Polnočni klub: Cepiti ali ne

Dober večer spoštovane gledalke in gledalci. Prav gotovo ste se že srečali v življenju z dilemo cepiti ali ne. Pa naj je šlo za vas osebno ali za vaše otroke in vaše bližnje. Kajti celjenje ima lahko tudi drugačne posledice kot smo pričakovali, včasih tudi slabe. In prav o argumentih za cepljenje in proti njemu bomo govorili o nocojšnji oddaji Polnočni klub. Pa poglejmo za začetek zgodbo matere, ki je imela slabe izkušnje s cepljenjem svojega otroka. Moje izkušnje so precej slabe. Sicer sem kot biologinja verjela v cepljenje in mislila, da je to dobro, dala svojega prvega otroka cepiti vendar je imel takojšnje hude reakcije po prvem ditaper cepljenju. Tako, da je takrat bilo zelo dramatično in sem klicala pediatrinjo, ki me je pomirila in jaz sem bila bolj histerična mama. Ampak otrok je vreščeče jokal ure in ure in to že takoj, ko sva odšla iz ordinacije. Dobil je visoko temperaturo, bil je popolnoma iz sebe, popolnoma postal ohlapen, neodziven in potem pravzaprav padel v nek spanec iz katerega ga sploh zbuditi nisem mogla. In to je trajalo kar nekaj časa. In po tistem nikoli ni bil več tak kot je bil. Začelo se je takoj sicer po tisti takojšni reakciji, ki je imel tipične znake encefalitisa in sicer vnetje možganov. Samo jaz takrat to še nisem vedela. Je potem pa on šel v en svoj svet, postal je čisto ena druga oseba. Nezadovoljen, ogromno je spal, zgubljal je zavest. Potem se je začelo dogajati, da je začel motorično nazadovati. Zadal je tudi socialno patološki strah pred vsako stvarjo, preobčutljiv na svetlobo, preobčutljiv na zvoke. Mislim imunski sistem se je sesul, epileptični napadi, nekontrolirani gibi. Vse po spisku lepo počasi eno za drugo. Najtežje kar jaz vidim problem, ko gledam kot starš je to, da je tvoj otrok čisto zdrav in so vsi navdušeni nad njim in ga hvalijo in ko pa gre kaj narobe pa vsi začnejo stran gledat in nenadoma njegov problem, vaš problem, genetski problem in potem se vsi distancirajo od tega problema. Ne dobiš nobene pomoči in nenadoma spoznaš, da ko gre res kaj narobe po cepljenju konvencionalna medicina nima kaj za ponuditi. To stanje v katerega je zapadel vsekakor prepisujem cepljenju zaradi tega, ker je bil prej popolnoma zdrav in normalen otrok, tudi iz stališča medicine seveda, če ne ga ne bi niti cepili, če ne bi bil zdrav in normalen. Jaz mislim, da ta sistem ki je zdaj v Sloveniji slab. Problem pri obveznem cepljenju je to, da nobeden nima odgovornosti. Staršem jo vzamejo ker je cepljenje obvezno, nimajo nobene izbire, zdravnikom je pa niso naložili. Oni so dolžni izvajati to kar jih doktrina in zakon jih zavezuje, nima tiste odgovornosti. Ko gre kaj narobe starš z otrokom ostane popolnoma sam. Tako, to je bila torej izkušnja ene od mam in svoje argumente za in proti cepljenju bodo nocoj soočili še ena gospa mama Olga Bahun. Mama hčerke, ki je imela težave po cepljenju. Primož Verbič predsednik društva za svobodo odločanja. Primarijka docentka doktorica Alenka Kraigher, predstojnica centra za nalezljive bolezni inštituta za varovanje zdravja in pediatrinja Jasna Čuk- Rupnik. Dober