Polnočni klub: Slovenska naravna zdravilišča

Mediteransko masažo.
In masažo v vodi, ki se imenuje vatki.
Zakaj sta se odločila za ti dve masaži?
Za mediteransko predvsem zaradi tega, ker se bliža poletje in nas spominja sama masaža na valovanje morja in vonjave, ki se zraven uporabljajo, so mediteranske.
In vatki masažo, ker voda pomirja, sprošča. Toplota, smo zelo sproščeni.

Janez, koliko ste bili stari, ko ste prvič obiskali kakšno od slovenskih zdravilišč?
Bil sem star 27 let. Do takrat sploh nisem vedel, da mi pripada zdravilišče. Nisem vedel. Zdravnica me je takrat vprašala, če bi želel iti v kakšno zdravilišče. Imel sem težave z rakom. Seveda bi šel, zakaj pa ne? Takrat sem šel. Bil sem star 27 let.
Ampak že prej enkrat ste obiskali. Kaj niste tete obiskali v enem izmed zdravilišč pri 14- ih? Takrat ste imeli čisto drugačen vtis.
To je res, ja. Obiskal sem teto prav tukaj v Laškem. Ampak takrat se mi je to zdravilišče zdelo bolj ena podaljšana bolnišnica. Tak režim je bil, nič kaj preveč nisem bil navdušen, moram priznati.
Ste rekli, sem pa nikoli.
Ampak zarečenega kruha se največ poje, kajne? Tako, da sem potem po tolikih letih pa le sam prišel v to zdravilišče, ki pa moram reči resnici na ljubo, da se je od takrat veliko spremenilo. Čeprav sem med tem časom obiskal še dve zdravilišči, ampak jaz vedno vztrajam pri tistem športnem pravilu, da ne menjaj ekipe, če zmaguje. In vztrajam tudi pri tem: Ne menjaj zdravilišča, če si nekje zadovoljen.
Tako. Gospod Altbauer, najbrž je prav, da povemo kaj o zgodovini slovenskih naravnih zdravilišč. Včasih je pomenilo obiskati zdravilišče biti bolan, se zdraviti. Danes pa je že malce Janez navezal na to, da pa je drugače. Tako. Če bi iskali zgodovino slovenskih naravnih zdravilišč, bi se morali vrniti v rimske čase, ko so že Rimljani ugotavljali zdravilne učinke termalnih voda, ki so dobro dele proti utrujenosti po bojnih pohodih, ko je bilo še kako prijetno namakati zatrdele ali boleče sklepe. Če pa pogledamo, kakšna je zgodovina slovenskih naravnih zdravilišč, pa se moramo vrniti 50 let nazaj. Ravno novembra smo praznovali 50. obletnico organiziranega združenja, ko je takrat 8 zdravilišč- leta 1957- se odločilo, da bodo izkoristili vse naravne zdravilne faktorje in pod skupno blagovno znamko Slovenska zdravilišča skušalo doseči tudi boljšo prepoznavnost.

