEJA SE VEDNO RODI IZ POTREBE. KO SMO IMELI PROBLEME PRI NAS DOMA V DRUŽINI, KO JE IMEL PROBLEME S HRBTENICO MOJ SIN. PA TUDI SAMA SEM POTEM UGOTOVILA, DA JE KOVAČEVA KOBILA VEDNO BOSA, KO SEM HOTELA, KO JE TUDI MENE BOLEL KRIŽ, SEM SI HOTELA TUDI SAMA POMAGATI V SLUŽBI, KJER IMAMO ZA RAZTEZANJE HRBTENICE NEKO NAPRAVO, KI SE IMENUJE PERL, PA JE VEDNO TAKRAT ZVONIL TELEFON ALI PA JE NEKDO TRKAL, TAKO DA ZASE NIKOLI NIMAŠ ČASA. IN ŽE MOJ SIN MI JE REKEL TAKRAT, KO SO SE POJAVILI PROBLEMI, MAMI, NAREDI NEKAJ, DA BOMO LAHKO UPORABLJALI DOMA. IN SEM ZAČELA O TEM RAZMIŠLJATI, KAKO BI NAREDILA NEKO TAKO RAZTEZNO NAPRAVO, S POMOČJO NAVADNEGA DVIŽNEGA STOLČKA, VENDAR PA JE BILA ZELO NERODNA, TREBA JE BILO ISTO KOT V SLUŽBI, DVIGOVATI ROČNO, PRIVEZOVATI, ODVEZOVATI. POTEM SEM SE PA NA POBUDO NEKE GOSPE, KI JE TUDI HODILA NA FIZIOTERAPIJO, DOMISLILA, DA BI ZADEVO NEKAKO TEHNIČNO REŠILA, DA BI POSTOPEK POENOSTAVILA, PRILAGODILA IN PO ETAPAH SE JE ZAČELA RAZVIJATI TA NAPRAVA ZA RAZBREMENJEVANJE HRBTENICE. A NAM KAR POKAŽETE MOGOČE, KAKO DELUJE?
DA, TO JE TA, V BISTVU, DA. ZDAJ BOM POKAZALA NAJPREJ POSTOPEK RAZTEZANJA VRATNEGA DELA HRBTENICE, KJER LAHKO VSE V BISTVU OPRAVIŠ SAMODEJNO. V FIZIOTERAPIJI TO OPRAVIMO FIZIOTERAPEVTI. PACIENTU POMAGAMO, TUKAJ PA POTEM LAHKO NEKAKO Z MALO VAJE SI TUDI SAM OPRAVIŠ STORITEV. IN TAKOLE Z DINAMOMETROM POTEM ŠE SPREMLJAŠ RAZTEZANJE VRATNEGA DELA HRBTENICE. SE SPUŠČAŠ, PRILAGAJAŠ.

KO JE POSTOPEK KONČAN, PO PETIH DO SEDMIH MINUTAH, ODVISNO OD POČUTJA, PA SE POTEM Z DALJINČKOM NEKOLIKO DVIGNEMO IN ZADEVO SPROSTIMO. SNAMEMO PASOVE.

IN TO NAPRAVO POTEM LAHKO UPORABIMO ŠE ZA RAZTEZANJE KRIŽNEGA DELA HRBTENICE. TO PA NAPRAVIMO TAKOLE.

SPUSTIMO NAPRAVO NEKOLIKO, SEDEŽ NAVZDOL, NOGE ZATAKNEMO POD NASLON, Z DALJINČKOM SE DVIGNEMO DO RAZTEGA KRIŽA POD LASTNO TEŽO, PRIBLIŽNO DESET CENTIMETROV DO PETNAJST CENTIMETROV OD TAL. IN V TEM POLOŽAJU POTEM VZTRAJAMO, ODVISNO OD POČUTJA, PET DO DESET MINUT, RAZBREMENIMO SI KRVNI OBTOK, LIMFNI OBTOK, HRBTENICO SPROSTIMO, PA ŠE SPOČIJEMO SE. PO KONČANEM POSTOPKU SE SPET SPUSTIMO, SEDEŽ NAVZDOL. NEKAKO TAKOLE.

IZTAKNEMO NOGE IZPOD NASLONA, SE OBRNEMO NA BOK, POMAKNEMO NEKOLIKO NAZAJ IN VSTANEMO, S POMOČJO, TAKO DA SE PRIMEMO ZA SEDEŽ.
HVALA. MILENA, KOLIKO UR DELA IN PREIZKUŠENJ STE PORABILI ZA TOLE NAPRAVO?
JA, URE BI PA TEŽKO SEŠTELA. KO SO K NAM PRIPELJALI OD ISKRA MEDICAL NEKO NAPRAVO ZA ELEKTRONSKO OPORNICO ZA RAZGIBAVANJE ROKE, JE POVEDAL TISTI GOSPOD, KI JE NAPRAVO PRIPELJAL, DA SO PRIBLIŽNO SEDEM TISOČ UR PORABILI, DA SO RAZVILI TO NAPRAVO. JAZ SEM PA TO OD IDEJE, PA DO PRVEGA PROTOTIPA, JE PRETEKLO DVE LETI, KAR OKROGLI DVE LETI IN POTEM ŠE TRI LETA, KER SE JE POTEM PO STOPNJAH NAPRAVA RAZVIJALA ŠE NAPREJ. KER NAJPREJ SEM IMELA IZDELANO IDEJO SAMO ZA RAZTEZANJE KRIŽA. ŠE PREDNO PA SE JE TISTA NAPRAVA OZIROMA IDEJA RAZVILA DO KONCA, SEM UGOTOVILA, DA SE DA NAPRAVITI ŠE NADGRADNJO ZA RAZTEZANJE VRATNEGA DELA HRBTENICE IN TO MI NI DALO MIRU. IN SEM POTEM NAPRAVILA ŠE TO. NO, VMES PA SEM NAPRAVILA ŠE ZAŠČITO, TAKO DA IMAM SEDAJ DVA PATENTA. ZA VRATNI IN ZA KRIŽNI DEL. SEVEDA SO SE POTEM STVARI ŠE NADGRAJEVALE, S TEM DINAMOMETROM, TAKO DA LAHKO SPREMLJAŠ RAZTEZNOST VRATNEGA DELA HRBTENICE V KILOGRAMIH, DA NE PRIDE DO PRETIRAVANJA. NAPRAVA JE TUDI VELIKO BOLJ VARNA IN POTEM BI SE DALO ŠE, IMAM ŠE NEKAJ IDEJ, KAKO BI SE DALO ŠE KAJ SPREMENITI, KER RAZVOJ NIKOLI NI KONČAN.
HVALA. MARINKA, VAŠE INOVACIJE SO S PODROČJA EKOLOGIJE, KOT SMO ŽE REKLI, IN TE SO NAJBRŽ V ZADNJEM ČASU MED NAJBOLJ ISKANIMI. DA, MED ISKANIMI, ČEPRAV V PRAKSO PA NEKOLIKO TEŽJE PRIHAJAJO, PREDVSEM ZARADI TEGA, KER SE KAŽE DEFICIT MED TEM, KAR DEJANSKO POTREBUJEMO IN MED TISTIM, KAR JE NA TRGU ŠE VEDNO CENEJE. ČE POGLEDAMO NA PRIMERU MOJE INOVACIJE, POTEM BI VSAK REKEL, JA, SAJ JE RAZUMLJIVO, SAJ JE TO ČISTO NORMALNO, DA BI TO VSI UPORABLJALI. PA TEMU NI TAKO. NAMREČ, VEDNO OBSTAJA MEJA MED TISTIM, KAR SE TRENUTNO ŠE SPLAČA IN MED TISTIM, KOLIKO JE TREBA SREDSTEV VLOŽITI ZA TO, DA NEKO NOVO STVAR, KI BO SICER DOLGOROČNO PRINESLA BOLJŠE UČINKE, SPELJEŠ. IN TUKAJ OPAŽAMO, DA PRIHAJA DO PREDOLGEGA OBDOBJA, V KATEREM POTEM PODJETJA, IN PA TISTI, KI BI LAHKO DOLOČENE INOVACIJE VNOVČILI, IZKORIŠČAJO PRAVZAPRAV TISTI ČAS, KI JIM GRE NA GOD ZA TO, KER JE TRENUTNO NEKA STVAR OBSTOJEČA, STARA, SICER NA NAŠEM PODROČJU RECIMO OKOLJSKO MANJ USTREZNA, AMPAK VENDARLE ŠE VEDNO CENEJŠA. TAKO DA DENAR ŠTEJE. IN TUKAJ PRI TEJ INOVACIJI SEVEDA LAHKO REČEMO, DA ČASOVNO IN TUDI SAMOIMPLEMENTACIJSKO JE TA ČAS ZELO KRATEK.
SMO SLOVENCI VELIKI GREŠNIKI, KAR ZADEVA VARSTVA OKOLJA? PREPOČASI SLEDIMO. TEŽKO BI REKLI, DA SO SLOVENCI PACKI, TAKO KOT VČASIH SLIŠIMO IN MENE KAR UJEZI, KER LJUDJE BI MARSIKAJ NAREDILI ZA TO, ČE BI LAHKO, AMPAK NI MOŽNOSTI. BOLJ GRE ZA TO, DA SLUŽBE, KI DELAJO NA TEM PODROČJU, PREPOČASI SLEDIJO TRENDU. GLEDE NA TO, DA ZAOSTAJAMO CELIH 20 LET ZA EVROPO, NAM ZMANJKUJE TEGA ČASA, VSEH NAS PA SE LOTEVAJO GLOBALNE PODNEBNE SPREMEMBE IN VSI TI UČINKI, TAKO DA ČASA RES NIMAMO VEČ VELIKO. KAKO PA STE VI POSTALI INOVATORKA?

