Polnočni klub: Z gibanjem do zdravja

Dober večer, spoštovane gledalke in gledalci. Čeprav ste morda že utrujeni, vas vabimo v našo družbo, ki je ta večer zelo pestra. Pestra pa je zato, ker se bomo kljub pozni uri razgibavali. Z menoj v studiu so ljubitelji fitnesa, ki so nam pripravljeni pokazati nekaj najbolj priljubljenih vaj, ki pripomorejo ne samo lepo izklesati telo, ampak predvsem k boljšemu počutju in s tem tudi k boljšemu zdravju. Lep pozdrav vsem. Sicer pa upam, da se boste v Polnočnem klubu dobro počutili.

O tem bomo še kaj rekli. Po podatkih, ki ste jih povedali, to pomeni, da so fitnesi zdaj izgubili ta prizvok samomučilnic, kjer se izvaja neke vrste nasilje nad telesom? Fitnes je nek širok pojem, ker pri njem se dogaja marsikaj. Fitnes poznamo kot vadnico s trenažerji in prostimi utežmi. Tam so tudi velikokrat kardiotrenažerji za simulacijo vzdržljivosti v športu. Seveda je pa velika vrsta drugih ponudb v fitnes centrih, kot so različne vrste skupinske vadbe- enim smo bili danes že priča. Zato je ponudba fitnesov vedno širša in tudi interes ljudi, ki bi se ukvarjali z njim, vedno večji.
Ampak je ta želja imeti popolno telo še vedno v ospredju?
Motivi za ukvarjanje s športno rekreacijo nasploh ali s fitnesom so zelo različni. Nekoliko se razlikujejo od starosti, od spola. Zakaj ljudje hodijo v fitnes? Zagotovo je pri moških v ospredju mišičasto telo, pridobivanje moči, lepe postave. No, tukaj so mogoče dekleta oz. ženske na prvem mestu. Vsekakor je zelo visoko v motivih za fitnes tudi dobro počutje in seveda zdravje. Kaj pomeni redna vadba? Tudi v fitnesu poveča mišično moč, mišično maso in je tudi zaščita pred poškodbami sklepov, zato je lahko fitnes tudi spremljajoča dejavnost vsem tistim, ki se ukvarjajo s kakšnim drugim športom, ampak se z fitnes vadbo zaščitijo pred možnimi poškodbami.
Kateri športi so vam blizu? S katerimi ste se in se še ukvarjate praktično vse svoje življenje? Ko sem vas spoznala, ste mi delovali hipermotorično.
Res je. Ukvarjam se predvsem s kolesarstvom. Všeč so mi aerobni športi- zunanji: planinarjenje, igral sem skvoš, čeprav ga zdaj malo manj. Največ poudarek je pri meni na kolesarjenju, s tem potem tudi v zimskih časih, ko ne moremo ven na teren, hodim na notranje treninge v fitnes.

Jaz uživam med samim fitnesom zelo. Če ne bi, verjetno ne bi tega delal. To mi je nek izziv. Iščem potrditev sam pri sebi, da sem pri svojih letih še kolikor toliko fit in zdrav. Kolikor sem rekel, pa mi tudi neko druženje s prijatelji v tem športu nudi neko zadovoljstvo.
Kaj to pomeni, da si po fitnesu privoščite tudi kakšno pivo?
Zakaj pa ne? Mislim, da to ni nič takega. Včasih tudi. Eno že, zakaj pa ne?
Andreja, pivo, tortica po fitnesu, je greh?
Zakaj ne? Tako kot je rekel že kolega. Odvisno kaj želimo, kakšen življenjski slog vzdržujemo. To je čisto individualna odločitev. Ampak vi imate za seboj zanimivo življenjsko zgodbo. V enem obdobju svojega življenja ste se odločili izklesati svoje telo v bodibilderko. Kaj vas je spodbudilo k temu? Kako se je to zgodilo? Mislim, da je bila to notranja želja. Nekaj, kar čutiš, da te žene. Ker to je res tako ekstremen šport v katerega te nihče ne more pregovoriti, niti nihče ti ne more obljubljati neke nagrade ali karkoli. Gre za neko notranjo težnjo po tem, da res vztrajaš do konca in izklešeš telo.
Vi ste hitro prišli v ta šport, hitro ste odšli iz njega.
Iz tekmovalnega, ja. Ampak kako bi opisali to obdobje svojega življenja? Po eni strani je bilo obsedeno stanje kar se tiče treninga, kontrole nad telesom, nad hrano. Po drugi strani pa nek tak vzvišen občutek doživljanja sebe. Notranje zavedanje kot da bi se neko notranje oko odprlo. Dobiš drugačno predstavo o telesu, o vsem. So bili in zelo zelo lepi trenutki, pa tudi takšni, ki bi jih najraje pozabila.