Težko je najti slovensko besedo s katero bi vse opisali, kar se pod wellness skriva. Bili so neki prevodi dobrega počutja, blagodetja, ipd. Vendar pod wellnessom se skriva nekaj več. Skriva se filozofija zdravega načina življenja, kar pomeni individualni pristop k življenju, odgovornost do prehranjevanja, odgovornost do telesne aktivnosti, odgovornost do svojega duha in svoje duše.
Ampak, ker ste ekonomist, nam zaupajte, koliko denarja ste porabili za ta nov objekt? Ta nov objekt, ki ga sedaj imenujemo wellness park Laško, gradimo v treh fazah. Sedaj je zgrajena prva faza, termalni center, notranji, zunanji bazeni, savna center. Za to prvo fazo smo porabili 33 milijonov evrov. 1. avgusta odpiramo drugo fazo wellness hotel, ki stane okrog 22 milijonov evrov. In celoten projekt nato zaključujemo s kongresnim hotelom, ki stane nadaljnih 20 milijonov evrov.
In koliko je stala ta kupola, ki je nekaj posebnega v evropskem merilu?
Ta kupola je resnično nekaj posebnega. Poznam dve podobni v Evropi. Ena je pri Munchnu, druga je pri Ulmu. Stala je pa okrog 2, 5 milijona evrov. Gospod Utroša, kakšne so želje, potrebe Slovencev po zdraviliščih?- Želje so najbrž večje kot potrebe in kot finančbne možnosti te družbe. Zavod dobi letno nekje 35. 000- 36. 000 želja oz. predlogov za zdraviliško zdravljenje zavarovancev v naravnih zdraviliščih. Imenovani zdravniki, ki odločajo o tem, ali je to v skladu s pravili, odobrijo nekje med 16. 000, tudi do 18. 000 predlogov letno. Toliko ljudi gre torej letno v naravno zdravilišče.
Ampak približno polovico jih odklonite, kar je kar veliko.
Je veliko predvsem zato, ker predlogi, ki prihajajo na zavod, niso ustrezno strokovno utemeljeni s strani specialistov, ki to predlagajo. O tem bomo še kaj rekli. Ampak ZZZS je za letošnje leto namenil približno 16 milijonov evrov, kar je samo 0, 8 % vseh sredstev. Ali ta sredstva zadoščajo? Zavod namenja iz leta v leto več sredstev za zdraviliško zdravljenje. Ostaja pa dejstvo, da v zadnjih letih nobeno leto sredstva niso bila porabljena v celoti.

In ravno tudi na tujih trgih mislimo, da imamo še veliko možnosti in veliko priložnosti, ki jih bomo iskali za to, da najprej se poveča prepoznavnost slovenskih naravnih zdravilišč z vso bogato ponudbo, in seveda, da tiste goste, ki smo jih že dobili, skušamo s svojo kakovostno ponudbo tudi vrniti, oz. da se ponovno vračajo v našo bogato ponudbo.
Gospod Matek, pri vas ste se odločili za ločitev, kot ste dejali, zdraviliškega turizma od zdraviliškega zdravljenja, rehabilitacije. Zakaj?

Vsak tak obisk v zdravilišču vsako leto mi prav gotovo obnovi psihofizično kondicijo. Bolj sem zdrav, boljše se počutim, sproščen sem. Poleg tega pa je družabno življenje tukaj tako pestro, da res ni dolgčas. In kdo vam napiše predlog za zdravilišče?
Jaz sem član Zveze paraplegikov Slovenije. In Zveza paraplegikov Slovenije ima nek dogovor z ZZZS, po katerem vsako leto člani Zveze paraplegikov lahko obiskujejo zdravilišča tako v Laškem kot v Čatežu. S tem, da vso to, kar imenujemo obnovitvena rehabilitacija- od približno 1000 članov Zveze paraplegikov vsako leto obišče to rehabilitacijo okrog 500 naših članov.

Torej moraš plačati, če želiš bivati.
Tukaj je težava. Kdo si lahko danes privošči na svoje stroške 14- dnevno bivanje, je pa druga stvar.
Pa tudi sicer, gospod Utroša, rekli ste, da so pravila že precej stara. Je pričakovati nova pravila? Bo z novimi pravili še manj upravičencev? Ne.
Ker pri ljudeh je prisoten ta strah, da je danes zelo težko priti v zdravilišča, da je upravičencev vedno manj.
Tako je, res je, da je prenova členov, ki govorijo o zdraviliškem zdravljenju. To je v zaključni fazi. Šlo bo na upravni odbor, pač kot je postopek sprejemanja, potem na skupščino in na ministrstvo, da potrdi pravila. Lahko s tega mesta zagotovim, da se pravice do zdraviliškega zdravljenja ne bodo krčile in da ne bo manj. Celo se bodo širile. Osebno sem sodeloval v tej projektni skupini. Sodeloval sem ravno na področju gibal z ortopedi in travmatologi. Vsem, s katerimi sem prihajal v stik, sem rekel, da naj sedaj povedo tisto in naj v pravila vneseji tisto, kar ni, kjer dajejo predloge in smatrajo, da je zdraviliško zdravljenje tisto, ki je potrebno za te zavarovance. Moram reči, da sem bil v določenih primerih celo presenečen, ker sem sam pričakoval, da bodo vnesli nekatere stvari, pa jih niso predlagali. Stroka jih ni predlagala. Zavod namreč nima strokovnjakov, ki bi o tem odločali, kdo bo šel, kaj bomo dali v pravila. In smo zaprosili za to, da nam ta del izdelajo republiški strokovni kolegi za ortopedijo, za travmatologijo, itd. Nekateri so bili bolj strogi, nekateri manj, ampak v glavnem predvidevam glede na to, kar je zdaj še v fazi predloga, da bo zdraviliških zdravljenj več. Jih bo pa pri nekaterih boleznih več, oz. nekaterih poškodbah, kjer do zdaj tega ni bilo.
Saj to sem želela vprašati, ker so nekatere operacije zdaj že rutinske, so nekatere bolezni, ki so zelo ozdravljive, na drugi strani pa se pojavljajo sodobne bolezni in tukaj je pričakovati več upravičencev. Se pravi, je upravičen morda strah tistih, ki imajo te rutinske operacije, npr. operacija kolkov danes je verjetno že precej uspešna.