JA, ZANIMIVO. TAKO KOT PRAVI KOLEGICA MILENA, POTREBE. IN RESNIČNO, TAKO JE BILO KAR NA HITRO, NE BOM REKLA RAVNO ČEZ NOČ, AMPAK SKORAJ, DA SVA OBA Z MOŽEM OSTALA BREZ SLUŽBE IN SEVEDA, S KUP OBVEZNOSTMI IN Z DRUŽINO NI ENOSTAVNO RAZMIŠLJATI KAKO IN KAJ. SAMA SEM RAZMIŠLJALA, ALI NAJ KOT DOKTORICA ZNANOSTI NA PODROČJU EKOLOGIJE, NA PODROČJU ODPADKOV IŠČEM SLUŽBO KJE V JAVNI SLUŽBI ALI PA NAJ SE LOTIM NEČESA, KAR BO NOVO, INOVATIVNO IN KAR BI V RESNICI VPLIVALO NA SPREMEMBE NA TEM PODROČJU. KAJTI, VES ČAS ŽE V ČASU PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA, KO SEM OPRAVLJALA TUDI RAZISKAVE PRI DOKTORSKI DISERTACIJI, SEM OPAZILA, DA ENO JE TEORIJA, V PRAKSI JE PA ČISTO DRUGAČE. MENE JE VES ČAS VLEKLO V PRAKSO, KOT PA V TEORIJO, ZATO SEM SE ODLOČILA, DA ENOSTAVNO POIZKUSIM NAREDITI NEKAJ, KAR BO SPREMENILO OBSTOJEČI SISTEM. IN SEVEDA, NIČ LAŽJEGA KOT TO, PODROČJE LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV, BLAZNO KASNIMO, OBENEM PA NI BILO PRIČAKOVANIH REZULTATOV LOČENEGA ZBIRANJA Z EKOLOŠKIMI OTOKI. IN GLEDE NA PROCES, KI JE V SLOVENIJI, DA NAJ BI LOČENO ZBIRALI ODPADKE V ŠTIRI, PET RAZLIČNIH ZABOJNIKOV, SEM ENOSTAVNO SI OMISLILA ENO TAKO NAMENSKO VREČO, V KATERO BI LAHKO DALI VSO PLASTIČNO EMBALAŽO SKUPAJ. TO JE VRSTA EMBALAŽE, ČE POGLEDAMO SAMO OD BLIZU, JE SEVEDA LAŽJE RAZUMETI, DA GRE ZA OGROMNO RAZLIČNIH MATERIALOV, PLASTIČNIH, OD VSEM POZNANIH JOGURTOVIH LONČKOV, DO RAZLIČNIH KREMIC, DO VREČK, DO POTEM SEVEDA EMBALAŽ, KI SO TUDI SESTAVLJENE, TOREJ KARTON IN ŠE PLASTIKA. IN SEVEDA NA EKOLOŠKI OTOK NEKDO, KI NESE, KAJ NAJ ZDAJ TO PULI VEN, NE VE, KAJ BI, DO SESTAVLJENIH MATERIALOV, KI JIH POZNAMO, SKRATKA. VELIKO JE BILO VPRAŠANJ O NEUČINKOVITOSTI LOČENEGA ZBIRANJA. TOREJ, POENOSTAVITI, VSO PLASTIČNO EMBALAŽO, POTEM VSO PAPIRNATO EMBALAŽO, RAZNA DROBNA PAPIRNATA EMBALAŽA, VSO KOVINSKO EMBALAŽO, KI JE TUDI NI MALO, GLEDE NA TO, DA NAŠI HIŠNI LJUBLJENČKI VELIKOKRAT JEDO RAZLIČNE TAKŠNE STVARI IN POTEM TUDI SESTAVLJENI MATERIALI, RAZLIČNI, SKRATKA, STVARI, KI JIH POZNAMO IZ VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA. IN ZATO, DA SE LAHKO TAKA EMBALAŽA ZBERE V ENO VREČO, SMO ENOSTAVNO NAREDILI SISTEM, KI SMO GA PREIZKUSILI. TOREJ, VSA EMBALAŽA, KI BI SICER BILA LOČENA, SAMA EMBALAŽA V TO VREČO IN TO VREČO ODDAMO NA HIŠNEM PRAGU. TO POMENI POENOSTAVLJENI SISTEM LOČENEGA ZBIRANJA, KAJTI SORTIRNICE, TAKO KOT VSEBINE EKOLOŠKIH OTOKOV MORAJO TUDI VSO TO EMBALAŽO POTEM PRESORTIRATI.
PRED ODDAJO STE MI REKLI, DA JE NAMEN TE INOVACIJE SLOVENIJA BREZ ODPADKOV. JE TO MOŽNO?
TAKO, POGLEJTE, ČE PROCENTUALNO POGLEDAMO, JE PRIBLIŽNO 65 VOLUMSKIH ODSTOTKOV EMBALAŽE. TO, KAR SEM ZDAJ TUKAJ POKAZALA, POZNA VSAKO GOSPODINJSTVO, KER TO DNEVNO NASTAJA. ČE IZLOČIMO ŠE BIOLOŠKE ODPADKE, TEH JE PRIBLIŽNO 25 ODSTOTKOV, POTEM NAM OSTANEJO ŠE KOSOVNI IN NEVARNI, KI JIH JE BISTVENO MANJ, KAR PA POMENI, DA ČE BI TO LOČILI, PRAVZAPRAV NE BI IMELI PROBLEMA Z MEŠANIMI KOMUNALNIMI ODPADKI, KAJTI DEJSTVO JE, DA NA ODLAGALIŠČIH PREVLADUJEJO RAVNO TAKŠNI ODPADKI, KOT MEŠANI KOMUNALNI, KI SPLOH NISO IN CILJ TE INOVACIJE JE IZBOLJŠANJE STORITVE NA TEM PODROČJU. SE PRAVI, GRE ZA IZBOLJŠAN SISTEM IZVAJANJA NEČESA, KAR SE JE POKAZALO V DESETIH LETIH KOT NEUČINKOVIT SISTEM. GRE TOREJ ZA NADGRADNJO OBSTOJEČEGA SISTEMA IN V TAKEM SISTEMU, KJER IZBOLJŠUJEMO, OBENEM VPLIVAMO TUDI NA LOGISTIKO, TOREJ ENOSTAVNEJŠI ODVOZ, ENOSTAVNEJŠE SORTIRANJE, PREDVSEM PA ZA UPORABNIKA, TOREJ ZA VSAKEGA IZMED OBČANOV, NE VEČ ISKANJE, KJE SO EKOLOŠKI OTOKI, KAM KAJ ODLOŽITI, AMPAK TO NAREDITI DOMA, NA HIŠNEM PRAGU, TUDI V BLOKOVSKIH NASELJIH SE TO IZVAJA, ŽE PO 17 OBČINAH POTEKA TA PROCES, TAKO DA JE TA INOVACIJA ŽE STOPILA V ŽIVLJENJE IN TO JE POENOSTAVILO BISTVEN SISTEM IN POVEČALO UČINKE LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV.

NINA, VI IMATE INOVATORSTVO ŽE V GENIH.
JA, RES JE. OB TEJ PRILIKI NAJ POVEM, DA JE TUDI MOJ OČE INOVATOR IN SICER IMA TAKO ENE DVA, TRI PATENTE IN V BISTVU SEM JAZ S TEM ŽE RASLA. ON JE VEDNO KAJ " ŠRAUFAL ", ZMERAJ KAR RAZSTAVIL IN NAZAJ SESTAVIL, ZMERAJ NAŠEL REŠITEV TAM, KJER JE DRUGI NISO. RECIMO, KO SMO IMELI PRI STARI MAMI ŠE KMETIJO, JE VEDNO KMETIJSKE STROJE NADGRAJEVAL, JIH IZBOLJŠEVAL, IN VSI DELAVCI SO ČAKALI, DA BO ON TISTI STROJ NAREDIL, DA SO POTEM KROMPIR SADILI ALI PA TAKO. NO, IN POTEM SEM PA TUDI, TO ME JE ŽE ITAK NAVDUŠEVALO, POTEM SEM PA TUDI IZBRALA TAK POKLIC IN SICER INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE, PRI KATEREM JE ZELO POMEMBNA KREATIVNOST, USTVARJALNOST IN PRI INDUSTRIJSKEM OBLIKOVANJU NI REDKO, DA SE POJAVLJAJO INOVACIJE. IN TAKO JE NASTAL TALE STOL.
DA.
NAM OPIŠETE TO SVOJO INOVACIJO, KDAJ, KJE, KAKO?
TO JE V BISTVU MOJA DIPLOMSKA NALOGA, NASLOV JE SICER DELOVNA IN SEDEŽNA POVRŠINA ZA POSEBNE PROGRAME CANKARJEVEGA DOMA. TAKO, IDEJA NI PRIŠLA KAR ČEZ NOČ, AMPAK SEM KAR DELALA ZATO, DA SEM JO DOBILA. V BISTVU, ZAČELA SEM PA TAKO, DA SEM KAKOR IZVAJALA RAZISKAVE V CANKARJEVEM DOMU, V BISTVU PRISOSTVOVALA PRI RAZNIH KONGRESIH, KOT ZUNANJI OPAZOVALEC, OPAZOVALA LJUDI, KI SO SEDELI, KAJ POČNEJO V STOLU, KAJ JIH MOTI, KAJ JIM MANJKA, KAJ BI SE DALO POPRAVITI. IN SEM PRIŠLA PAČ DO UGOTOVITVE, DA IMAJO VSI S SABO VEDNO TORBICE, PLASTENKE Z VODO, NA KONGRESIH SE DOBI RAZNA KONGRESNA GRADIVA, DEŽNIKE IN TAKO NAPREJ. IN DA JE BILO TO VSE RAZMETANO OKROG IN TO NEKAKO POSLABŠEVALO UDOBJE. IN SEM SI PAČ ENO OD IZHODIŠČ ZA NALOGO POSTAVILA, DA BI POSKUSILA VKLJUČITI NEK ODLAGALNI VOLUMEN. TAKO JE NASTAL TA STOL. A GA POKAŽEM?
DA, PROSIM.

TAKO, STOL IMA ODLAGALNI VOLUMEN. IN RECIMO, NA KONGRESU GOSPODIČNA SEDE IN DA TORBICO ZADAJ, TAKO DA JO V BISTVU NE MOTI, DA JE NIMA POD NOGAMI, NA KOLENIH. TO JE PA ŠE DELOVNA POVRŠINA, KI SLUŽI ZA PISANJE IN SE TAKO ENOSTAVNO SAMO IZKLOPI IN NAZAJ NASTAVI.
KRASNO.
MORAM ŠE POVEDATI, DA STOL JE TUDI NALOŽLJIV.
AHA?
TAKO DA, TO JE BILA ENA TEŽJIH NALOG, KAKO NAREDITI STOL Z ODLAGALNIM VOLUMNOM IN HKRATI NALOŽLJIV, KAR JE PA BISTVENO ZA KONGRESNO OPREMO, SICER DRUGAČE NE MORE OBSTATI.
NO, ZANIMIVO, DA PO MURPHYJU VSE INOVACIJE NASTANEJO PO POMOTI. SE PRAVI, VAŠE, MARINKA, NINA IN MILENA, SO NASTALE IZ POTREBE, KAJNE, KOT STE DEJALE, Z RAZLOGOM. KAJ PA VAŠA TURISTIČNA TRANSVERZALA OZIROMA KRIŽARJENJE PO SLOVENIJI, KOT SAMI IMENUJETE SVOJO INOVACIJO? DA, ŽELEZNIŠKA TRANSVERZALA OZIROMA HOTEL NA TIRIH. ZAKAJ? JE NASTALA PO POMOTI ALI TUDI Z RAZLOGOM?
JE BIL DELNO RAZLOG, DELNO PA TUDI SEVEDA PO POMOTI.