Koliko ur ste preživljali v fitnesih?
Ne bi mogla reči v urah, ker gre res za obdobje, kjer res vedno gledaš na to. Ker je vse prepleteno- s počitkom, s pravilno prehrano, s pravilnimi dodatki. To je res preokupacija s tem.
O tem boste še kasneje kaj rekli, ko bomo prišli na prehrano. Kot bivša športnica z diplomo profesorice za športno vzgojo ste se kdaj želeli zaposliti v fitnes centru? Prej smo slišali doktorja, ki je omenil, da tudi fitnes centri potrebujejo kvaliteten kader.
Nekako sem ves čas rasla gor s pojavom fitnes industrije v Sloveniji. Nekaj centrov sem pomagala postavljati. Vedno sta bila navzkriž ta strokovna pot in obrtniški pristop zaslužiti, ponuditi stvari, da bi prišlo čim več ljudi. To je vedno hodilo navzkriž, tako da se sama osebno nisem nikoli videla v nekem fitnes centru, ker sem preveč želela pristopiti k posamezniku na individualen način, se maksimalno posvetiti in tega takrat nisem mogla razvijati, zdaj sem pa že toliko samostojna, da tega ne iščem več.- Želeli ste biti osebni trener. Vi ste danes osebna trenerka.
Ja, to je moj kruh. Naporen posel, zelo lep. Zdaj ko imam sama družino, je težje, ker se le ne morem toliko ljudem prilagajati, niti sobote in nedelje. Je pa to zelo kompleksno delo. Zahteva znanje, več kot samo, da si inštruktor fitnesa. Celosten pristop k obravnavi človeka. Poznati moraš tudi meje, do kje lahko sežeš. Poznati tudi vsa ostala področja, ki mejijo s tem, kako pomagati človeku, da vzpostavi zdravi slog življenja. Morda napotiti k ustreznemu strokovnjaku, biti v povezavi s temi ljudmi, da res pride potem do izraza ta osebni trening, ki pomaga človeku, da spremeni svoj slog življenja v zdrav slog življenja. Polona, kdo pa so zaposleni v fitnes centrih? Ste vi redno zaposleni?
Ne. Se mi zdi, da fitnes centri ne zaposlujejo redno ljudi. Enostavno zato, ker je par problemov, ki jih tudi sami lastniki ne morejo rešiti. Eden izmed problemov je gotovo nelojalna konkurenca. Veliko športnih objektov, OŠ, telovadnic srednjih šol, ki se jih oddaja v rekreativne namene posameznim skupinam. Cene so enake kot v športnih centrih. Razlika med lastnikom, ki vloži 3 milijone evrov v določen projekt ali malo več ali malo manj in nekom, ki najame telovadnico za določeno obdobje, je gotovo velika. Ker lastnik centra se odloči za investicijo, za posel, za nek rizik. In ta nelojalna konkurenca mu gotovo odvzema del posla. Jaz sama mislim, da OŠ in srednje šole bi morale biti namenjene otrokom in ne odraslim in njihovi rekreaciji. Ker gre tudi za strokovnost ljudi, ki potem v teh prostorih delajo.