večer vsem skupaj. Začnimo s še z eno zgodbo, teh je očitno kar nekaj. Gospa Bahun kakšna je pa vaša izkušnja? Mi pri obveznem cepljenju katerega smo pridno opravljali nismo imeli ne vem kako hudih reakcij do cepljenja proti oslovskemu kašlju. Takrat je hči odreagirala z vročinskim krčem. Po preiskavi v Ljubljani na pediatriji so bili mnenja, da to ni bilo nič posebnega, pač samo vročinski krč. V bistvu je potem pediatrinja ni želela cepiti še enkrat ponovno. To se pravi četrtič proti oslovskemu kašlju. Drugače pa je bila cepljena proti vsem otroškim boleznim do trenutka, ko smo potrebovali zaradi zelo neprijetnih izkušenj, ki smo jo doživeli na Malem Lošinju kjer smo utrpeli ogrize v bistvu jaz in hči, cepljeni proti steklini, ki je po zakonu obvezno kadar ostaja možnost, da si bil izpostavljen stekli živali. In takrat je hči prvič, ko so jo cepili dobila Buster doze se reče temu. Torej 2 ml in enako dozo kot jo dobi odrasel, ker cepivo prosti steklini se aplicira v enakih dozah otroku ali odraslemu ne glede na težo. No in točno 12 ur po tem cepljenju, prvem cepljenju se je začela razvijati temperatura. Ta temperatura je strašansko vztrajala, nikakor je nismo mogli zbiti. Tako, da je po enem dnevu pristala v bolnišnici, ker jaz nisem dejansko vedela kaj naj naredim. Hči se je začela tudi vesti popolnoma zmedeno in na koncu koncev celo napadalno. To je tisto kar pravijo včasih, pediatri opozorijo, da je možnost, da se razvijejo podobni simptomi, ki jih bolezen proti kateri je bil otrok cepljen povzroča. Pri nas je šlo za neke simptome, ki so nekako nakazovali na steklino. Hči me je v bolnici celo opraskala, penila, stisnila se je v kot posteljice in se tako tresla. V bistvu to ni bila ona.
Takrat je bila vaša hčerka stara?

No to je pa pravzaprav ena celostna podoba cepljenja. In sicer v tem, da s cepljenjem predvsem res lahko zavarujemo posameznika. Ampak cepljenje zavaruje zaradi vzpostavljanja imunosti pri skupini pri populaciji, potem tudi tako imenovano imunost te populacije zaradi česar se premostijo določene pomanjkljivosti pri cepljenju. To pomeni, da ne vzpostavi vsak imunosti in pa da seveda tudi cepiva niso 100 % in na ta način je pravzaprav zaščita populacije tisto kar varuje potem tudi posameznika.
Čeprav na račun posameznikov? Recimo bolan otrok fantek, punčka, zdaj smo dva primera slišali tu. Praviloma cepljenja ne povzročajo težjih neželenih učinkov. Težji neželeni učinki so izjemno redki, rečemo jim resni učinki. Ponavadi in zato to tudi rečemo, da je cepljenje pravzaprav tisto kar je primerno za vse ljudi razen za tiste pri katerih bi bilo zaradi cepljenja lahko pričakovati nek neželeni učinek. Ampak, da se vrnem nazaj k tem obvezno in neobvezno. Obvezno v naši državi pomeni, da naj bi zdravniki poskrbeli za to, da bi bilo cepljenih čim več ljudi za katere je tisto cepljenje primerno. Seveda na način, da zagotovijo, da prej preverijo, preučijo kakšno je zdravstveno stanje otrok na osnovi anamneze ali pa osebe, ki mora biti cepljena. In če je potrebno seveda pri ljudeh, ki je to potrebno opravi tudi določene preiskave.