KER DOGAJALO SE JE, VSAJ IZ MOJE POTREBE SE JE VEDNO MENI DOGAJALO, RECIMO, DA ČE SI BIL V HOTELU, SI BIL VEZAN NA ENO TOČKO. ČE SI BIL V AVTOBUSU, SO TE DOBESEDNO UNIČILI Z VOŽNJAMI IN PA S PAKIRANJEM PRTLJAGE, EN DAN TU GOR, DRUG DAN DOL. TAK NAČIN POTOVANJ JE BIL ZA MENE PAČ NEKAKO ODBIJAJOČ. IN SEVEDA POTEM, KO ČLOVEK MALO POTUJE PO EVROPI Z VLAKI, UGOTOVIŠ, DA JE PA TO TISTA ALTERNATIVA, KI BI LAHKO RECIMO SLOVENIJO, KI JE ČUDOVITA, PRIBLIŽALA VSEM, TUDI V TISTIH KOTIČKIH, KI PA NISO RAVNO NAJBOLJ POPULARNI V DANAŠNJIH PREDSTAVITVAH TURISTIČNIH AGENCIJ. NA TAK NAČIN SEM JAZ POTEM RAZMIŠLJALA, KAKO BI BILO TO ČUDOVITO, DA TI NA VLAKU PRAVZAPRAV SE PREMIKAŠ IZ ENEGA KONCA V DRUGEGA, NA VLAKU SPIŠ, NA VLAKU SE ZABAVAŠ, NA VLAKU JEŠ, PRTLJAGA OSTAJA VEDNO TAM, NA DOLOČENIH DESTINACIJAH TE PA POČAKA AVTOBUS IN TE LEPO ODPELJE, DA SI OGLEDAŠ VSE, KAR TA NAŠA LEPA SLOVENIJA PONUJA. IN NA TAK NAČIN SEVEDA SEM PRIŠLA DO IDEJE, DA BI BIL TO PRAVZAPRAV MORDA HOTEL, ENA VRSTA HOTELA, TISTA TA PRAVA IDEJA, OZIROMA REŠITEV, KI BI OMOGOČALA ENO TAKO KROŽNO POTOVANJE PO SLOVENIJI, KI BI VKLJUČEVALA KOT REČENO ČISTO VSE REGIJE. ZATO JE NASTALA TA MOJA TRANSVERZALA V OBLIKI OSMICE, KJER LAHKO PRAVZAPRAV KOMBINIRAŠ, KJERKOLI V SLOVENIJI VSTOPIŠ, ZAKLJUČIŠ, KJERKOLI ŽELIŠ, NI TREBA, DA POTUJEŠ CELO PROGO. TO SO LAHKO VIKEND POTOVANJA, TO SO LAHKO SEDEMDNEVNA KROŽNA POTOVANJA. NA TA NAK NAČIN DEJANSKO DOŽIVIŠ SLOVENIJO DRUGAČE. TO JE DRUGAČEN NAČIN POTOVANJA. DRUŽENJE JE DOSTI BOLJ KVALITETNO NA VLAKIH, KOT JE RECIMO NA AVTOBUSIH ALI PA V HOTELIH, KJER SE OBIČAJNO ZAPREJO GOSTJE V SOBE, POTEM REŠUJEJO ZADEVE PO SVOJE. TU PA JE LE VODENA ANIMACIJA, VES ČAS PRAVZAPRAV, OD VSTOPA NA VLAK PA DO IZSTOPA Z VLAKA.

TUDI VI STE ZA TO SVOJO INOVACIJO NA KITAJSKEM DOBILI NAGRADO. JA, LANSKO LETO MAJA JE BIL ORGANIZIRAN V SEULU SEJEM ŽENSKIH INOVACIJ. PRISOSTVOVALO JE 26 DRŽAV IN TU JE PRISOSTVOVALO 127 RAZLIČNIH INOVATORK, IZ RAZLIČNIH DRŽAV. NA TEM SEJMU SMO SE INOVATORJI ASI PREDSTAVILI Z OSMIMI NOVOSTMI, Z OSMIMI INOVACIJAMI IN DOMOV SMO PRINESLI SEDEM ODLIKOVANJ, ENO ZLATO, PET BRONASTIH IN ENO SREBRNO. ENA BRONASTA JE BILA TUDI SEVEDA MOJA, RAVNO ZA TA TURISTIČNI PROGRAM. KRASNO. POVEJTE MI, NAJBOLJŠE IDEJE NAJ BI SE ROJEVALE PONOČI. JA.
KAKO JE PRI VAS?
TO DRŽI.
KDAJ STE NAJBOLJ USTVARJALNE? TAKRAT OBIČAJNO, KO JE TIŠINA, KO JE MIR, KO LAHKO RAZMIŠLJAŠ. NUJNO JE INOVATIVNOST POVEZANA Z VSTOPOM V SEBE, DA PRAVZAPRAV ZAČUTIŠ, DA LAHKO RAZMIŠLJAŠ, DA IMAŠ ODPRT DUH ZA RAZMIŠLJANJE. TEŽKO JE RAZMIŠLJATI, KO TE KAR PROBLEMI OKROG OBDAJAJO, ZVONI TELEFON, TREBA JE VSE NA HITRO NAREDITI. TAKRAT OBIČAJNO NI PRAVI ČAS. TAKO, DA JE NOČ KAR PRAVI ČAS ZA TO. MILENA, STE KDAJ VSTALI PONOČI IN SI ZAPISALI KAKŠNO IDEJO? VSTALA NISEM, AMPAK ČE SEM PA RAZMIŠLJALA O KAKŠNEM PROBLEMU, SEM PA ZJUTRAJ VEDELA, KAKO GA BOM REŠILA. MOGOČE NE TISTO JUTRO, MOGOČE ČEZ DVA ALI TRI DNI, AMPAK SIGURNO SE JE POJAVILA REŠITEV.
PA VIDVE? NINA? JAZ TUDI MISLIM, VEČINO STVARI SEM NAREDILA PONOČI. JAZ SEM ŽE ITAK BOLJ NOČNI TIČ IN TUDI VES ŠTUDIJ SEM NAREDILA PONOČI. IN NAJBOLJŠE IDEJE SO RES NEKAKO ZVEČER, KO JE TIŠINA, KO SE NEKAKO SAM S SABO NAJDEŠ.
MIRA, PO VAŠIH STOPINJAH GRE TUDI VAŠA HČI, TUDI ONA JE INOVATORKA. JA.
STE JI VZOR? MORAM REČI, DA JE ZELO IZNAJDLJIVA IN INOVATIVNA ŽE OD MALEGA. ŽE, KO JE BILA STARA ŠTIRI LETA, JE SKAKALA NA ŽOGO, PA SE ČUDILA, ZAKAJ Z ŽOGE PADE, Z ZEMLJE PA NE, KO JE TUDI OKROGLA. IN SEVEDA, KO JE VIDELA, KO JE KONČALA ŠTUDIJ, JE IMELA DOSTI ČASA, DEJANSKO, PREDEN JE NAŠLA ZAPOSLITEV IN NA TAK NAČIN SEM JO JAZ VKLJUČILA V DELO V NAŠEM CENTRU, KJER JE POMAGALA INOVATORJEM IN OB TEM TUDI RAZVILA SVOJO IDEJO, NA KAK NAČIN RECIMO NAŠE PODROČJE KOROŠKO NAREDITI BOLJ ATRAKTIVNO IN S TO INOVACIJO IN BLAGOVNO ZNAMKO JE IMENOVALA " MALO DRUGAČ ", " MAU DRGAČ ", MORAM PONOVITI. IN TUDI ZANJO JE PREJELA V SEULU BRONASTO ODLIKOVANJE.

LEPO. ČE GREMO MALO NAPREJ, SE PRAVI, KO JE INOVACIJA NAREJENA, KO JE PROTOTIP NAREJEN, JE NAJBRŽ EDINA POT, DA VAM GA NE UKRADEJO, DA GA ZAŠČITITE. IMATE ZAŠČITENE SVOJE INOVACIJE?
JAZ MORAM REČI, DA MOJA INOVACIJA JE AVTORSKA REŠITEV IN JE ZAŠČITENA PRI AVTORSKI AGENCIJI. SAM POSTOPEK TE ZAŠČITE JE DOSTI LAŽJE, KOT PA RECIMO ZAŠČITA SAMIH PATENTOV. VERJETNO BODO KOLEGICE POVEDALE, GLEDE ZAŠČITE PATENTOV, DA JE VELIKO TEŽAV NA TEJ POTI IN DA SO STROŠKI, KI SE GIBLJEJO OD STO DO PAR DESET TISOČ EVROV, RES STROŠKI, KI JIH TEŽKO VSI INOVATORJI PREMOREJO. DEJSTVO JE, DA SAMA ZAŠČITA PATENTA ALI AVTORSKE REŠITVE V SLOVENIJI, TO ŠE NEKAKO GRE, FINANČNO SE ŠE NEKAKO IZIDE. ČE PA HOČEŠ ZAŠČITI ZADEVO ŠIRŠE, V TUJINI, V EVROPI ALI KJE DRUGJE, SO PA POSTOPKI TAKO KOMPLICIRANI IN STROŠKI NARAŠČAJO, DA SI TO RES REDKO KDO IZMED INOVATORJEV, VSAJ ČLANOV NAŠEGA ZDRUŽENJA TEŽKO PRIVOŠČI.
KDAJ USTREZA KATERA, SE PRAVI PATENTNA PA AVTORSKA ZAŠČITA?
SAJ MOGOČE, KAR SE TIČE SAMIH TEH POJASNIL, ZAKAJ JE PROBLEM PRI SAMI ZAŠČITI. PROBLEM JE, DA ZAŠČITA PRI NAS, RECIMO PATENT NE VELJA V EVROPSKI UNIJI OZIROMA BI MORALI V POSAMEZNI DRŽAVI POTEM ISKATI VEDNO ZNOVA PATENTNE ZAŠČITE IN TO JE TISTO, KAR ZELO PODRAŽI. OSNOVNA ODLOČITEV PA JE. ČE IMAMO IDEJO, TOREJ ČE IMAMO SAMO NEKAJ, KAR SE DA NAPISATI, POTEM TEMU ZADOSTUJE AVTORSKA ZAŠČITA IN TO JE TAKO V BISTVU TUDI NAJCENEJŠE. ČE PA IMAMO NEK TEHNIČNI IZDELEK, TOREJ NEKAJ, TALE VREČA JE V BISTVU ŽE NA SAMEM PROCESU PATENTE ZAŠČITE, KER IZBOLJŠUJE KONKRETNO DEJAVNOST, POTEM PA POTREBUJEMO PATENT. POTEM PA NI DOVOLJ AVTORSKA ZAŠČITA, KER S PATENTOM OPREDELIMO TEHNIČNO ODNOS DO SAMEGA POSTOPKA. TOREJ NE SAMO, DA NAPIŠEMO NEKAJ, KAKO NAJ BI BILO IN ČE BI NEKDO DRUG MALO DRUGAČE NAPISAL, JE TISTO ŽE DRUGA AVTORSKA ZAŠČITA, KER GRE ZA MINIMALNE RAZLIKE IN Z AVTORSKO ZAŠČITO ŠČITIMO SAMO TISTO, KAR SMO NAPISALI. TAKO DA PREDVSEM GRE NA PODROČJU UMETNOSTI, TAKIH RECIMO PRODUKTOV, TURISTIČNIH IN PODOBNIH, ZA SMISELNOST ZARADI TEGA, KER S TEM ZAŠČITIMO TISTO, KAR SMO PAČ IMELI V MISLIH KOT IDEJO. MEDTEM KO PA TISTO, KAR SPRAVIMO V ŽIVLJENJE, IN KAR ŽELIMO, DA SE POTEM DOGAJA V OPERATIVI, TAM PA SO POTREBNE POTEM PATENTNE ZAŠČITE. MILENA, PREJ STE DEJALI, DA IMATE DVA PATENTA. KOLIKO VAS JE TO STALO?