Bil sem še v dveh drugih zdraviliščih, ampak vrnil sem se nazaj. Saj prej sem že omenil, dokler bom zadovoljen tukaj v Laškem, ne bom menjal. Pardon. Namreč poleg tega, da mi izredno ustreza fizioterapija- zame je fizioterapija en najpomembnejši faktor v zdravilišču, ko si napoten, res. Voda termalna in fizioterapija. Lahko je tudi postelja malo slabša in hrana malo slabša, ampak fizioterapija je tista stvar, ki dejansko nekaj pomeni, če greš v zdravilišče. Drugi del je pa ta družabni popoldanski del.
To je lepo. Je krasno, sproščeno, čudovito, pestro, itd.
Ampak mi še vseeno nekoliko ostanimo pri programu, pri strokovnosti. Konkretno zdravilišča Laško, kjer konec koncev nudite pomoč najhuje gibalno oviranim.
Naj omenim, da smo mi prvi rehabilitacijski center v Sloveniji. Leta 1953 smo to postali. Na tej tradiciji se seveda pozna veliko primerov medicinskih rehabilitacijskih pri nas obdelanih. Vse to se kaže na znanju naših ljudi. Mi imamo celoten tim ljudi, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo. Specialistov, fiziatrov, do fizioterapevtov, maserjev in seveda tudi vseh ostalih medicinskih sester in tudi kuharjev in natakarjev, ki skrbijo tudi za vzdušje, o katerem je Janez rekel, da je to zelo pomembno. In resnično je pomembno vzdušje in družabnost tudi v nekem zdravilišču, ker to pa zdravi um. In če imaš ti um pozdravljen, je toliko lažje, da sprejema tudi vse terapije, ki jih sodobna medicina predpisuje. Ampak, kot smo slišali, zdravilišč ni mogoče izbirati. Gospod Altbauer, kakšna je strokovnost, kakšni so programi v drugih zdraviliščih in katerim bolezenskim stanjem so namenjena druga zdravilišča?

Vaše telefonske številke ne bom povedala, ampak vas kdaj zmerjajo po telefonu? Mojo telefonsko številko veste vi, najbrž jo v celjski okolici redkokdo pozna, ker sem v tem času, ko to delam, moral že 3 ali 4 telefonske številke zamenjati. Na koncu sem se odločil, da niso objavljene, ker je to bilo nevzdržno. Pritiski so zelo veliki. Pritiski so veliki, nerazumevanje ljudi je veliko. Namreč eno stvar si ljudje predstavljajo, da izbrani zdravnik oz. zdravnik, ki odloča o tem, odloča, ali bo kdo šel ali ne. Res je, da v končni fazi odloča, ampak samo pogleda, ali je to bolezensko stanje nekje opredeljeno v pravilih. To bi lahko delal tudi pravnik, lahko bi delal tudi ekonomist. Ne dela pa zaradi tega, ker se ne spozna na medicino.
Osebnega pregleda ni? Osebnih pregledov ni, ne. Zakaj ne? Zaradi tega, ker so tukaj izvidi, kjer je opredeljeno. Šele takrat, če bi mi osebno pregledovali te ljudi, bi jaz rekel ne, vi imate pa bolj gibljiv sklep kot vam je izmeril vaš ortoped in ne boste šli v zdravilišče. Šele takrat bi prišlo do zmerjanja. Če sem jaz tisto, kar slišim dnevno po telefonu: " Kdo pa ste vi? Kakšen specialist pa ste vi, ker mi niste dali, moj specialist mi je pa predlagal. " In zato se ne odločamo za te osebne preglede v takih primerih. Druga stvar, ki pa je. Nekaterih ljudi enostavno tudi ne zmoremo pogledati. Ljudi s črevesnimi boleznimi, ljudi z dihali, ljudi po možganski kapi. Veste, vseobsegajočega specialista pa le ni. Zato smo mi vezani na izvide, ki jih dobimo.
Če nam poveste po resnici, ste kdaj imeli tudi kakšen pritisk ZZZS, da pa je vendarle treba varčevati?
Če povem po pravici, se bom opredelil, da zadnja 3 leta tega pritiska ni bilo.
Gospod Janez, do kakšnih terapij ste vi upravičeni?
Nisem...