Recimo primer stekline. Otrok je bil ogrizen. Jaz bi samo to nadaljevala. To pomeni, da so torej zdravniki nekako v dobrobiti varovanja pred nalezljivimi bolezni pravzaprav tisti, ki naj bi opravili cepljenje v kar se da velikem obsegu. Država je tudi obvezna v tem smislu, da zagotovi kadrovske, prostorske, organizacijske pogoje in tudi finančna sredstva za izvajanje cepljenja. Posameznik, ki se mora cepiti se seveda v tem kontekstu dobrobiti cepljenja odzove na povabilo cepljenja, odzove državi, odzove tej ideji o tem, da se zavarujemo zato, da se bolezni ne bodo pojavile oz. ne bodo razširile.

V zakonu o nalezljivih boleznih, to je dopolnitev zakona iz leta 95. je navedeno kakšen je postopek v primerih da se ugotovi povezanost oz. da se predvideva, da bi lahko šlo za resne neželene učinke po obveznem cepljenju. In sicer tako vlogo o tem mnenju, da gre za resen neželen učinek lahko da ta oseba, ki je utrpela to oz. skrbnik, starši in tudi zdravniki.
Torej kaj je to tožba?
To ni tožba, to je neke vrste obvestilo oz. informacija o tem in s tem avtomatsko ministrstvo za zdravje sproži postopek ugotavljanja vzročne povezanosti oz. teže tega stanja. Za te namene je ministrstvo imenovalo komisijo strokovnjakov in pa ta komisija skupaj nekako da svoje mnenje skupaj z komisijo za invalidsko komisijo. Kajti ugotavlja se posledica.- Še bomo o tem postopku rekli kasneje. Gospa Čuk povejte mi, vi ste pediatrinja. Sigurno ste cepili že veliko tujih otrok pa najbrž svoje tudi. Torej kako vi presojate, ko pride k vam nek otrok, ki ima malo vročine. Se kdaj odločite, da ne bi cepili, vendarle je to zakonska obveza. Kaj vi storite?
Ja, seveda. Ampak jaz bom na to vaše vprašanje odgovorila. Bi pa zelo rada pokomentirala nekaj kot jaz vidim ta problem. Ko se je pojavljala steklina v Sloveniji tako enormno, da smo to doživeli tudi zdravniki na terenu in je bilo tudi Logaško področje kjer delam, spoznano za okuženo, so se tudi v Logatcu pojavili primeri stekline in to zares. Pri živalih ali ljudeh?
Pri živalih. In bilo je sicer tako. Na primer, otrok je šel v šolo po gozdni poti in iz gozda je prišla lisica in ga je napadla. Ne morete misliti, da je lahko kaj drugega kot da je to stekla žival in da imamo in še vedno veliko pogrizenih otrok od mačk, psov in tako naprej, kjer pa se včasih pojavlja vprašanje ali je to res bila stekla žival ali ne. Tam so morda dileme. In jaz sem se zelo spraševala kaj bi naredila, če bi mojega otroka ogrizel netopir.
Domnevno ugriznil, saj se ni niti videlo. Opraskal, ogrizel. Poglejte, zato pravim to je zelo težka odločitev. O cepljenju za steklino ne odločamo mi, odločajo na epidemiološkem zavodu, jaz napišem samo napotnico in priporočilo. Takoj je potreben posvet ali je potrebno cepljenje. Kaj pa ta ditaper, to se pravi tisto prvo cepljenje, ki ga dobi otrok.- Želela sem poudariti to, ker vidim tu pravzaprav bistveno razliko, to je tisto. Cepljenje proti steklini se ponudi kot možnost zaščite enega človeka, ki bo v kolikor dobi steklino skoraj 100 % umrl. Torej steklina je nekaj čisto drugega kot je zdaj to, o čemer bom zdajle govorila, torej cepljenje pred splošnimi otroškimi nalezljivimi boleznimi. Sem že tako stara gospa, da lahko že iz izkušenj povem, prebolela sem ošpice, rdečke in mumps. Da ne govorimo, lahko kaj kasneje povemo in se seveda resno sprašujem kako je bilo, ko sem začela kot pediatrinja. To je pa pred 20 leti dela. Ko smo imeli vprašanja ali je zdaj bila ta mama v stiku z rdečkami ali ni. In enkrat sem jaz malo izračunavala za Logatec, kjer se rodi približno 120 do 130 otrok letno. Teoretično je vsaka mama, vsaj dva meseca imamo potencialno 10 žensk, ki bi bile lahko v stiku z rdečkami kadar so. To se pravi pa, če je približno 10 % odrasle populacije, še ne imune pomeni, da so iz vprašanjem rdečk pri nosečnici, bi ukvarjali teoretično z eno do dvema.