JA, TAKO JE. JAZ SEM PO PREDLOGU NEKAJ LJUDI, KI SO MI SVETOVALI, DA TO ZAŠČITIM, NAJPREJ ZAŠČITILA EN PATENT. TAKRAT SO BILI ŠE TOLARJI. ČE BI ZDAJ PRERAČUNALA V EVRE, JE TO PRIBLIŽNO 300 DO 400 EVROV ZA EN PATENT. KER PA SE JE POTEM PORODILA ŠE IDEJA ZA NASLEDNJI PATENT, IMAM SEDAJ DVA IN JE BILO POTEM ŠE ENKRAT TOLIKO. TAKO DA, TO NI TAKO POCENI, SEVEDA, KAR SE PA TIČE ZAŠČITE V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE, TAM PA POTEM PONAVADI ZMANJKA.
SE PRAVI IMATE... KER JE PREDRAGO. TAM JE PA NAD DESET TISOČ EVROV ZA ENO DRŽAVO ZAŠČITA, TO PA TEŽKO ZMOREŠ.
SE PRAVI, IMATE SAMO V SLOVENIJI NAREJENO ZAŠČITO.
V SLOVENIJI PA IMAM NAREJENO ZAŠČITO, TAKO DA TA ZAŠČITA VELJA DESET LET. BOMO VIDELI, NO. S TEM, DA JE TREBA VSAKO LETO POTEM PLAČATI.
PODALJŠEVATI, DA. KER ČE NE, PO DESETIH LETIH JE TREBA VLOŽITI PONOVNO NEKO IZJAVO, DA TO ŠE VEDNO PREDSTAVLJA, RECIMO TA STOL PO DESETIH LETIH, DA ŠE VEDNO PREDSTAVLJA INOVACIJO, V KOLIKOR PA NE BI VSAKO LETO PODALJŠEVALI IN PLAČEVALI TE STROŠKE, POTEM PA SE AVTOMATSKO PREKINE.
PREKINE, DA.
IN TO OPAZIMO, DA VELIKO INOVATORJEV ENOSTAVNO NIMAJO PRIHODKOV IZ TEGA NASLOVA IN POTEM REČEJO, KAJ HOČEM VEČ. IN TUKAJ JE PROBLEM POTEM. NINA, VI IMATE PATENTIRAN STOL? KAKŠNE SO VAŠE IZKUŠNJE? DA, STOL JE ZAŠČITEN NA URADU ZA INTELEKTUALNO LASTNINO IN PA PRI AVTORSKI AGENCIJI. SICER ZA SAMO PATENTNO VLOGO NISO TAKI STROŠKI, KOT JE REKLA GOSPA MILENA, TAM NEKJE BI PRIŠLO ZDAJ DVESTO EVROV. POTEM PA ZA NAPREJ, PA JE TREBA ZA VSAKO DRŽAVO POSEBEJ PLAČEVATI IN TO JE KAR VELIK DENAR.
SO VAM KDAJ KAKŠNO INOVACIJO UKRADLI? JA, V BISTVU, KO SEM ŠE V ŠOLI NAREDILA ENO, NE SMEM IZDATI ŠE, KAJ, JE PAČ ENA TAKA ZADEVA, V BISTVU, ČISTO MAJHNA, KI JO IMA VSAKO GOSPODINJSTVO IN SEM TO NAREDILA IZBOLJŠAVO IN SE POTEM IMELA PROTOTIP NA RAZSTAVI, KI JE BIL ODPRTEGA TIPA IN SO MI JO UKRADLI. TO ME JE KAR JEZILO, KO SEM NAZAJ PRIŠLA IN JE NI BILO VEČ.
PA JE NISTE NIKJER OPAZILI?

NE, NISEM, SEM PA REKLA, DA SE BOM PRAV DALA EN DAN V ISKANJE IN ŠLA V BAZO ISKAT, ČE JE KDO TO PATENTIRAL.
S SABO STE PRINESLI TUDI FOTOGRAFIJE ŠE NEKATERIH DRUGIH INOVACIJ. DA. INOVACIJE, IZBOLJŠAVE.
TO JE BIL PRALNI STROJ. SPET ŠOLSKO DELO, DELAN JE BIL ZA NATEČAJ GORENJE 2000 IN TA PRALNI STROJ IMA KAR NEKAJ NOVOSTI. TU SE ŽE TAKOJ VIDI, DA JE BOBEN, SAM BOBEN POSTAVLJEN NA NIVO ROK. TO JE ERGONOMSKA REŠITEV, DA SE GOSPODINJI PAČ NI TREBA VSAKIČ SKLANJATI. POTEM IMA ŠTIRI KOŠARE ZA ODLAGANJE PERILA, ZA LOČEVANJE PERILA, POTEM IMA TAKO KAD, DA IZ BOBNA POBEREMO MOKRO PERILO, DA SPET NAM NI TREBA S TAL DVIGATI, IN PA ENA NOVOST JE BILA TUDI RECIMO, BOBEN, KI JE BIL NAGNJEN ZA PET STOPINJ, DA DOBIMO TA NAKLON, KI JE ERGONOMSKO BOLJ UGODEN. TO SEM PAR REŠITEV IZ TEGA PRALNEGA STROJA POTEM TUDI ZASLEDILA NA TRGU.
TUDI ZA TO STE DOBILI ŠTUDENTSKO PREŠERNOVO NAGRADO.
DA, ZA TO SEM TUDI DOBILA ŠTUDENTSKO PREŠERNOVO NAGRADO, PA POSEBNO NAGRADO GORENJA ZA ERGONOMIJO. ZA ERGONOMSKO REŠITEV. TO SO BILI PA VISEČI VRTOVI. TO JE PA EN TAK SISTEM VREČK, KI NAJ BI ŽE PRIŠLE PAKIRANE Z ZEMLJO IN SEMENI IN BI SE SAMO ENA NA DRUGO PRIPELE IN POTEM S TEMI VAKUMSKIMI SPONKAMI RECIMO NA OKNO PRIPELE ALI PA NA ZID, ALI KAKORKOLI. TO JE BILO TUDI RAZSTAVLJENO V PARIZU, V LOUVRU IN ZA TO SEM TUDI DOBILA PREŠERNOVO. TO JE BILA SICER SKUPINSKA PREŠERNOVA NAGRADA.
JA, KRASNO. ŠTUDENTSKA.
PA MI ZDAJ POVEJTE, VSE STE ZA TE SVOJE INOVACIJE PREJELE ŠTEVILNA DOMAČA IN MEDNARODNA PRIZNANJA. PA SO TE VAŠE INOVACIJE NAŠLE POT V GOSPODARSTVO? MILENA, ČE KAR Z VAMI ZAČNEMO.

DA, ZDAJ JE MALO VEČ ZANIMANJA. AMPAK ZAENKRAT NE MOREM ŠE NIČ POTRDITI, SAMO S POMOČJO VAS, MEDIJEV, SE JE TA STVAR KAR ODPRLA IN LJUDJE POTEM SPOZNAJO, DA NI SAMO ZADEVA SAMA SEBI NAMEN, AMPAK JE NAMENJENA LJUDEM, DA SE JIM OLAJŠA NJIHOVO ŽIVLJENJE OZIROMA NJIHOVE TEŽAVE, TAKO DA UPAM, DA SE BO STANJE IZBOLJŠALO, KAR SE TEGA TIČE. KOLIKO PODJETJIM STE RECIMO PONUDILI?
DA, TAKRAT, KO ŠE NISEM DOBILA TEH PRIZNANJ OZIROMA NAGRAD V TUJINI, KAR NEKAJ SLOVENSKIM PODJETJEM. AMPAK SO BILI ODGOVORI TAKŠNI. SLOVENIJA JE PREMAJHEN TRG, TREBA JE NAREDITI RAZISKAVO TRŽIŠČA, TAKŠNIH NAPRAV JE ŽE DOVOLJ IN PODOBNO. TAKO DA SEM POTEM KAR OBUPALA IN NISEM TEM VEČ PONUJALA. REKLA SEM SI, PAČ PA BO STVAR OSTALA TAKO, KOT JE, BO PA SAMO ZA DOMAČO UPORABO. NO, POTEM JE PA NAŠA DIREKTORICA ANA HAFNER ZAČELA DELATI NA TEM, DA BI SE ŠLO S TEMI NAŠIMI STVARITVAMI PREDSTAVITI V TUJINO, NA TUJE SEJME IN TAKRAT SO SE STVARI ZAČELE PREMIKATI. RES SMO DOSEGLE KAR LEPA PRIZNANJA, IN TO JE BILA POTRDITEV, DA SMO NA PRAVI POTI. TAKO DA SO SE POTEM ZAČELE STVARI PREMIKATI. NAPREJ NA BOLJE.
KRASNO. NINA, VAŠE IZKUŠNJE SO BOLJ GRENKE?
NO, ZAENKRAT ŠE NE MOREM TAKO REČI. JAZ RECIMO, STOL SEM KAR NEKAJ PONUJALA, PREDSTAVILA SEM GA TUDI NA SEJMU JENA V NUERENBERGU, TAM JE TUDI DOBIL SREBRNO MEDALJO, POTEM SEM GA PREDSTAVILA NA POHIŠTVENEM SEJMU V LJUBLJANI, JE TUDI DOBIL PRIZNANJE FORMA, PRIZNANJE POHIŠTVENEGA SEJMA. PREDSTAVILA SEM GA NA SEJMU STOLOV V UDINAH. MALO SEM GA PONUJALA, TAKO OKROG, IN ENO NEMŠKO PODJETJE SE JE ZANIMALO ZA TA STOL, SMO SI KAR NEKAJ ČASA DOPISOVALI IN ZDAJ SE DOGOVARJAM Z NEKIM ITALIJANSKIM PODJETJEM. KAJ BO, NE MOREM ŠE NIČ REČI. ZDAJ...

KOLIKO PA BI MORALO PODJETJE PLAČATI ZA ODKUP VAŠEGA PATENTA? NA KOLIKO JE OCENJEN?