Tukaj je težko dodatki, ker primer Laškega mislim, da je primerljiv tudi z vsemi ostalimi zdravilišči, tako da kakšnih drugih podatkov tudi ne razpolagamo z njimi.
Gospod Janez, ste se vi kdaj pritožili za karkoli? Npr. tudi zdaj ste rekli, da vam tako ali tako pripada. Sicer je bolezensko stanje takšno, da najbrž ni bilo težav. Ali pač? Enkrat sem se pa res. Pri tem me je motilo od začetka nekaj. 3- dnevni pritožbeni rok je zelo kratek. Če ti dobiš v petek pošto do ponedeljka, pa če si še iz daljnih krajev, ne vem, če pošta pride v treh dneh na ustrezno mesto. No, to je bila ena stvar. Jaz sem se pritožil. Mogoče sem se pritožil bolj tako, da vidim, kaj bom uspel. V tej pritožbi sem celo navedel, da bi želel biti zraven, ko obravnavajo mojo pritožbo. In sem res bil tam. Ampak potem smo nekje kompromis sklenili. In nisem šel. Je pa tako, včasih je treba poskusiti, mogoče uspe. Marsikateri od mojih- ravno zato, ker sem imel te opracije zaradi opeklin, sem dobil prejšnje leto. Naslednje leto sem pa spet zaprosil, je bilo pa odklonjeno. Morda upravičeno glede na njihove predpise in standarde, da nisem bil upravičen. Ker sem šel potem čez 2 meseca na obnovitveno rehabilitacijo v Laško.
Gospod Mate, kaj vi pravite? Se je vredno pritožiti?
Jaz mislim, da je dobro, da ljudje poznajo tudi pravila. Mi včasih poenostavljeno mislimo, da nam je skozi zdravstveno zavarovanje vse dano. Vendar obstajajo resnično pravila in pravijo, da zavarovanci poznamo ta pravila. Pravila zdraviliškega zdravljenja so dejansko zapisana v dveh členih. 44, 45, v katerih je vse jasno. In za napotitev na zdraviliško zdravljenje je potem, ko je ugotovljeno bolezensko stanje in definirano, so zelo vsebinski kriteriji, ki pa pomenijo to, ali se pričakuje izboljšanje bolnikovega stanja po opravljenem zdraviliškem zdravljenju. In, če se dokaže kakorkoli, da se to pričakuje, in ljudje verjetno zase najbolje sami vedo, potem se seveda kaže tudi pritožiti. Na pritožbo pa odloča 3- članska komisija, ki jo spet imenuje upravni odbor, in ki seveda to opravlja v okviru ZZZS.
Gospod Utroša?
Moram reči, da vsakemu, ki me pokliče, najprej razložim, zakaj ni dobil zdraviliškega zdravljenja odobrenega z moje strani. In čisto vsakemu, ki je prijazen, s katerim se da pogovoriti, ki ni agresiven že v začetku, svetujem: vkolikor smatrate, da so vam v čemerkoli kršene vaše pravice, če samo smatrate, da imate pravico, ne glede na to, kar sem vam jaz zdaj razložil, vas lepo prosim, pritožite se. Pritožb je nekje 10 % na prejete predloge.