Vi delate v fitnes centrih že najmanj 15 let. Se je kdaj zgodilo, da je kdo prišel k vam in pregledal vašo izobrazbo, vaš način dela? Konec koncev gre za delo s strankami in je na kakšnih napravah verjetno mogoče storiti več škode kot koristi.
Seveda. Šport je le poseganje v človekov organizem. Mi delamo z ljudmi, z njihovim mišičnim sistemom, z njihovim srčno- žilnim sistemom, s hormonskim sistemom. Enostavno se mi zdi, da bi morali ljudje vseeno paziti h komu gredo, zahtevati ustrezne licence. Mene v 15- ih letih, pa sem delala v treh različnih športnih centrih, ni nihče preveril, kaj imam in kako delam, če je v redu ali ne, če je dobro za stranke ali ne. Se mi pa tudi zdi, da bi morali sami inštruktorji oz. ti, ki delajo ali v fitnesu ali v skupinski vadbi, malo bolj poskrbeti za to, da bi bili bolj strokovni.
To je izziv za vas, ker kolikor vem pa obstaja športni zakon, ki določa tudi kazni glede neustrezne zaposlitve, pomanjkljive strokovnosti.
Na papirju je marsikaj, zakoni predpisujejo določene stvari, ampak praksa pa žal ne spremlja tako hitrega in burnega razvoja fitnesa. Tukaj smo v ozadju. Mi v Fitnes zvezi skušamo redno vsaj usposabljati strokovne kadre, tako da je tukaj neka konkurenca vzpostavljena. Kako pa je z lastniki fitnes centrov, za kakšen kader se odločijo, ali je ta izobražen oz. usposobljen, ali skrbi za stalno usposabljanje z določenimi licencami, tukaj se je pa do zdaj lahko naredilo zelo malo, ampak upam, da bo v prihodnje počasi prišlo tudi na tem področju do izboljšanja, ker zanimanje na Fakulteti za šport za smer fitnes je vedno večja. Vedno manj študentov vidi svoje poslanstvo naprej kot bodoči profesor športne vzgoje v OŠ ali srednjih šolah, ampak že razmišljajo o teh zasebnih ponudbah športnih programov, od katerih je tudi fitnes zelo zanimiva aktivnost. Ampak za zdaj, Polona, kdo so voditelji? So to študenti, ki so dobro plačani?

Kako pa vedeti ali je fitnes dobro opremljen, ali je slabo? Tam je kopica teh naprav. Zanje bi potreboval študijo, da bi vedel, kaj so dobre in kaj slabe naprave.
Saj pravim. Prideš v nek fitnes in v nekaterih pride vaditelj do tebe in ti vsako napravo posebej razloži, kako se pravilno dela, ker si lahko narediš- ne lahko, zagotovo si narediš precej več škode, če nepravilno izvajaš vaje. Sem pa že naletel na fitnese, ko te enostavno prepustijo. Prideš in rečejo, da so tam naprave, izvoli. Če si laik, delaš kar delaš. Kaj si si pa s tem naredil, je pa vprašanje, če te naslednji dan bolijo sklepi.
Mišice. Mišice so še malo. Si poškoduješ vezi. Ne vem, če je to ravno to, za kar hodiš na šport. Se lahko vključim? Prej smo govorili o kadrih. Zakon o športu določa, da lahko vodi določeno športno vadbo samo strokovno usposobljen kader. Kot smo rekli je zakon nekaj, kako pa je v praksi, pa inšpekcijska služba ne deluje. Mi smo enkrat gostili na našem kongresu Fitnes zveze Slovenije. Republiška državna inšpektorica na področju športa je rekla, da je ona sama na tem področju in nikakor ne more ustreči vsem zahtevam in potrebam na terenu, ker se marsikaj nedovoljenega dogaja. Kakor sem rekel, skušamo v Fitnes zvezi- smo tudi razmišljali o projektu, na kakšen način bi ocenjevali nivo, kot ste prej vprašala, kakovosti posameznega fitnesa? Gre za opremljenost, lokacije, parkirišče. Gre pa seveda tudi za strokovno usposobljenost kadrov, ki v tem fitnesu delajo. Ker ena stvar so mrtve stvari, ki so v fitnesu, druga stvar pa so inštruktorji, ki dajejo življenje temu fitnesu, pravi utrip. Dober inštruktor pripelje v mogoče ne tako dobro opremljen fitnes tudi stranke, ki bodo z veseljem tja hodile. Ker je večinoma odvisno od ljudi.