JA, JAZ SEM DALA OCENITI PATENT IN SO MI GA OCENILI NEKJE NA 45 TISOČ EVROV. TAKO.
POVEJTE MI, STE MLADA, USPEŠNA OBLIKOVALKA, GLEDE NA VSA TA PRIZNANJA BI MORALA PODJETJA MED SABO TEKMOVATI, DA BI VAS ZAPOSLILA, PA JE ŽAL DRUGAČE. NO, NI RAVNO TAKO. JAZ ŽE KAR NEKAJ ČASA IŠČEM ZAPOSLITEV, MISLIM, V SLOVENIJI INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE JE NEKAKO ZATONILO. NE VEM, KAM SE SPLOH OBRNITI, VEČ. TAKO.- ŽALOSTNO, REKLI STE, DA CELO PRODAJATE, STREŽETE.
NE, REKLA SEM, DA BOM ŠLA PRODAJATI NEKAJ. MISLIM, NISEM ŠE ČISTO OBUPALA, NO, AMPAK ZAENKRAT MOGOČE JE TUDI TA KRIZA ZDAJ UDARILA. JAZ SEM DOBILA PAČ SPOROČILA, DA NE ZAPOSLJUJEJO OD ZDAJ NAPREJ. TAKO.
NAJBRŽ JE ZA INOVATORJA ZELO DESTIMULATIVNO TO, ČE NE USPE TEH SVOJIH INOVACIJ SPRAVITI V ŽIVLJENJE. ZAGOTOVO. POGLEJTE, VSAK, KI INOVIRA, IMA V SEBI PREPRIČANJE, DA JE TO NEKAJ NAJBOLJŠEGA. DA JE TO NEKAJ NAJBOLJ POTREBNEGA IN VSAK VIDI TISTI SVOJ IZDELEK, PRODUKT, STORITEV, NEKJE, KAKO SE IZVAJA. IN SREČUJEMO SE, KER TUDI V OKVIRU SVETOVALNE PISARNE ZA INOVATORJE PRIPRAVLJAMO RAZLIČNE DOKUMENTACIJE, TOREJ POMAGAMO KOT REGIJSKI CENTER ZA INOVATIVNOST PRI TEM. SREČUJEMO SE Z LJUDMI, KI IMAJO POTEM TUDI OSEBNE KRIZE ZARADI TEGA. PREDSTAVLJAJTE SI, NEKDO VLOŽI ŽIVLJENJE V SVOJO INOVACIJO, POTEM PA TAKO, BREZBRIŽNO, NI POMEMBNO, KAJ SE BO ZGODILO S TO INOVACIJO, PRAVZAPRAV NITI NI NOBENEGA POVPRAŠEVANJA, IN LJUDJE TO OSEBNO JEMLJEJO KOT OSEBNI PORAZ IN VELIKOKRAT VIDIMO, DA PRI LJUDEH, KATERI, TUDI PRI ŽENSKAH JE TO ZELO POGOSTO, TA ČUSTVENA PLAT PREMOČNA PRED DEJANSKIM RAZSOJANJEM STANJA, DA VENDARLE NI TAKO, DA TEGA NIHČE NE POTREBUJE, DA MOGOČE NI BILO DOVOLJ ŠE NAREJENO NA TEM PODROČJU, DA BI MORALI ŠE KJE PREIZKUSITI IN CELA POT JE, PREDEN IDEJO RAZVIJEMO DO UPORABNEGA TRŽNEGA PRODUKTA. TAKO DA TA POT JE PA ZA TISTEGA, KI ČAKA, DA BO IZ TEGA NEKAJ DOBIL, ZELO DOLGA. MOGOČE ZA TISTEGA, KI SPREMLJA, KI POMAGA PRI SAMEM RAZVOJU, NE TOLIKO, KOT PRI TEH IN JAZ VERJAMEM, DA NI LAHKO NEKOMU ČAKATI, POTEM PA NI DENARJA, POGOSTO TUDI NEKAKO NI PREDVIDENIH POSEBNIH SREDSTEV ZA TO, KAJ ŠELE, ČE NI DENARJA ZA TO, DA BI LAHKO ZAŠČITILI, KOLIKO JE ŠE POTEM STROŠKOV, DA SPRAVIMO V ŽIVLJENJE, TOREJ Z RAZLIČNIMI ATESTI. TREBA JE OPRAVITI ŠTEVILNA RAZISKOVANJA, ANALIZE. TEGA NE MOREMO NAREDITI SAMI, ZATO KER MORAJO BITI NEODVISNE INŠTITUCIJE IN VSE TO ZELO ZELO VELIKO STANE. TAKO DA TU OPAŽAMO, BI DRŽAVA VELIKO KORIST NAREDILA VSEM INOVATORJEM, ČE BI PRI TEH POSTOPKIH POMAGALA, KAJTI INOVATIVNOST SE MORA V SLOVENIJI POVEČATI, TO JE DEJSTVO. AMPAK S TAKO POČASNOSTJO BO TEŽKO MOTIVIRATI STANJE. NO, ZANIMIVO. PREBRALA SEM, DA PO RAZISKAVI, KI JO JE NAROČILA EVROPSKA UNIJA, JE SLOVENIJA MED NAJSLABŠE RAZVITIMI EVROPSKIMI DRŽAVAMI PO PRENOSU INOVACIJ V GOSPODARSTVO.
DRŽI.

PODATEK JE PRAVI, DA.
PODATEK DRŽI. MI IMAMO, RECIMO NAŠE ZDRUŽENJE ASI IMAMO ZELO SLABE IZKUŠNJE. NAŠ KATALOG S STO PATENTI IN INOVACIJAMI SMO PREDSTAVLJALI RAZLIČNIM PODJETJEM, TUDI TAKIM, KI SO ZDAJ V KRIZI, KI BI NUJNO RABILI DEJANSKO VZPODBUDO ZA NOVO PROIZVODNJO, DA UVEDEJO NEKAJ NOVEGA. AMPAK ŽAL NEKATERA TAKA PODJETJA NAM NITI ODGOVORILA NISO. RECIMO, ZAKAJ NE BI TAKA INOVACIJA NE BI BILA PRIMERNA ZA NJIHOVO PROIZVODNJO, KOT JE RECIMO NAŠ ČLAN INOVATOR OCENIL, DA BI BILA PRIMERNA ZA TO PROIZVODNJO. JAZ MISLIM, MI SMO DEJANSKO NA ZADNJEM SREČANJU Z MINISTROM GOLOBIČEM IN PREDSEDNIKOM DRŽAVE GOSPODOM PAHORJEM DALI POBUDO, NA KAK NAČIN BI DEJANSKO LAHKO DRŽAVA POMAGALA. KER PRVO KOT PRVO SEVEDA BI BILO POTREBNO REGULATIVO GLEDE SAME ZAŠČITE POENOSTAVITI. IN PA SEVEDA POCENITI. POTEM RECIMO PODJETJA, KI SO V KRIZI IN BODO DOBIVALA RAZNE VZPODBUDE OD DRŽAVE, TAKIM PODJETJEM BI MORALA DEJANSKO DRŽAVA PREDPISATI, DA MORAJO VKLJUČITI SLOVENSKE INOVACIJE V SVOJE PROGRAME. NE SAMO, DA STAGNIRAJO NA STARIH PROGRAMIH, ŽE IZTROŠENIH. SEVEDA, TAM, KJER SO VELIKA PODJETJA, IMAJO SVOJE RAZVOJNE ODDELKE, AMPAK TUDI TAKA VELIKA PODJETJA SO DANES DEJANSKO V KRIZI IN DOBIVAJO RAZNE STIMULACIJE, NOVOSTI PA NE VPELJUJEJO.
AMPAK MENDA PRAV NAJVEČ INOVACIJ NASTANE PRAV OB KRIZAH. SI LAHKO TOREJ ZDAJ OBETAMO VEČ INOVACIJ? SE PRAVI, TAKIH, KI BODO ZAŽIVELE IN NE BODO SAMO V ARHIVIH INOVATORJEV, ZA DOMAČO UPORABO, KOT STE REKLI VI, MILENA? JA, TO JE POKAZALA ANALIZA, DA TAKRAT, KO NASTOPI KRIZA, ČE POGLEDAMO NA PRIMERU NOKIE, JE TO TUDI EN DOKAZ, PA ŠE VEČ BI JIH NAŠLI. AMPAK TAKRAT, KO JE RES PRAVA KRIZA, KO SE NE PRIČAKUJE, DA BO ŠE NEKDO NEKAJ PRISPEVAL PA MOGOČE BO ŠLO, TAKRAT PREŽIVIŠ ALI NE PREŽIVIŠ. IN PREDVSEM ZAKAJ NAJVEČ INOVACIJ V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH. VEČ, KOT PA ČE GLEDAMO NA ŠTEVILO ZAPOSLENIH V VELIKIH PODJETIJ, PA IMAJO RAZISKOVALNE ODDELKE. RAVNO ZATO, KER PODJETNIK BO PREŽIVEL, ČE BO IMEL NEKAJ NOVEGA. NEKAJ, KAR BO STROŠKOVNO UČINKOVITO, NEKAJ, KAR BO ZA UPORABNIKE KORISTNO, KAR BO TRŽNO ZANIMIVO IN NEKAJ, KAR BO MOŽNO V KRATKEM ČASU PRODATI. IN BREZ TEGA, TOREJ, DA NIMAŠ NEKE KRIZE, ČE TI VSE LEPO GRE, BREZ KAKRŠNIH KOLI TEŽAV, POTEM JE PO VSEJ VERJETNOSTI MALO MANJ MOŽNOSTI. JE PA NEKAJ. LJUDJE, KI SO INOVATIVNI, VES ČAS RAZMIŠLJAJO O DRUGAČNOSTI IN OPAŽAMO, DA DRUŽBA, MOGOČE TUDI ZATO LETOS LETO INOVATIVNOSTI POSVEČENO TEMU, DA DRUŽBA NA INOVATORJE GLEDA KOT NA LJUDI, KI SO MALO DRUGAČNI, POSEBNI. ONI, KI RAZISKUJEJO V SVOJIH DELAVNICAH, KLETEH, ČE GOVORIMO O TEH INDIVIDUALNIH INOVATORJIH, TOREJ, KI SO MALO DRUGAČNI IN PUSTIMO JIH, KAJNE, SAJ ONI SO PAČ... NI RES, TA INOVATIVNOST MORA BITI ZASTOPANA ŽE PRI NAJMLAJŠIH, PA VSE DO NAJSTAREJŠIH. IN TAKO DRUŽBO POTREBUJEMO. JE RES, DA SE NEKATERA PODJETJA INOVACIJ PRAV OTEPAJO, DA SE JIH BOJIJO?
JA.
BOJIJO IZ TEGA VIDIKA, KOT OPAŽAMO. SIGURNO, SIGURNO, KER VSAKA NOVOST, KI JO MORAŠ VPELJATI V PROIZVODNJO, POVZROČA DOLOČENE SPREMEMBE, DOLOČENE TEŽAVE, ČE TAKO REČEMO. V PRVI FAZI TEŽAVE, V NASLEDNJI FAZI SEVEDA, KO JE ZADEVA IZPELJANA NAPREJ, JE TO LAHKO SAMO PLUS. AMPAK, MISLIM, ZAKAJ BI DEJANSKO UVAJALI NEKAJ NOVEGA, KI BI LAHKO BILO CENEJŠE, PA BOLJŠE, ČE DOLOČEN DEL DRUŽBE JE ZADOVOLJEN S TISTIM, KAR OBSTAJA. TU JE POTEM TISTO, ALI RAZVITI NOVOST ALI JO VPELJATI V ŽIVLJENJE ALI JE NE VPELJATI V ŽIVLJENJE.
DEJALI STE MI, DA STE INOVATORJI PRAVI IDEALISTI. TOČNO. INOVATORJI SMO IDEALISTI IN BOMO OSTALI, MISLIM, DA VEDNO, IDEALISTI. SAJ SE VIDI. KAR NAPREJ NAS NEKAJ VZPODBUJA, NA PROBLEM, KI GA NALETIŠ, HOČEŠ REŠITI, DRUGAČE ZAPELJATI, DA BI BIL BOLJ PRIMEREN, MANJ POVZROČAL STROŠKOV IN TU BOMO INOVATORJI TAKI VERJETNO TUDI OSTALI. UPAM, DA BO MED NAMI ČIM VEČ ŽENSK. ČE LAHKO DODAM, NA PODROČJU EKOLOŠKIH INOVACIJ, KER BI PRIČAKOVALI, DA GLEDE NA STANJE GLOBALNIH SPREMEMB IN VRSTA GROŽENJ, KI NAM SLEDI, ČE SE NE BOMO IZBOLJŠALI, BODO EKOLOŠKE INOVACIJE KAR POGRABLJENE Z MIZE. NAMREČ LETO 2007 JE BILO LETO EKOLOŠKIH INOVACIJ, V LANSKEM LETU SE JE ZAKLJUČILO IN IZ VSEH 35 PRIJAVLJENIH INOVACIJ NISO TAKE, DA NE BI IZBOLJŠALE STANJA. PREDVSEM PREVLADUJEJO NA PODROČJU TOPLOTNE TEHNIKE, TOREJ SAMEGA SISTEMA OGREVANJA IN PA TERMODINAMIKE, NA DRUGEM MESTU SO PA NA PODROČJU VODA. PREDVSEM SISTEMOV IN PODOBNO. AMPAK, KO PA POGLEDAMO V PRAKSI, TA PODROČJA SO NUJNO POTREBNA PRENOVE. V SMISLU RECIMO SAME DISTRIBUCIJE, POVRATNEGA TOKA VODA, PONOVNE UPORABE. NENAZADNJE MI DANES PITNO VODO UPORABLJAMO ZA PRANJE AVTOMOBILOV, SPLAKOVANJE SANITARIJ IN PODOBNO IN NEKDO BI SE ČUDIL, KAKO BOGATI SMO, PA VEMO, DA VODA, KOT VIR, JE OMEJEN. IN NA TEM PODROČJU IMAMO INOVACIJE, PA VENDARLE NI NEKEGA POSEBNEGA POVPRAŠANJA, KLJUB TEMU, DA SO BILE TE INOVACIJE JAVNO PREDSTAVLJENE, TUDI V KATALOGU, DA BI REKLI, DA, POGLEJMO, BODIMO SLOVENIJA ZELENA OAZA, TUDI DRUGAČNA PO TEM IN PELJIMO. MOGOČE JE TISTO PREPRIČANJE, ČE GOVORIMO O TEM, ZAKAJ PODJETJA PREMALO SEGAJO PO TEM. SAJ SE NAM NE SPLAČA, SAJ, CENEJE JE NEKAJ UVOZITI IN POTEM TO NAPREJ PRODATI. TA NAŠA MISELNOST, DA SE NIČ DOMA NE SPLAČA. NENAZADNJE, SAJ SE NE SPLAČA RECIKLIRATI, SAJ SE NE SPLAČA UVAJATI NOVIH PROGRAMOV, KER JE CENEJE KUPITI IN DODANA VREDNOST NASTAJA PRI TEM, DA NEKAJ DELAMO, NE SAMO, DA NEKAJ PRODAJAMO IN TUKAJ BI RADI INOVATORJI OPOZORILI NA TO, TOREJ, DA SO MOŽNOSTI IN DA JE TREBA VEČ TEGA SODELOVANJA MED INOVATORJI, MED TEMI STROKOVNJAKI, KI POMAGAJO INOVACIJE POTEM TUDI TRŽNO OCENITI IN JIH SPRAVITI V ŽIVLJENJE, PA MED KUPCI. TAKO DA MOGOČE JE TA NAVEZA, NE SAMO PODJETJA, NE ŽELIMO, AMPAK PREMALA INFORMIRANOST PODJETIJ, DA JE TO NUJNOST, ČE HOČEMO PREŽIVETI NA DOLGI ROK, KER BREZ INOVATIVNE DRUŽBE, ZNOTRAJ VSAKEGA PODJETJA NA DOLGI ROK, TEŽKO PRIČAKUJEMO OBSTOJ. SE VAM ZDI, DA JE MORDA DEL KRIVDE TUDI NA VAS INOVATORJIH, DA NISTE DOVOLJ PRODORNI, DA NIMATE POTEM, KO PAČ NAREDITE PROTOTIP, PRAVEGA POSLOVNEGA NAČRTA? JA, POGLEJTE, TAKO JE. ČE BI RECIMO BILI MI INOVATORJI ALI PA ŽENSKE, ČE BI LAHKO BILE V TEHNOLOŠKIH PARKIH ALI PA INKUBATORJIH, POTEM BI IMELE VEČ MOŽNOSTI. TAKO PA OB SLUŽBI IN OB VSAKODNEVNIH OBVEZNOSTIH NEKAJ POTEM ŠE DELAŠ TAKRAT, KO IMAŠ ČAS, TO SO KAR TAKE TEŽKO IZVEDLJIVE STVARI. TAKO DA SE JE TREBA ZELO TRUDITI, DA POTEM NEKAJ SPELJEŠ DO KONCA IN DA LAHKO POTEM PROMOVIRAŠ, POTREBOVALI BI KAKŠNO POMOČ, JE PA RES, RECIMO, MI SO VČLANJENI V ZDRUŽENJE AKTIVNIH SLOVENSKIH INOVATORJEV IN TO JE ZELO ENA TAKA LUŠTNA ORGANIZACIJA. TA NAŠA DIREKTORICA ANA HAFNER NAM DOSTI POMAGA, TAKO DA VSAJ JAZ NIMAM KAJ REČI. VEDNO, KADAR SEM IMELA KAKŠEN PROBLEM, MI JE BILA PRIPRAVLJENA PRISKOČITI NA POMOČ, PA JE VZPODBUJALA IN TUDI DRUGE, TAKO DA POTEM NEKAKO S TAKO SPODBUDO PRIDEŠ NEKAKO NAPREJ IN GLEDAŠ Z NEKIM ENTUZIAZMOM V BOLJŠE ČASE.