Namreč pritožbe potem, če na zdravniški komisiji ni ugodena, ima zavarovanec še pravico pritožbe na sodišče. In nekje- kolikor imam v spominu- je lansko leto, leta 2007, bilo 57 takih pritožb na sodišču. In v sedmih ali osmih primerih je zdravilišče potem spremenilo odločbo. Ampak to je treba jemati v tistem oziru, če vzamete, da je 35. 000 odločb izdanih in 7 jih konča na sodišču pozitivno. Smatram, da je to zelo malo procentov.
Ljudje niso toliko vztrajni. Če pa bi bili... Jaz pravim, če kdo smatra, da mu je v čemerkoli kršeno, ima vse pritožbene roke in naj se pritoži. Jaz sam sem že ničkolikokrat svetov. Namreč možna je pritožba tudi na zapisnik ustno. In sem svetoval zavarovancev v kakšnem smislu naj se pritožijo, kaj naj napišejo, da bodo uspeli. Ampak pri ljudeh je pogosto slišati tudi, da različne- jaz bom rekla še vedno komisije, čeprav vi pravite imenovani zdravnik- v različnih krajih različno odločajo. Npr. tako kot ste prej rekli, za enako bolezen nekje dobijo, nekje drugje pa ne. Pravijo, da so ene občine bolj radodarne.
Jaz sem leta 2007 v novembru in decembru osebno s strani generalnega direktorja bil imenovan kot revizor za vse območne enote. Moram reči, da sem šel po vseh območnih enotah in smo potegnili ven iz arhiva predloge, ki so bili odobreni ali pa zavrnjeni in smo jih pregledali, in nisem opazil teh razlik. Najbrž bi te razlike opazila zdravniška komisija, zdravstvena komisija prve stopnje, ki rešuje pritožbe. In to je organ, ki bi potem; konkretno, da vi v Ljubljani ne dobite za neko bolezen, v Celju pa nekdo dobi in se bo v Ljubljani pritožil, bo rekel da to pa ne, ker smo se zmenili, da to piše v pravilih, in bo dobil. Tega ni. Jaz mislim, da je to bolj tisto, čemur se reče- ker če vprašate ljudi na celjskem območju, je prav gotovo celjski imenovani zdravnik najhujši in ne da nobenega zdraviliškega zdravljenja. Če vprašate v Ljubljani, je Ljubljana grozna. Tam nihče ne dobi. Iz Kliničnega centra zdravniki pravijo, da nihče ne dobi zdraviliškega zdravljenja. Na koncu koncev pa je 17. 000 zavarovancev dobilo zdraviliško zdravljenje, kar tudi ni tako malo. Gospod Altbauer, je čutiti razlike v ponudbi posameznih zdravilišč? V kvaliteti ponudbe? Da bi prav v kvaliteti ponudbe se čutila razlika je zelo težko govoriti, ker vsa zdravilišča stremijo v izboljšanje kvalitete in so predvsem v zadnjih 10- ih letih v katerih je bilo tudi največ investicij naredila ogromno v izboljšanju kakovosti tako bivanja kot tudi ogromno je bilo vloženega v opremo in predvsem v boljše pogoje tudi za zdraviliško zdravljenje.

Gospod Janez, vi ste znani v zdravilišču Laško, da ste marsikaj že organizirali. Od glasbenih, plesnih, literarnih večerov. Vse sorte je že bilo. To smo organizirali prireditve, plese, takšne in drugačne jubileje, ansamble. Srečelove, tombole, itd. Zadnja leta smo se pa malo orientirali bolj na šport. In sicer vsako leto organizira zdraviliške Laško nek teniški turnir. Zveza paraplegikov Slovenije in Zdravilišče Laško, kjer igramo med seboj v zelo zanimivih dvojicah. Eden zdrav in eden na vozičku skupaj. In igramo dvojice. Žrebamo od začetka, pred začetkom turnirja žrebamo. Nikoli ne veš, kdo bo s kom igral. In to so taki turnirji, to so veliki grand slami v Laškem. To druženje, ta sproščenost, športna aktivnost je zagotovo dopolnilo k tisti fizioterapiji dopoldanski.