Saj zdaj se to vidi na krvi recimo, če sem jih prebolela. Jaz sem ugotovila preko preiskave.

Zdaj pustimo to, prej ste navedli rdečke in možne komplikacije v nosečnosti, pa vendarle to samo pol populacije. Zakaj, kakšni so ti učinki, kdo meri učinke cepljenja? Jaz sem ko sem imela mumps, pozabimo to, da me je nekaj dni bolelo, pa sem z zelo oteklo predušesno slinavko ždela na oknu in gledala otroke, ki so se na dvorišču igrali. Kot otrok in zdaj moram biti pol mrtva, da nisem fizično aktivna. To se pravi sem bila prizadeta s tistim mumpsom. Kaj če bi bila jaz v rodni dobi? To pomeni, ženska če zboli za mumpsom takrat ima pa 5 % možnost, da bo imela težave in tudi vnetja jajčnikov. Moški pa do 25 % verjetnost, da bo morda potem tudi sterilen ostal.
Neploden. In zato bi rada rekla, če je to kolektivna zaščita in v tem vidim to bistveno razliko. To cepljenje je namenjeno individualno otroku. Če dam naše otroke ponovno cepiti za davico, ker bodo šli v Rusijo, vem, da jih individualno ponovno zaščitim, povečam stopnjo imunosti. Tako pač jaz gledam na cepljenje. Da pa individualno upoštevam možne kontraindikacije je več kot jasno. S tem, da je kontraindikacij danes manj. Jaz se spomnim še pokojne doktor Fetihove kardiologinje, ki je izrazito že študentom medicine vtepla v glavo, morate razumeti, da srčni bolnik je toliko bolj izpostavljen temu, da se lahko konča neka okužba usodno. Torej te otroke je treba cepiti, ne pa ne cepiti.
Dobro. Tukaj imamo še predstavnika civilne družbe gospod Primož Verbič. Vi ste predsednik društva za svobodo odločanja. Kakšni pa so vaši argumenti proti cepljenju?

Torej z vsakim cepljenje je malce okužbe, mala okužba.
Tako. S tem, da deluje cepivo tako, da stimulira zgolj del imunskega sistema, to je ta del, ki označuje. Na katerega cilja?
Tako ta del, ki označuje. Torej število protiteles, ki je dokaz, da cepivo deluje. Ne stimulira pa celičnega. Zakaj? Ker drugače pa bi prišlo do bolezni. In zato ker ne pride do akutnega odziva, zato ker telo ne izloči povzročitelja, kar bi bilo seveda bolezen, je jasno, da povzročitelj ostane v telesu. In prisotnost protiteles, ki je namreč garant, da cepivo deluje, tudi po navedbah stroke je pač to število protiteles znak za to, da cepivo deluje, z drugimi zgolj to, da se telo stalno bojuje proti povzročiteljem. Torej kronična prisotnost povzročiteljev. Mi postanemo na nek način po domače povedano kronično bolni zoper tistim za kar so nas cepili?