TA PODPORA LOKALNEGA OKOLJA, TUKAJ SE SPET SKLICUJEMO NA ŠTUDIJE, KER VENDARLE POTEM VIDIMO, KJE SMO. ENA JE TISTA SUBJEKTIVNA OCENA, ENO PA OBJEKTIVNA, KI NAM JO DAJEJO RAZISKAVE. IN TOČNO TO, TA VKLJUČENOST LOKALNEGA OKOLJA, VZPODBUJANJE, NI DOVOLJ SAMO DRŽAVA, RAZPISI, SREDSTVA, INKUBATOR, TUDI ČE GREŠ KOT V MLADO INKUBIRANO PODJETJE V INKUBATOR, BREZ TEGA, DA IMAŠ SVOJA SREDSTVA, NE MOREŠ PREŽIVETI, KER V BISTVU JE TREBA NAJPREJ PLAČATI RAČUNE, JE TREBA NAJPREJ VSE PORAVNATI, ZAPOSLITI OSEBO IN POTEM DOBIŠ NAZAJ. VSEKAKOR JE TO ZELO DOBRA VZPODBUDA, AMPAK ZA NEKOGA, KI BI RAD ČISTO NA NOVO ZAČEL IN NIMA POPOLNOMA NIČ, JE TO TUDI MALO TEŽKO. TAKO DA V TEH LOKALNIH OKOLJIH, KJER BI SE BISTVENO BOLJ LAHKO PROMOVIRALO, PODJETNIŠTVO, INOVATIVNOST, MISLIMO, DA MANJKA TUDI TEH OSNOVNIH PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA NA TO TEMO, KER NAMREČ S TEM BI MI POVEČALI ZANIMANJE IN BI BIL TA ODVZEM, TOREJ POVPRAŠEVANJE TOLIKO VEČJE, DA BI POTEM SEVEDA SAMO PO SEBI POVPRAŠEVANJE TERJALO VEDNO NOVE IDEJE. ČE PA MI ZAČENJAMO OD ZGORAJ REŠEVATI PROBLEM, POTEM PA JE JASNO, DA OD SPODAJ NEKAKO LOVIMO SAMO TISTI ČAS, PA NAJNUJNEJŠE STVARI, KI JIH JE TREBA, TAKO DA TUKAJ MISLIM, DA TO KAR KAŽEJO PREDVSEM JAPONSKA IN ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, BLAZNA PODPORA LOKALNEGA OKOLJA. KJER JE KAJ NOVEGA, TISTO NA LOKALNEM NIVOJU IZTRŽITI, KER POTEM SEVEDA PO DRŽAVNI PLATI PRIDEJO VSE TE UGODNOSTI POSREDNO ZRAVEN.
MIRA, VI SVETUJETE INOVATORJEM, SE DOSTI OBRAČAJO NA VAS? MORAM REČI, DA NAŠE ZDRUŽENJE IMA PRIBLIŽNO OKROG PETSTO SVETOVANJ NA LETO, TAKO V POVPREČJU. JE PA DEJSTVO, DA NAŠI ČLANI SO V GLAVNEM POSAMEZNIKI, BREZPOSELNI, ŠTUDENTJE, UPOKOJENCI, MIKROPODJETJA, TO SO PODJETJA DO 50 ZAPOSLENIH IN DA NAŠI ČLANI ŽE IMAJO PODJETJA. DRŽAVA PA SUBVENCIJE, KI JIH NAMENJA, NAMENJA RECIMO TEHNOLOŠKIM PARKOM IN TEM INKUBATORJEM, ZA KATERA MORAŠ PA PRAVZAPRAV USTANOVITI NOVO PODJETJE ZA VSTOP V INKUBATOR. POLEG TEGA MORAŠ NAJETI PROSTORE V TEM INKUBATORJU. NAŠI ČLANI IMAJO V GLAVNEM ŽE VSI PODJETJA, KI JIH IMAJO ŽE DLJE ČASA, KI ŽE DLJE ČASA DELUJEJO, IMAJO SVOJE DELAVNICE IN SE JIM ZDI NESMISELNO VLAGATI V NEKAJ NOVEGA. JAZ PRAVIM TEMU KAR ADMINISTRACIJO, ZATO DA BO LAHKO ENO NOVO INOVACIJO IZTRŽIL. POLEG TEGA PA RECIMO, UPOKOJENCI, ŠTUDENTJE IN BREZPOSELNI, TI BI PA SVOJO INOVACIJO RADI PRODALI PODJETJEM, SLOVENSKIM PODJETJEM. SAJ NIKOLI NE ZAHTEVAJO NE VEM KAKŠNIH ZNESKOV, SAMO ŽAL, SAJ PRAVIM, KOT REČENO, SLOVENSKA PODJETJA SE Z NOVOSTMI ZELO TEŽKO UKVARJAJO. IMAJO ODPOR DO NJIH.