Da bi tak primer bil meni poznan, mi ni. Tudi da bi na skupnost slovenskih naravnih zdravilišč prišla kakšna tovrstna pritožba bodisi iz strani zdravilišča, da so morali kakšnega gosta tako ukrotiti, ali da ga niso mogli ukrotiti, da bi mu morali to terapijo prekiniti, takih primerov ni. So pa določeni primeri, ki so pa čisto turistični, da se pa kdaj kakšni gostje le vendarle malce bolj razživijo. Ampak da bi prav komu tudi to pravico bivanja kratili mislim, da takega primera še ni bilo. Tudi, če gre kdaj za kakšno praznovanje kakšne obletnicve kakšnega rojstnega dneva je to z razumevanjem sprejeto. Ravno tako med tistimi, ki so napoteni in so na rehabilitaciji, kot seveda tudi med ostalimi gosti. Gospod Utroša, v tujini je drugače.
No, moram reči, da je. Imam sicer podatek od kolega, ki je imel očeta v Avstriji; na žalost zdaj že pokojnega. Ki je bil predstavnik ene slovenske firme na Dunaju in je imel infarkt. Zdravil se je v Avstriji, bil avstrijski zavarovanec in po končanem zdravljenju v bolnišnici je bil prestavljen v zdravilišče na Gradiščanskem. Zanimivo je nekaj. Dobil je od tega zdravilišča obvestilo, naj se pač javi takrat. Na tem vabilu je bilo posebej napisano, da ne sme priti z osebnim avtomobilom, oz. če bo prišel z osebnim avtomobilom, ga obvezno mota nekdo drug pripeljati. Ker, če se pripelje sam, s tistim momentom izgubi pravico do zdraviliškega zdravljenja. Ko je prestopil zdravilišče, so mu dali hišni red, na katerem je pisalo, da je v času zdravljenja v zdravilišču najstrožje prepovedano kaditi in uporaba alkoholnih pijač. Obisk v času zdraviliškega zdravljenja zdraviliške rehabilitacije je bil dovoljen samo z dovoljenjem šefa zdravnika. Tako je pač v tujini. Jaz ne bom rekel, da je to pravilno. Jaz rečem, da v redu, da se ljudje poveselijo. Da pa najbrž takih nekih ekscesnih situacij kot je gospod govoril, ni. Je pa tudi delno zasluga imenovanih zdravnikov in pravil, ki v svojem 46. členu določena bolezenska stanja izključujejo. Se pravi, človek, ki ima te in te stvari, ne more v zdraviliško zdravljenje. Piše zdraviliško zdravljenje kontraindicirano strokovno neutemeljeno. In druga točka pravi toksikomanija in kronični alkoholizem: če človek oboleva za tema dvema boleznima, sta bolezni, da zdraviliško zdravljenje v nobenem primeru ni strokovno utemeljeno. Tudi pri tako hudih poškodbah, če je to kronični alkoholik, nima pravice do zdraviliškega zdravljenja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Teh točk mislim, da je 7 ali 8. V novem se bodo nekaj razširile. Ampak v glavnem je tako, da če to vidimo, potem ta človek ne pride v zdravilišče. Najbrž je zato teh ekscesov manj. Mogoče je več tistih akutnih praznovanj, ampak v tujini je pa res to malo bolj strogo. Kaj pa higiena, Janez?