Točno tako in imunski sistem se stalno bori. Vsak človek pač ima svoj imunski sistem in toliko kapacitet. In zdaj, če ga vi zaposlite za vedno več povzročitelji, vedno več dela, nalogami v telesu. Pa ne govorim zgolj o cepivih, govorim tudi o drugih pogojih. Recimo nepravilen življenjski slog, nepravilna prehrana, potem premajhna hidracija telesa, premalo gibanja, svežega zraka. Vse to prispeva k temu in seveda tudi komercialni vidiki, torej recimo razni losjoni, kreme, ki znižujejo zunanji plašč imunskega sistema. Kožo zmanjšujejo oz. podirajo pH faktor, ki je pogoj prvi sistem, sluznice so recimo tudi naslednji obrambni sistem telesa. In seveda ne morem pričakovati, da bo imunski sistem naredil vedno, da bo čudeže delal.

Doktorica Kraigher, kar veliko očitkov na stran medicine. Kako odgovarjate, najprej stranski učinki so posledica cepljenja, niso, so lahko.- Če dovolite, bi samo dala eno pojasnilo v zvezi z imunskim sistemom, ker mislim, da je razlaga, ki smo jo slišali nekoliko preprosta. Tudi jaz ne bom šla v podrobnosti. Ampak imunski sistem človeka ima pravzaprav določene zakonitosti in zelo dobro je že prepoznan. In v določenih starostih ima človek sposobnost izpostavljati imunost zaradi količine oz. vrste celic, ki jih proizvaja. Tako, da je ravno najzgodnejša doba človeka tista, pri kateri se z cepljenjem vzpo- stavlja lahko najboljša imunost, ker je pripravljen ta imunski sistem. Recimo pri starejši populaciji je pa ravno obratno, tam pravzaprav imunski sistem počasi postaja manj sposoben, se odzivati na antigene, ki jih dajemo s cepivom oz. ki jih tudi na bolezni kot vidite zelo resno potem potekajo nekatere, ki so sicer blage. Zato se načrtuje program cepljenja tako, da se v najbolj primernem času opravijo cepljenja za katere se ve, da se v celicah telesu potem vzpostavi imunost. Namreč, če se dajejo antigeni in ti antigeni sprožijo nastanek protiteles in v cepivih recimo, da ponazorim s številko bi rekli, da otroci prejmejo okoli 100 antigenov. Sposobnost otroškega organizma je, da bi se lahko nekako soočil z več kot 1000 antigenov. Kar pomeni, da ima še mnogo rezerve in to, da bi govorili o tem, da cepiva imunski sistem obremenijo in da zaradi tega pravzaprav ni nekako ugodno. Seveda tega ni moč sprejeti, tega ni moč podpreti.

Lahko. Traja še cepljenje proti otroški paralizi v zelo nizkem deležu na približno milijon cepljenjih se po nekaterih cepivih, tu mislim cepivo, ki se daje po žlički. Pri oralnih cepivih se lahko pojavi tako imenovana, se pravi z cepilnim virusom povzročena otroška paraliza. Ampak v tako visokem deležu, da pravzaprav pri nas, ko cepimo 20 tisoč otrok tako rekoč do te številke ne pridemo. No, ampak recimo ta Hipokratova prisega, da delamo dobro, da ne delamo slabo ljudem je tukaj malce najeden v takšnem mikronu, v majčkeni verjetnosti?
Ne nebi rekla. Jaz mislim, da je Hipokratova prisega pravzaprav stalno pred nami in da ravno to je tisto, ko pravzaprav prisežeš, da se boš z vsem kar je možno prizadeval, da boš naredil najbolje tako za posameznika kot za skupnost in da ugotavljanje, tako kot je bilo prej omenjeno stanj pri ljudeh, ki jih je potrebno cepiti in potem odločitev, ki je vedno odgovorna odločitev ali je to cepljenje potrebno, smotrno, smiselno. Mislim, tu ne vidim velikega.
Zanimivo, še eno strokovno medicinsko vprašanje. Namreč uradna medicina ne priznava homeopatije, za zdaj še ne v Sloveniji. Ampak cepljenje pa prav igra na to homeopatsko karto, ker pravzaprav v tem primeru gre za neko vrsto homeopatijo. Kako je s tem?