MILENA, STE KDAJ RAZMIŠLJALI, DA BI USTANOVILI SVOJE PODJETJE?
NO, SAJ SEM RAVNO PREJ HOTELA NAVEZATI NA TO TEMO, DA TEŽKO SEDIŠ NA DVEH STOLIH HKRATI. JAZ RECIMO HODIM V SLUŽBO, SLUŽBA MI VELIKO POMENI, DOBRO SE POČUTIM, SMO DOBER KOLEKTIV, TAKO DA NISEM RAZMIŠLJALA O SVOJEM PODJETJU. BI BILA PA VESELA, ČE RES TA INOVACIJA NE BI BILA SAMO SAMA SEBI NAMEN, AMPAK BI SI NEKAKO UTRLA POT DO LJUDI IN DA BI BILA ŠIRŠE UPORABNA.
MIRA, SICER V SLOVENIJI OBSTAJAJO TUDI DRUGE ORGANIZACIJE, KI POMAGAJO INOVATORJEM. KAKŠNO JE SODELOVANJE MED NJIMI?
SIGURNO JE, UNIVERZITETNI PARKI IMAJO SVOJE INOVACIJSKE ORGANIZACIJE, PRAV TAKO JE RECIMO NA NIVOJU DRŽAVE ORGANIZIRAN JAVNI SKLAD IN AGENCIJA ZA TEHNOLOŠKI RAZVOJ. MORAM REČI, DA KADAR SE MI POJAVIMO NA TRGU, DA IMAMO MALO OBČUTEK, DA VLADA NEKO LJUBOSUMJE MED TEMI ORGANIZACIJAMI. NAMESTO, DA BI SODELOVALE, BOLJ KOT NE, ENO PRED DRUGO ZADEVE SKRIVAJO. SEVEDA SI ŽELIMO, VSAJ MI SI ZELO ŽELIMO SODELOVANJA IN NJIHOVE PODPORE, NJIHOVE POMOČI. TAKO DA RECIMO GOSPODARSKA ZBORNICA, KI BOLJ KOT NE IMA V SVOJEM KROGU INOVATORJE VEČJIH PODJETIJ, RAZNI INŠTITUTI BOLJ KOT NE DELAJO Z DOKTORJI ZNANOSTI IN V OKVIRU VISOKIH TEHNOLOGIJ. MEDTEM KO NAŠE INOVACIJE SO UPORABNE INOVACIJE. TO SO INOVACIJE ZA VSAK DAN. MI NISMO NJIHOVA KONKURENCA IN BI SE LAHKO LEPO NAŠLI, LEPO POVEZALI Z NJIMI. ŽELIMO SI TAKEGA SODELOVANJA.

SAJ BISTVENA RAZLIKA JE V TEM, DA NEKDO INOVIRA ZATO, KER MORA, KER JE IZ TEGA PLAČAN. NENAZADNJE INŠTITUTI IMAJO POSEBNE ODDELKE ZA TO IN JE SEVEDA NUJNO, DA SE INOVACIJAM POSVEČA POZORNOST IN TAKI RAZISKOVALNI ODDELKI POTEM JASNO MORAJO VSAKO LETO PRIPRAVITI DOLOČENO ŠTEVILO INOVACIJ. ZDAJ, KOLIKO JIH POTEM PRIDE NA TRŽIŠČE, NI VEČ TAKO POMEMBNO. ZA NAS JE PA RAVNO TO POMEMBNO, DA ČIM VEČ INOVACIJ SHODI, TAKOREKOČ. IN TUKAJ JE TUDI TA RAZLIKA V SAMEM POSLANSTVU. PRI NAS PA V OKVIRU ZDRUŽENJA SLOVENSKIH INOVATORJEV GRE ZA TO, DA INOVACIJE NASTANEJO BODISI IZ HOBIJEV, IZ POTREB, PA IZ TEGA, KER NEKAKO VIDIMO, DA JE NA DOLOČENEM PODROČJU PRIŠLO DO STAGNACIJE. TOREJ TA POTREBA, KI ŽENE PO NENEHNEM IZBOLJŠANJU. ZDAJ PA NEKDO, KI INOVIRA ZATO, KER MORA, DA NAPIŠE ČLANEK IN ZATO, KER JE ZA TO PLAČAN, JE TUDI POMEMBNO. JASNO, BREZ TEGA SPLOH NE MOREMO, AMPAK NEKJE BI PA TO MORALO SEVEDA POTEM POVEZANO SODELOVANJE OBSTAJATI, KER BI LAŽJE POTEM DALI NA SITO TUDI DEJSTVA, ZAKAJ SMO PA VENDARLE PREMALO INOVATIVNI. KER ČE POGLEDAMO TEKSTILNO STROKO. PRIČAKOVALI BI, DA GLEDE NA STANJE KOT JE, VEMO, DA NAŠA PODJETJA KONSTANTNO NA TEM PODROČJU STAGNIRAJO, ZAKAJ PA NE BI, ZOPET BOM IZ SVOJEGA LOGA POGLEDALA, SI OMISLILI OBLAČIL S FOTOCELICAMI. POZIMI, KO JE ZELO MRZLO, BI IMELI RECIMO FOTOCELICE. TO SO ZELO TANKI NANOSI IN NAM BI BILO ZELO TOPLO, NEKAJ INOVATIVNEGA, NI TREBA, DA IMAŠ PET DEBELIH PULOVERJEV IN ŠE JAKNO, PA SMO ZELO OKORNI, SKRATKA, HOČEM REČI, MAJHNE STVARI, KI BI PRINESLE BISTVENE NOVOSTI IN TO BI PREDSTAVLJALO TUDI V SVETU VELIKE KONKURENČNOSTI NA TEM PODROČJU TEKSTILNE INDUSTRIJE, NEKAJ NOVEGA. SKRATKA, JAZ KOT INOVATORKA, PA KOT RAZISKOVALKA, GLEDAM NA TO, DA BI NA VSAKEM PODROČJU SLEDILI TREND, ENO JE TREND, TOREJ TA EKOLOŠKI TREND, MIMO KATEREGA NE MOREMO, POTEM SAMA UDOBNOST, POTREBA PO TEM, KAJ LJUDJE PRIČAKUJEJO, KAJ ŽELIJO IN PA SEVEDA, DA JE TISTO, KAR JE TUDI V NEKI FAZI NENEHNEGA POSODABLJANJA. IN ČE BI TEMU SLEDILI, DEJANSKO SAMO TEH PET VPRAŠANJ POSTAVIMO IN BI NA VSAKEM PODROČJU, SEM PREPRIČANA, NAŠLI TAKOJ NEKAJ REŠITEV. TO BI ZA SLOVENSKO GOSPODARSTVO, ZLASTI V TEM ČASU, KO VIDIMO, DA SO ODPUŠČANJA NA DNEVNEM REDU, PRINESLO TUDI NOVE VZPODBUDE, KER MI POTREBUJEMO POTEM ZA TISTO, KAR NAREDIMO, TUDI KUPCE. IN VERJETNO BI SE KUPCI NA TAKIH PODROČJIH NAŠLI. PA NE SAMO SLOVENSKI, SEVEDA, AMPAK TUDI ŠIRŠE. VAŠE PODJETJE JE LANI DOBILO TUDI NAGRADO ZA NAJBOLJ INOVATIVNO PODJETJE.
TAKO, KOT OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD IMAMO VEČ RAZLIČNIH INOVACIJ, NE SAMO TO, KAR SEM OMENILA, PREDVSEM PA JE TA NAGRADA BILA PODELJENA NAMENU, DA SMO VZPODBUJALI INOVATIVNOST PREDVSEM V MAJHNIH PODJETJIH, MIKROPODJETJIH, TOREJ TAM, KJER SE POGOSTO USTAVI PRI TEM, KAJ NAREDITI, KO IMAŠ IDEJO, PA NE VEŠ, KAJ BI Z NJO. IN SMO V OKVIRU " VAJPRA " DOBILI TO NAGRADO, KI NAM SEVEDA POMENI POTRDITEV, DA SMO NA PRAVI POTI. NENAZADNJE REČEMO TAKO. TO, KAR JE V TUJINI POTRJENO, TOREJ, ČE ŠVICA DA PRIZNANJE, POTEM JE VERJETNO ZA SLOVENIJO TUDI DOBRO. IN ZAGOTOVO SO TE INOVACIJE, KI SO V MAJHNIH PODJETIH ZRASLE, TUDI Z NAŠO POMOČJO ŽE DANES USPEŠNE, KER SO ZRASLE IZ TEH KLJUČNIH VPRAŠANJ IZBOLJŠANJA STANJA PA PREŽIVETI NA TRGU.