Mislim, da me bo na to vprašanje direktor dopolnil, če ne bom pravilno odgovoril, ker nisem strokovnjak ravno za te stvari. Zavod sklene pogodbo z zdravilišči za hotelski standard C kategorije. Če je potrebno, se doplača nekaj.
Ni ravno kategorizirano. Standard govori v dvo in več posteljnih sobah je pravica do zdraviliškega zdravljenja. Mi v zdraviliščih pa nudimo kapacitete sob štirih zvezdic. Dvoposteljne sobe tudi s telefonom, tudi s televizijo v sobi, z večjo kvadraturo. Enostavno je to tako zdraviliško zdravljenje standarizirano kar se tiče bivanja na bolnišnični standard. V zdraviliščih je pa hotelski standard in zato je treba v zdraviliščih nekaj doplačati. To se mi zdi, da je okrog 6 evrov na dan to doplačilo za višji standard. Gospod Janez, rekli ste 14 dni, potem pa odhod. Velikokrat se zgodi npr., da bi želeli ostati, ker ste me prej vprašali ravno za Rogaško. Spomnim se ljudi, ki so prihajali v Rogaško Slatino in so bili strašno žalostni. Ko pa so odhajali, so bili spet žalostni, ker je bilo vsega konec. In si želeli podaljšati bivanje. Zadnja leta imamo tudi možnost 27- dnevnega bivanja v zdravilišču in moram priznati, da je zaenkrat kar dovolj. Vsaj za mene. Osebno govorim za sebe. 17- dnevno bivanje mislim, da je dovolj. Čez kakšen mesec bi pa spet prišel.
Pripada vam pa vsaki dve leti.
Vsako leto. Nekaj ste že omenili o rezultatih zdravljenja. Dobite vi kakšne podatke na skupnost o rezultatih zdravljenja? Kakšni so, kakšne povratne informacije? Da bi prihajale v kakšnih statističnih oblikah ne. To mislim, da prihaja na ZZZS, oz vsak lečeči zdravnik dobi potem stanje pacienta, kako se je stvar izboljšala, oz. do kakšne stopnje ali gibljivosti ali izboljšanja je pač prišlo.

Sicer pa, gospod, kakšno vlogo odigravajo slovenska zdravilišča v celotni ponudbi slovenskega turizma?
Izredno močno vlogo. Če smo si prej pogledali število nočitev, ki so tukaj ustvarjene, lahko govorimo o več kot eni tretjini vseh nočitev, ki jih slovenska naravna zdravilišča ustvarijo, kar pomeni, da lahko govorimo o najmočnejšem turističnem proizvodu. Vsekakor je to tudi, lahko rečemo, najbolje razviti turistični proizvod v Sloveniji. In v katere nove investicije slovenskih zdravilišč velja še izpostaviti zdaj na koncu tega pogovora?
V letošnjem letu smo ravno računali, da bomo lahko pridobili vsega skupaj kar 1000 novih postelj, kar pomeni, da se tako na eni strani gradi na kapacitetah, seveda pa tudi na mnogih atrakcijah vodnih površin, kot so razni tobogani, različne masažne naprave. Velja poudariti, zdravilišča so namenjena pravzaprav prav vsem generacijam od otrok do tistih najstarejših, ki pridejo sem res z vsemi potrebami od zdraviliškega zdravljenja pa vseh drugih aktivnosti, ki jih zdravilišča ponujajo.
Kako je z zasedenostjo to poletje? Moram se pohvaliti, da smo to poletje odlično zasedeni. Več kot 90 % smo zasedeni, tako da se zelo težko najde prazna postelja, ali jo je pa treba rezervirati kakšen mesec vnaprej. Mi smo zelo zadovoljni s tem. Ta zasedenost je razultat tudi novih investicij, tudi tega termalnega centra v katerem se zdaj nahajamo. Ljudje pač iščejo kakovostno in celovito ponudbo in seveda si jo poiščejo tam, kjer jim najbolj odgovarja. In po otvoritvi hotela avgusta, kam boste vi odšli na dopust? Boste kam odšli?
Mi v zdravilišču Laško se počutimo tako kot da smo vsak dan na dopustu. Mi se nahajamo med našimi gosti. Moramo se poistovetiti z našimi gosti, moramo biti zadovoljni, tudi dobre usluge moramo našim gostom nuditi. Sicer pa si jaz rad privoščim tudi kakšno popoldansko aktivnost, kakšen tenis, kakšen sprehod na hrib Hum, tako da skrbim za svojo kondicijo. Šel pa bom seveda tudi na morje, na kakšen ribolov, itd.
Skratka, imejte se lepo. Hvala za pogovor, za nastop v tem Polnočnem klubu. Seveda zdravilišču Laško hvala za gostoljubje. Hvala pa tudi vam, drage gledalke in gledalci, če ste bili z nami. Kjerkoli ste, s komerkoli ste, naj vam bodo ti poletni dnevi čim lepši. Pa lep pozdrav.