Ampak v tej programski paleti vadb, ki jih je težko prešteti, ker jih je toliko, katere so najbolj priljubljene? Zdaj je zelo popularen pilates. Zadnje čase je zelo na udaru, ker združuje željo po oblikovanem telesu, vendar s to vadbo ne moremo pridelati veliko količino mišične mase. Gre za izredno učinkovito obliko vadbe, ki združuje krepitev mišic, vzdržljivost, gibljivost celotnega telesa. Bistvo vsega tega je nadzor nad telesom. Kontrola, ki je danes zelo popularna in se prenaša v vse druge panoge športa. Do različnih oblik joge. Seveda se te zadeve zelo prepletajo, tako da imamo tudi joga- lates med pilatesom in jogo. Danes so poskusi približati ljudem čim bolj všečno vadbo, da bi bilo vsakemu prav.
Mi smo se tudi trudili, da bi pilates danes pokazali v studiu, pa se je zapletlo. Pravite, da je preveč komplicirano.
Ne, ampak glede na to, da je bila tema današnjega večera strokovnost, sta tudi obe inštruktorici, ki se izobražujeta, v tujini, in sta po mojih informacijah in izkušnjah tudi eni izmed najboljših v Sloveniji; to ponudbo prijazno zavrnili in to samo iz razloga, ker enostavno ne bi mogli tako kvalitetno predstaviti vadbe, kakršna je. V tem času. Ker bi potem enostavno ljudje napačno sprejeli to informacijo in narobe razumeli. Je gotovo boljše, da ne pokažeš nečesa, če ne moreš 100 % stati za tem.

Morda bi mi zdaj predstavili bodypump. To, kar izvajata gospod Gregor Medved in Saša Pirc.
To je eden od programov. Prihaja iz Nove Zelandije, tako kot ostali programi Les Nielsa. Tukaj vidite nek trening s prostimi utežmi. Namenjen je oblikovanju telesa, aerobni vadbi. Dela se z nizkimi težami in z večjim številom ponovitev. Gre za krepitev zgornjega dela telesa, spodnjega dela telesa, hrbtnih mišic in seveda obenem tudi aerobna vadba. Za nekoga, ki si mogoče želi malo oblikovati telo in nima časa 2 uri preživeti v fitnes centru, se z lahko usmeri na bodypump, ki je ena od bolj popularnih oblik skupinske vadbe v današnjem času. Moram še poudariti, da te skupinske vadbe, ki se tukaj izvajajo, oz. ki se na splošno tržijo v Sloveniji, niso samo za ženske in ne samo za moške, ampak se da v vseh teh vadbah kombinirati. Mogoče je predsodek moških, da aerobika in pilates nista za njih, ampak se mi zdi, da nobenemu od njih ne bi škodilo, če bi se udeležil tudi kakšnih teh vadb.
Doktor Sila, je vam ta oblika vadbe blizu? Ste kdaj dvigovali uteži?
Strokovno so podkovane, domišljene. Stvar je mednarodno priznana, v Sloveniji nismo prevedli teh nazivov. Nekateri naši strokovnjaki se pritožujejo, da nekritično uvažamo vse te izraze kot body attack, bodypump. Iz tiste začetne aerobike, ki jo poznamo- Jane Fonda- je šel razvoj izredno naprej. Takrat je bilo res veliko skokov, hitra glasba, velika intenzivnost, medtem ko so danes ti programi veliko boljše preštudirani za različno pripravljene osebe. Ravno tako kot je povedala kolegica- za moške, za ženske, za mlajše, za starejše. Ponudbe je res toliko, da lahko vsak zadnje čase najde v različnih fitnesih eno ustrezno aktivnost. Sicer je danes poudarek na fitnesu, še vedno pa bi lahko rekli, da kadar pa možnosti lepega vremena dajejo, da se lahko usedemo na kolo, gremo teči ali hoditi, je pravi greh, da kakšen inštruktor zraven stranke v fitnesu stoji, ki teče na tekoči preprogi, zunaj je pa krasno sonce in Šmarna gora v ozadju.

Jaz govorim zdaj o tem našem spiningu in tej naši družbi. Mi si z inštruktorico organiziramo tudi v poletnih časih izlete s kolesi nekam. Sicer ne prav pogosto, ker je to povezano z nekim časom, z neko koordinacijo.