Jaz vidim stvar popolnoma drugače kot homeopatijo. Vem pa, da obstajajo tudi ponujena homeopatska cepljenja in kot sem jaz informirana je homeopatsko društvo v Angliji odstopilo od svoje ponudbe homeopatskega cepljenja ampak prepustilo odločitev pravemu cepljenju.
Ampak ideja je ta. Ni taka ideja.
Bolezen?

Odkrila sem, da dejansko možne posledice so točno te, ki jih moj otrok trpi tudi zaradi cepiva Rabivac. In prav spustila sem se v dotično HDCV cepivo, s katerim je moja hči bila cepljena. Spustila sem se v postopek cepljenja. Potem sem se spustila v sestavo cepiva, v možne stranske posledice. V bistvu sem to cepivo spremljala in na koncu tudi naletela na ugotovitev, da je cepivo prešlo. Ta inaktivirani pitmanmor, ki je oslabljen virus sestavljen iz tako cefalitične in tako paralitične oblike virusa. Je prešel vse teste, ki so ugotavljali njegovo inaktiviranost in so ga razposlali po svetu, celo na sosednjo Hrvaško. In istočasno so ukinili proizvodnjo cepiva. Potem sem govorila s strokovnjakom na VHO in pa tudi Šarnbüringu. Pri Šarnbüringu je zdravnica rekla, da v tistem času se je to cepivo v Sloveniji še vedno uporabljalo, je rekla da dobesedno sočustvuje z mano ker živim v delu nerazvitega sveta.
Torej farma- cevtska industrija je že prenehala, ko smo ga mi še uporabljali?
Tako je. Leta 2004 so prenehali s proizvodnjo. Je pa hkrati en gospod na VHO- ju zagotovil, da je to zelo kakovostno cepivo, vendar so zdaj, v bistvu leta 1980, začeli proizvajati še bolj kakovostne, bolj prečiščene Pürifight cepivo proti steklini. Moja hči je bila cepljena leta 97. Torej 17 let kasneje, ko so že začeli ta Pürifight cepiva proizvajati in ta gospod mi je rekel, da ni toliko postranskih učinkov vendar, da je ta Pürifight cepivo veliko boljše in pa seveda je bil HDCV s katerim je bila moja hči cepljena Rolls Royce med cepivi. Ampak ko sem mu postavila vprašanje, namreč jaz sem dobila odgovor od direktorja neke v bistvu farmacije v Felahu, ki mi je poslal dopis, katerega mu je poslal distributer za Nemčijo, Avstrijo in Švico in mu napisal, da je bilo cepivo umaknjeno iz tržišča. Ne samo od Pasteur, proizvajalca tega Imovaks cepiva, ker je bil cepivo nezadosten in aktiviran, ampak tudi po tistem ugotavljanju, da ti testi niso zadosti kakovostni, saj je to cepivo moralo vrniti tudi Šarumbüringu po neuradnih podatki.

In tudi novela zakona sprejeta decembra 2005 tega ni spremenila. V tej noveli sicer so opredelili nekatere pravice, ki jih je ustavno sodišče z odločbo ugotovilo in naložilo zakonodajalcu, da jih reši. Vendar so obveznosti in ostale pravne formalne instance se pravi, da starši cepijo otroka še vedno ostane.
To se pravi, če tako poveva. Cepljenje je obvezno, se mu praktično ne moreš izogniti, ker lahko sledi kazen. Ampak če pride do neke škode ali poškodbe pa odgovarja država. Zdaj vprašanje je kako se lahko kljub temu izogneš in kako dokažeš, da je cepljenje krivo za neko poškodbo?