NINA, KOLIKO JE SREČA POMEMBNA PRI INOVATORSTVU?
JA, NEKAJ SIGURNO. RECIMO, JAZ VIDIM, JAZ SEM NAREDILA KAKŠNIH TRISTO SKIC PREJ, KOT SEM PRIŠLA DO PRAVE IDEJE. MOGOČE, ČE BI IMELA SREČO, BI ŽE PREJ PRIŠLA DO PRAVE. ZDAJ, SREČA JE PREDVSEM POMEMBNA PRI ISKANJU TRGA. TU MISLIM, VELIKO JE SREČA, NEKAJ JE ZNANJE, NEKAJ SO POZNANSTVA.
KAJ PRAVITE DRUGE? JA, MISLIM, DA JE SREČA KAR VELIK ČINITELJ V POSTOPKU, KAKO SPRAVITI INOVACIJO NA TRG. TO JE TISTO GLAVNO, DA IMAŠ SREČO, DA NAJDEŠ PRAVEGA INVESTITORJA, KI RAZUME, ZAKAJ, KAJ JE TISTO, KAR PONUJAŠ IN KI JE PRIPRAVLJEN TO, IMA SEVEDA SREDSTVA, DA TO ZADEVO SKUPAJ SPELJETA V ŽIVLJENJE.
SREČA IN PRAVI LJUDJE, KER SREČA SAMA PO SEBI IZHAJA TUDI IZ NAŠE NOTRANJOSTI. POTEM SMO TUDI MI SREČNI, KO NEKAJ ODKRIJEMO, AMPAK V PRAVEM TIMU LJUDI. VEDNO TAKO GLEDAMO, ČE SO PRAVI LJUDJE, KI IMAJO TE AKCEPTORJE ZA RAZUMEVANJE TEGA, KER VESTE, PROBLEM JE PRI INOVACIJAH, NEKDO VSE RAZUME, KIMA, SE STRINJA, AMPAK POTEM, NA KONCU, V ZADNJEM STAVKU, UGOTOVIŠ, DA PRAVZAPRAV SPLOH NI VEDEL, KAJ SI MU PRIPOVEDOVAL, ČEMU JE TO NAMENJENO. PA NE NEHOTE, AMPAK ENOSTAVNO SO DOLOČENE INOVACIJE PRED ČASOM, KAR JE NORMALNO. V VSAKI INOVACIJI SE SKRIVA NEKA PRIHODNOST. IN PROBLEM JE, ČE NIMAŠ PRAVE SKUPINE LJUDI, PRAVEGA TIMA IN TUKAJ V OKVIRU SLOVENSKIH AKTIVNIH INOVATORJEV RAVNO TO ŽELIMO POVEČATI TA TIM LJUDI, KI BO BOLJ DOVZETEN ZA TO, DA SO INOVACIJE KLJUČ DO RAZVOJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA.
SE PRAVI, OB PRAVEM ČASU NA PRAVEM MESTU.
TOČNO TAKO.
TAKO.
DA, TO JE RES. KOLIKO PA NAŠ ŠOLSKI SISTEM VZPODBUJA, PRIPOMORE K INOVATIVNOSTI? VI IMATE DVA MAJHNA OTROKA.
MI SE KAR GIBAMO V ŠOLAH. TAKO. NA ENI STRANI PREKO SVOJIH DVEH OTROK, KER PAČ V VRTCU IN V ŠOLI SODELUJEMO TUDI Z EKOLOŠKIMI PROGRAMI, PA Z RAZLIČNIMI OSTALIMI, PO DRUGI STRANI PA SODELUJEMO TUDI V RAZNIH DRUGIH PROGRAMIH IN SPREMLJAMO. POGLEJTE, ŠOLA, NE DA NI INOVATIVNA, AMPAK PREMALO PONUJA TISTEGA, KAR OTROCI DANAŠNJEGA ČASA POTREBUJEJO. IN TO JE TA FLEKSIBILNOST V DRUGAČNEM DOJEMANJU INFORMACIJ. IN TUKAJ BO PRAV GOTOVO LETOŠNJE LETO, KI JE POSVEČENO USTVARJALNOSTI IN INOVACIJAM, PRIPOMOGLO K TEMU, DA SE BO NEKAJ DOGAJALO, KAR BO DRUGAČNEGA, NENAVADNEGA. TOREJ, NEKAJ, KAR BO VZPODBUDILO RAZMIŠLJANJE, NE PO KLASIČNI POTI, AMPAK TAM, MALO VSTRAN. IN TO JE TISTO, KAR MLADE VLEČE. MLADE NE VLEČE KLASIČNI SISTEM UČENJA, TUDI NE KLASIČNI SISTEM PRIDOBIVANJA INFORMACIJ. IN GLEDE NA TO, DA TI MLADI, KI ODRAŠČAJO V SEDANJEM ČASU, KI JIH OBDAJA IT TEHNOLOGIJA, KI SO PRAVZAPRAV NABITI Z VSEMI INFORMACIJAMI, ALI BODO ZNALI TE INFORMACIJE PRENESTI V TAKO OBLIKO, DA BO RES TUDI TA DRUŽBA, V KATERI BODO ŽIVELI, INOVATIVNA. TUKAJ PA NI VEDNO RAVNO VZPOREDNICA IN TUKAJ JE KLJUČNO VPRAŠANJE.
JA, SIGURNO. RECIMO, VZPODBUDA JE NEVERJETNO POTREBNA PRI OTROCIH. OTROK JE POLN IDEJ, RAZISKUJE VSAK DAN NEKAJ NOVEGA, ŽE OD MALEGA, KO ZAČNE S TISTIMI VPRAŠANJI, ZAKAJ, KAKO. ŽE TAM SE VIDI, KAKO JE IN ČE MU DAŠ PRAVILNO SPODBUDO, BO SIGURNO ZAČEL Z RAZMIŠLJANJEM PO SVOJE. JAZ PRAVIM, MORA BITI DRUGAČEN, DA ZAČNE MALO RAZMIŠLJATI PO SVOJE. NISTE NAM POVEDALI?

JA, RECIMO, MOJ OČE SE JE LJUBITELJSKO UKVARJAL Z ELEKTRONIKO IN Z ELEKTRIČNIMI APARATI. IN ENKRAT JE SINU, KOLIKO JE BIL, V OSNOVNI ŠOLI, ČETRTI RAZRED, MU JE POKAZAL, KAKO LAHKO NAREDIŠ ELEKTRONSKO VEZJE. KAKŠNE MATERIALE MORAŠ IMETI IN NA KAK NAČIN TO SPOJIŠ. IN SEVEDA, FANT SE JE ZAPRL V KLET IN JE PAČ POTEM DELAL PO SVOJE. NEKAJ ČASA, ENO OBDOBJE JE BILO, KO SPLOH NI BILA VARNA PRED NJIM NITI ENA TELEVIZIJA, KI JE IMELA KAKO NAPAKO, NITI EN RADIO ALI PA KAKŠEN GOSPODINJSKI APARAT, DA BI BIL MALO POKVARJEN. KO SI SE OKROG OBRNIL, JE ŽE BIL RAZSTAVLJEN NA NAJMANJŠE DELE. MOJ OČE JE TEMU REKEL, DA JE RAZSTAVIL ZADEVO V PRAFAKTORJE. ENKRAT SE MI JE PAČ, REZULTAT VSEGA TEGA NJEGOVEGA RAZISKOVANJA, KER JE PAČ NAJPREJ RAZISKOVAL, JE PA V TEM, IMEL JE PRAVO INFORMACIJO, KAKO SE NEKAJ NAREDI, REZULTAT VSEGA TEGA PA JE BIL TA, DA KO SEM PRIŠLA DOMOV, SEM ŽE V VETROLOVU ZADELA V ENO ŽICO, KI JE SPROŽILA ALARMNO NAPRAVO, ZVOK JE BIL TAKO DIVJI, DA ME JE SKORAJ KAP IN KO SEM MU REKLA, DA BI BILO FAJN, DA BI MALO MANJ GLASNE STVARI POČEL, USTVARJAL, POTEM SO PAČ NASTALE NJEGOVA PRVA RAKETA, PA POTEM ZVOČNIKI, NEKI SPECIALNI IN TO SE JE POTEM KAR SKOZI NADALJEVALO. SE PRAVI, DEJANSKO, INFORMACIJA, KAKO SE NEKAJ NAREDI IN PA MOŽNOST, DA RAZISKUJE POTEM. IN ČE BI SE TAKE STVARI V ŠOLAH DOGAJALE, BI VERJETNO NAŠ ŠOLSKI SISTEM PROIZVAJAL DOSTI VEČ LJUDI, NE PA, DA JIH SKUŠA VKALUPITI V TISTO, KAR IMAJO ŠOLSKI PROGRAMI PREDPISANO, SAMO TISTO JE PRAVO, KAR ŽE ODSTOPA, PA NI VEČ PRAVO.
NAČRTUJETE ŠE KAKŠNE INOVACIJE, NINA, GLEDE NA VAŠE SLABE IZKUŠNJE?

IDEJ IMAM KAR NEKAJ. ZDAJ, MOTIVACIJA MALO PADA, GLEDE NA TO, DA TEGA STOLA ZDAJ NE MOREM NA TRG SPRAVITI. BOMO VIDELI, ODVISNO OD ČASA, TUDI OD FINANC SEVEDA. IDEJE SO ZMERAJ, TO SEM SIGURNA, DA TUDI ŠE BODO.
MILENA?
JA, NIKOLI NE RECI NIKOLI. BI SE PA NAVEZALA NA PREJŠNJE VPRAŠANJE. KO SEM BILA NA SEJMU V NUERNBERGU. TAM JE BILO LETA 2006 RAZSTAVLJENIH OKROG 700 INOVACIJ IN PODELJENIH PRIBLIŽNO 200 PRIZNANJ. AMPAK ENA TRETJINA, TAKRAT SO HODILI PO PRIZNANJA SAMO MLADI. IZ KITAJSKE, IZ KOREJE, TO SO BILI SKORAJ OTROCI. NA PODROČJU ELEKTRONIKE. TO SO NAREDILI ČUDA STVARI. NO, RAVNO NASPROTI NAS JE BILA ENA TAKA LUŠKANA, STA BILA TAKA DVA MLADENIČA IN STA IMELA ENEGA PTIČA, KI JE PRHUTAL S KRILI. ENKRAT Z OBEMA NAENKRAT, PA STA NASTAVILA Z VSAKIM POSEBEJ, POTEM ŠE Z GLAVO, Z REPOM, TO JE BILO VSE KRMILJENO IN JE BILO STRAŠNO ZANIMIVO ZA LJUDI. VSI SO HODILI, SO GLEDALI, AMPAK TO JE BILO ŠE VELIKO TAKIH, TAKO DA NA TEM PODROČJU BI RES, DA BI MLADINA BILA VPELJANA V TO RAZISKOVANJE. TUKAJ BI BILO RES DOBRO NAREDITI. KO SEM BILA PREDLANSKIM NA FORUMU INOVACIJ V CANKARJEVEM DOMU, SEM OPAZILA TAM ŠTIRI MLADENIČE, KI SO IMELI ENO MAKETO AVTOMOBILA, KI BI POTEM PO ZRAKU LETEL IN SO POTEM TO VSI VESELI POKAZALI VSAKEMU, KI SE JE ZA TO ZANIMAL. NO, KO SEM BILA LANSKO LETO, NI BILO NIČ VEČ. TAKO DA SEM VIDELA, DA NA TEM PODROČJU PA NE NAPREDUJEMO. ZA KONEC, KAKO POSPEŠITI ŽENSKO INOVATORSTVO, KAJ SVETUJETE ŽENSKAM, KI BI RADE POSTALE INOVATORKE, PA NIMAJO POGUMA, ALI SO ŽE MORDA ODNEHALE?

PRVO, KAR JE POMEMBNO, ZAČETI JE TREBA, TREBA JE STOPITI NA POT. NAMREČ, TISTI POGUM, VEČ ALI MANJ JE MOGOČE ENO KRATKO OBDOBJE, TOREJ ZAČETI, SAMOZAVEST JE BISTVENEGA POMENA IN PA ORGANIZACIJA ČASA. NENAZADNJE MOŠKI SO ZATO, DA TUDI POMAGAJO PRI VSEM TEM, TOREJ GLEDAMO DIAGONALNO IN ŽENSKE DEJANSKO MORAJO SVOJO POT ZNATI TUDI SAME POSTAVITI. TAKO DA JAZ SEM PREPRIČANA, DA JE TO TISTO, KAR LAHKO POMAGA.
VSEKAKOR MI VABIMO V NAŠE ZDRUŽENJE ŽENSKE, PRIPRAVLJENE SMO JIM POMAGATI NA POTI OD ZAČETKA, OD IDEJE DO PROTOTIPA, SEVEDA V KOLIKOR SE BODO NAŠLA PRAVILNA SREDSTVA. RAČUNAMO TUKAJ NA POMOČ DRŽAVE IN UPAMO, DA SE BODO OBLJUBE, KI SMO JIH PREJELI, TUDI URESNIČILE.
NAŠ ČAS ZA KLEPET SE JE ŽAL IZTEKEL. HVALA VAM ZA SODELOVANJE, ŠE VELIKO IDEJ IN PREDVSEM POSLUHA ZA VAŠE STVARITVE VAM ŽELIM.
HVALA.
VAM, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI, PA HVALA, ČE STE NAS SPREMLJALI. LAHKO NOČ.

Prejšnja: 4m.com

Naslednja: Utrujenost

oglasno sporočilo

Moj RTV

Polnočni klub: 6. 3. 2009