Glasba manjka, da. Omenili ste hujšanje. Andreja, če pride k vam gospod ali gospa in vas prosi, da ji- mu kot osebna trenerka pomagate shujšati 20 kg, kako se lotite dela? Kako pomagate taki osebi?
Na začetku je en izčrpen pogovor, potem sledi analiza telesnega stanja, nakar naredim nek okviren plan, kjer postavim neke realne cilje in se z osebo ponovno pogovorim, kaj se da narediti v tolikšnem času z določeno intenzivnostjo. Ker pa gre tukaj jasno za življenjske stvari; služba, otroci, potovanja, bolezen, se zadeve lahko zamaknejo in ta realni cilj- namesto da ga dosežemo v pol leta, ga lahko potem podaljšamo v enem letu. Tako da poskušam človeku najprej razložiti, da ne gre tukaj za to, v kako kratkem času bo shujšal, ampak da gre za ta spremenjen način življenja, odnosa do telesa in postopno spreminjanje razvad pri prehranjevanju, ki ne vodijo k željenemu cilju, pa posameznik mogoče ne ve, da se slabo prehranjuje. Najprej sestavite ta program, potem pa pridete do vadbe. Koliko je recimo treba plačati za ta program, ki ga posredujete tej osebi in koliko je potem treba odšteti za uro vašega dela?
Če govoriva o mojem delu, je celosten program, v katerega je vključeno učenje, motiviranje, kontroliranje- in to ves čas, ne glede na to ali pride oseba do cilja v enem letu, več ali manj- 500 evrov. Voden trening je nekaj drugega. Tukaj so cene različne: ali delamo vadbo na domu, delamo vadbo v naravi ali v fitnes centru. Cene se gibljejo od 35 do 80 evrov na vadbo.
Moja konkretna vadba je uro in pol ker znotraj tega je priprava človeka, pogovor, ogrevanje, ohlajanje in tistih 45 minut učinkovite vadbe, ki je tisti trenutek potrebna.- Če je potrebno, potem tudi tečete z osebo? Absolutno. Jaz sem tega mnenja, da je treba človeku dati en vzor, dajati tempo, ga spomniti na vdih, korak. Zelo intenzivno se povežeš s to osebo. Ne da ti oseba bolj zaupa, ampak vidi nek smisel, da bo šlo. Postopoma postaja ta oseba tudi samostojna, ker moj cilj je, da ti ljudje zelo hitro postanejo samostojni. V prvi fazi, ko sem večinoma z njimi, pravim jaz temu faza učenja. Ko se spoznavamo s telesom, dvigujemo fiziološke sposobnosti na nek nivo, kjer bomo lahko potem prišli do stanja, kjer govorimo o aerobni vadbi za izgorevanje maščobe, o krepitvi mišic v smislu, da jo oblikujemo. To se zgodi kasneje, v drugem ali tretjem mesecu redne vadbe. Postopno.

Če se vrnem k tej vaši sliki, ne vem, ali je takšno telo mogoče zgraditi samo z dietno prehrano.
Nemogoče. Iskreno povem, nemogoče. Kar se tiče vrhunske izvedbe telesa, nemogoče. Potrebna je res kvalitetna hrana, k kateri gredo vzporedno določeni dodatki. Brez tega ne gre. Kaj se tukaj je: treba je imeti zelo zdrav pogled in odnos do tega. Sem pa absolutno proti prehitri uporabi tega. Tudi svojim varovancem ne pišem diet ali navodil s temi dodatki. Celotno prehranjevanje, ker smatram, da je potrebno z zdravo uravnoteženo prehrano doseči določen nivo. Če želi oseba še nadaljevati oz. doseči še več, kar jasno s poglobljenim treningom in z drugačnim odnosom do sebe se spreminjajo tudi celi. Nekateri opustijo svoj cilj in si rečejo, da so si zdaj všeč. Na Šmarno goro pridem v doglednem času, sposoben sem teči čez Golovec. Krasno, to je to. Drugi želijo še nekaj več. Spoznajo nekaj drugega in bi radi imeli še izklesane trebušne mišice morda. Takrat gremo potem mogoče previdno v določene zadeve. Ampak to je popolnoma na koncu, ko je oseba že trenirana, pozna zadeve. Tukaj so vitaminski preparati. Do tega, da je treba vnašati dodatne beljakovinske preparate. Ker moramo vedeti, da če želimo zgraditi neko simetrično telo, na katerem je malo več mišične mase kot samo izklesana in tonizirana mišica, je potrebno še kaj več kot skleda zelenjave in 200 g zrezek. Gospod Marko, po več 100 km, ki jih prevozite na kolesu, si kdaj pomagate s kakšnimi temi dodatki oz. ste morda kdaj tudi v fitnes centru kupili kakšen tak čudežen pripomoček, ki bi vam pomagal k mišicam ali stopil kakšne maščobe? Ne. Preprosto verjamem v to- kot je že povedala kolegica- za zgraditi si mišice ali telo je predvsem veliko dela, zdrava prehrana. Je pa res, kar ste prej rekli, da do neke meje zadeva z zdravo prehrano gre. Ko se neke meje preseže, tiste fizične omejitve- to je usoda vseh vrhunskih športnikov, morajo poseči po nekih dodatkih, ker verjetno niso niti sposobni pojesti na eni kolesarski dirki 7000 ali 8000 kalorij, ki jih porabijo. Vendar jaz to gledam tako: Mi kot rekreativci in jaz kot uporabnik športa za svoje zdravje se s tem ne ukvarjam, niti ni potrebe.
Ni potrebe.