Kot pravim se cepljenju uradno ne moreš izogniti z izjemo, če pediater oz. zdravnik, ki cepi ugotovi razloge za opustitev oz.
za prestavitev cepljenja. Vendar v praksi je teh primerov zelo malo. Večina pediatrov v pomislih staršev glede cepljenja napoti starše, da vložijo vlogo na komisijo za cepljenje pri ministrstvu za zdravje. To bi rekel, da je z več perspektiv lahko sporno. Zakaj? Zato ker starši so sami tisti, ki poznajo otroka. Vedo, da recimo je imel otok reakcijo na dozo cepiva, vedo, da je bil že prehodni odmerek oz. da je bil drugi otrok v družini že lahko imel hude reakcije. Vedo, da ga je gensko pogojeno v družini lahko, da se zgodi kaj. Vendar zdravniki po večini tega ne upoštevajo in to vam lahko, imam sabo tudi primere, lahko preberem kašno izjavo.
Pa še iz društva. Koliko imate ljudi, 150 ali koliko imate ljudi v društvu?

Komisija je pa isti krog ljudi. Veste, če govorimo o politični demokraciji, ki naj bi jo dosegli tu, je tu dejansko še zmeraj nek otok nedemokratični. Potrošnikov, državljanov, ki plačujejo davke in to je vse. Recimo govorim o medicini sami, kjer so v eni stroki vse. Izvršna zakonodaja in sodna oblast.
Tako kot pri policiji. Vi pa imate popolni sistem znotraj in kako naj zdaj starši karkoli dosežemo, če nimamo nikakršne moči.
Ali lahko še jaz nekaj? Še gospa Bahun, potem pa zdravniška stran.
Jaz sem želela samo še to dodati o stranskih učinkih. Stranski učinki recimo pri nas pri cepljenju, tega papirja v bistvu, o stranskih možnih učinkih, kot jih ima vsako zdravilo, ne dobiš. Tudi pred časom še celo nisi vedel, katero cepivo si prejel in tako naprej. Zdaj hvala Bogu so vsaj to ožigosa, napiše in zabeleži za vedno. Jaz sem dobila prvi papir, ki mi je pokazal, kateri so možni stranski učinki, prav od doktor Kraigherjeve, ki je zelo v bistvu pozitivno odreagirala na moj klic in prošnjo. Rečem lahko samo to, ko smo se pogovarjali o stranskih učinkih kateri so možni. In o steklini, če se uzrem spet samo na to bolezen o kateri jaz govorim. Mnogo diagnoz za steklino je bilo ugotovljenih šele simptomatsko po smrti, ko so odprli možgane. Torej ta virus je zelo zvit in zelo težko zasledljiv. Tukaj v samem navodilu možnih stranskih učinkih, so tako kot je doktor Kraigherjeva rekla, blage posledice. In tako kot ste vi rekla možna reakcija pač kot cepilna bolezen. Ja, v posameznih primerih kot sta obe rekli, pa so se pojavili viliavnetna in vemiliizirujoča nevrološka obolenja.

To bi rada dokončala. Seveda je na voljo vsakemu od staršev pogovor in tudi takrat, ko starši ocenijo, da se ne morejo odločiti in ne soglašajo z zdravnikom nikoli ne pride do prisilnega cepljenja. Nikoli zdravnik ne zagrabi otroka in ga cepi. In ta možnost, da starši naslovijo na strokovno skupino oz. na ministrstvo, ki potem da strokovni skupini v presojo, da obstajajo podatki oz. stanja pri kateri bi želeli, da se cepljenje opusti. Torej ta postopek je uveljavljen in to bi rekla seveda, da ne pomeni, da nima nobenih pravnih možnosti oz. možnosti tako tisti starši, ki cepljenja ne želijo kot seveda tisti, ki ga želijo. Zakaj torej to ni pisno, da ko greš domov veš, aha cepivo je bilo to, možni stranski učinki. Čisto preprosto.