Ker nima niti telesa pripravljenega, da bi ta efedrin maksimalno učinkoval. Kot je že rekle kolega, je vrhunski šport nekaj drugega. Vrhunski športnik ima za seboj strokovno ekipo in zdravnika, psihologa, sociologa. Vse to, da lahko pravočasno odpravijo posledice teh prepovedanih substanc. En rekreativec mislim, da vse te podpore nima. Ima edino željo in cilj pred seboj izgubiti to, pridobiti na mišični masi. Trenerji so pa pač tisti, ki jim ljudje zaupajo in trener bi moral biti toliko ozaveščen in imeti toliko vesti, da sam ve, kaj dati ljudem in v kakšnem času je možno doseči spremembe. Cveti črni trg ponaredkov?
Seveda. To je eden najboljših trgov poleg droge na svetu.
Jaz se ne bi spuščal toliko v te stvari, ampak ko je rekla kolegica, da v vrhunskem športu ima trener vsaj po možnosti eno ekipo strokovnjakov za seboj- v tem našem fitnesu, če govorimo o osebnem trenerstvu, mora biti pa zdaj v tej eni osebi vse to- zdravnik, malo psihologa, motivatorja in vzgojitelja, kot je lepo povedala Andreja, da je treba čim prej človeka vzgojiti, da se sam zaveda in da sam pozna svoje telo in tudi, kakšna hrana je primerna, itd. Kot sva se midva že pogovarjala, ni vse v hujšanju. Če hujšaš nepravilno, si končno vedno hujši. Hujšati moraš pravilno, ker velikokrat ne gre samo za zniževanje telesne teže, ampak gre za prestrukturiranje strukture telesa, ker nekateri imajo kosti in na njih je veliko maščobnega tkiva, pa je človek normalno težak po nekih normah, ki jih postavlja svetovna organizacija. Seveda pa ni na takem človeku nič športnega. V tem primeru je hujšanje slab izraz, ampak prestrukturiranje telesa pomeni, da s primerno vadbo kurimo tiste odvečne maščobe in skušamo pridobivati na mišični masi. Kaj to pomeni? Si vi kdaj pa kdaj privoščite tudi pice, hamburgerje?
Seveda. Tisti, ki se redno veliko gibajo, nimajo nobenega dodatnega problema.

Mogoče bi jaz omenila pilates. To je ime po ustanovitelju. Ali Alexander Tehnika. Po ustanovitelju. To je težko posloveniti.
Saj ne potrebujemo. Tudi v TV- prodaji so vsi mogoči rekviziti, elektrostimulatorji, ki obljubljajo, da lahko ležiš na kavču, ješ kolikor hočeš, maščobe se topijo, mišice pa rastejo. Nekateri to znajo dobro izkoristiti, ker vedo, da nekje v ozadju vsak želi biti fit. Tukaj je velika tržna niša. Trgovci lahko znajo obljubljati neke najboljše čudežne preparate, izdelke. Ljudje, ki si želijo rezultat, ne bodo razmišljali, ali je to res. " To bo pa meni pomagalo. " Zabloda.- Še to bi vas rada vprašala. Je bilo vam težje zgraditi telo bodibilderke ali potem to potovanje nazaj v običajno telo ženske?
Ta druga pot je bila težja. Imate kakšne negativne posledice?
Ne bi rekla negativne. Samo to, da imam zadaj v spominu še ta občutek, nimam pa mišic. Ne morem tega občutiti, imam ga pa.