Jaz ne vidim razloga, da ne bi bilo pisno vsakokrat, ko je otrok cepljen ker je to itak škatlica za enkratno uporabo. Starši dobijo pisna obvestila. Obvestila o cepljenju, o njegovih možnih težavah po cepljenju in druge nasvete dobijo že v materinski šoli. Nato jih dobijo ob pregledih v sistematičnih pregledih, ki potekajo v dispanzerjih. In tudi ob tej priliki dobijo tako imenovano zloženko, v kateri so napisani na katera cepljenja se pričakujejo, da bo otrok do določene starosti opravil in v teh navodilih je napisano, kaj so najbolj pričakovani pojavi, ki jih lahko opazujemo pri cepljenju. Pa smo mi tretji svet, imamo slaba cepiva, ki so že iz proizvodnje? Jaz moram reči, da bi to bila pa res huda.
Gospa je povedala konkretni primer.
Namreč v naši državi so veljali in veljajo najbolj strogi predpisi, ki nas uvrščajo pravzaprav v države, ki te predpise tudi spoštuje na področju kakovosti, zdravil in tudi cepiva. In seveda nobeno od proizvodov, ki ne gre skozi podrobno kontrolo tudi še v naši državi ne more biti uporabljeno za množično cepljenje. To kar je gospa povedala je seveda treba natančno preučiti. Ampak cepivo, ki je na voljo za cepljenje proti steklini je proizvajalcev cepiv zelo malo. Teh cepiv ne proizvaja veliko na svetu. Mi smo vselej vedno uporabljali tista, ki so jih uporabljali tudi drugje po Evropi. Dve cepivi sta bili proti steklini. Dva proizvajalca sta bila znana. In vi ste dobili tistega, ki je bil že izven proizvodnje.

Naj bo to za zaključek te oddaje, jaz moram res končati, ker smo pri koncu.
Samo dala bi eno repliko. Gre za to, da sem se kot mati zelo potrudila pridobiti čim več informacij in nikakor ne zahtevati nekaj, če nisem prepričana v svoj prav. In zagotovo sem se obrnila tudi na enega izmed avstrijskih dveh strokovnjakov, ki sta v komisiji za dodeljevanje sredstev otrokom poškodovanim s cepljenjem, ki mi je naredil svoje mnenje. In če bi rekla vi ste rekla, da je steklina smrtna bolezen in bi vam potem prebrala njegovo mnenje, ki ga je napisal. Gospa Bohun, nimamo časa.
Samo ena vrstica je. Shema cepljenja zlasti časovni razmik, ki niso v skladu s priporočenimi časi cepljenja 03714 in 30 dni. Izhajamo lahko torej iz tega, da verjetno ni prišlo do okužbe stekline zaradi ogrizov netopirjev saj cepljenost tako skrajšano na shemo cepljenja tako masivnih dispozicij ne bi nudilo zaščite. To je eden od odgovorov.
To je konkretni primer, ki se bo odvijal. Jaz se vam zahvaljujem za vsa ta pojasnila. Za odprta vprašanja, očitno dilema ostaja odprta. Žal smo pri koncu oddaje. Bi povedal en stavek.
Glede navodil pediatrom, ko smo se pogovarjali na enem prejšnjih sestankov problematika pediatrov. Samo en stavek povejte.
Nastop pediatrov do staršev. Tu so poročila s strani staršev o odnosu pediatrov do njih in pa predlog rešitve. Tako, da vam izročam tole.
In naj bo zdaj to konec. Povejte. Jaz mislim, da je potrebno povedati, da je z medicinskimi dokazi podprto sedaj, da cepivo ne povzroča multipleskleroze, avtizma, sladkorne bolezni, ne zmanjšujejo sposobnost ali pa zmanjšajo možnost imunskega odzivanja, niti ne nenadne smrti otrok.
Dobro. Očitno te dileme ostajajo. Jaz upam, da je ta oddaja, če boste v dilemi cepiti ali ne cepiti, da vam je odkrila nekaj več poti kako najti pravo vprašanje na vprašanje pa seveda ni odgovorila. Vseeno hvala lepa za vaša pojasnila in hvala spoštovane gledalke in gledalci, če ste bili nocoj z nami. Nasvidenje.