|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Polnočni klub: Z gibanjem do zdravja
Premiera: petek, 12. oktober 2007, Vse oddaje
 Dober večer, spoštovane gledalke in gledalci. Čeprav ste morda že utrujeni, vas vabimo v našo družbo, ki je ta večer zelo pestra. Pestra pa je zato, ker se bomo kljub pozni uri razgibavali. Z menoj v studiu so ljubitelji fitnesa, ki so nam pripravljeni pokazati nekaj najbolj priljubljenih vaj, ki pripomorejo ne samo lepo izklesati telo, ampak predvsem k boljšemu počutju in s tem tudi k boljšemu zdravju. Lep pozdrav vsem. Sicer pa upam, da se boste v Polnočnem klubu dobro počutili.   Lep pozdrav pa tudi drugim gostom, ki nam bodo ta večer povedali kaj več o gibanju v teh hladnih dneh, o prednostih in slabostih fitnesa, itd. Najprej v naši družbi lahko pozdravim doc. dr. Borisa Silo, profesorja na Fakulteti za šport in predsednika strokovnega odbora Fitnes zveze Slovenije. Dober večer. Z nami je več kot 10 let inštruktorica v fitnes centru, profesorica športne vzgoje, strokovnjakinja za spinig vajo, kar bomo danes tudi videli, Polona Gosar Rankovič. Dober večer. Pozdrav osebni trenerki, nekoč bodibilderki, sicer pa prav tako profesorici športne vzgoje Andreji Semolič. Dober večer. Pridružil pa se nam je tudi po poklicu geodet, po duši pa rekreativni športnik, Marko Hoetzl. Dober večer. Polona, če začneva kar midve. V zadnjem času je opaziti, da so se fitnes centri pojavili kot gobe po dežju. Je sploh znana številka, koliko jih že imamo v Sloveniji? Po mojih raziskavah je okoli 150 manjših ali večjih centrov, ki se ukvarjajo z organizirano skupinsko vadbo, oz. jo pač ponujajo kot enega izmed svojih programov. Pa je mogoče reči, da so neke vrste modna muha, ali vedno bolj potreba današnjega časa? Mislim, da bolj potreba, glede na tempo in način življenja, ki ga živi sodoben človek. Dr. Sila, kolikor vem, ste vi opravili tudi neke vrste analizo oz. raziskavo, kako se je fitnes pri nas razvijal? Nam lahko posredujete kakšne zanimive podatke? Nekaj lahko.    Fakulteta za šport sodeluje že od leta 1973 s Fakulteto za družbene vede v okviru raziskav slovenskega javnega mnenja in tu in tam sodelujemo v teh raziskav tudi z vprašanji iz športnega področja. Od leta 1973 do leta 2006 smo ugotovili velik porast deleža odraslih Slovencev na športnem področju. Napredek je v vseh pogledih, lahko pa rečemo, da so ženske in dekleta naredila tukaj veliko večji skok kot moški. Verjetno zato, ker je na področju ponudbe za ženske v zadnjih letih več storjenega kot na področju ponudbe za moške. Če pogledamo na grafe, ki sem jih prinesel s seboj, lahko rečemo, da je mnogo ljudi že dobilo neke stalne navade rednega športnega udejstvovanja. Graf, ki ga imam pred seboj, lepo kaže povezanost med športno aktivnostjo in starostjo. Tisti, ki imajo redne navade športnega udejstvovanja, ki imajo to za življenjski slog, se ukvarjajo redno več ali manj celo življenje. Na grafu lahko vidimo, da tisti, ki so v modri barvi, so ljudje, ki se ukvarjajo občasno. Ti potem z leti počasi odpadejo, tisti ki se pa redno ukvarjajo do pozne starosti, pač s primernim športom za njihovo športno aktivnost. Mi smo začeli sodelovati oz. raziskovati področje fitnesa leta 1992, ko so se te aktivnosti pri nas začele prvič pojavljati. Mi imamo 50 športnih aktivnosti v vprašalniku in fitnes je bil leta 1992 šele na 23. mestu. Potem so šle pa raziskave naprej in tako je fitnes prišel na 15. mesto, do 12. V lanskem letu, leta 2006, je pristal fitnes glede na vse ostale športne panoge v Sloveniji, ki jih je po nekih podatkih okrog 100, na dobro 10. mesto. Če to nekako preračunamo v številke, to pomeni, da se je leta 1992 s fitnesom ukvarjalo 43. 000 ljudi, mogoče leta 2000 123. 000 ljudi in okrog leta 2006 okoli 172. 000 ljudi. Kaj to potegne za seboj? Da moramo imeti veliko ustreznih telovadnic, fitnesov. Moramo imeti veliko ustrezno sposobnih strokovnih kadrov, ki vse te ljudi, ki jih zanima hoja v fitnes, pravilno vodijo in za njih organizirajo ustrezno vadbo, tako da je ta vadba na res ustreznem in visokem nivoju.    O tem bomo še kaj rekli. Po podatkih, ki ste jih povedali, to pomeni, da so fitnesi zdaj izgubili ta prizvok samomučilnic, kjer se izvaja neke vrste nasilje nad telesom? Fitnes je nek širok pojem, ker pri njem se dogaja marsikaj. Fitnes poznamo kot vadnico s trenažerji in prostimi utežmi. Tam so tudi velikokrat kardiotrenažerji za simulacijo vzdržljivosti v športu. Seveda je pa velika vrsta drugih ponudb v fitnes centrih, kot so različne vrste skupinske vadbe- enim smo bili danes že priča. Zato je ponudba fitnesov vedno širša in tudi interes ljudi, ki bi se ukvarjali z njim, vedno večji. Ampak je ta želja imeti popolno telo še vedno v ospredju? Motivi za ukvarjanje s športno rekreacijo nasploh ali s fitnesom so zelo različni. Nekoliko se razlikujejo od starosti, od spola. Zakaj ljudje hodijo v fitnes? Zagotovo je pri moških v ospredju mišičasto telo, pridobivanje moči, lepe postave. No, tukaj so mogoče dekleta oz. ženske na prvem mestu. Vsekakor je zelo visoko v motivih za fitnes tudi dobro počutje in seveda zdravje. Kaj pomeni redna vadba? Tudi v fitnesu poveča mišično moč, mišično maso in je tudi zaščita pred poškodbami sklepov, zato je lahko fitnes tudi spremljajoča dejavnost vsem tistim, ki se ukvarjajo s kakšnim drugim športom, ampak se z fitnes vadbo zaščitijo pred možnimi poškodbami. Kateri športi so vam blizu? S katerimi ste se in se še ukvarjate praktično vse svoje življenje? Ko sem vas spoznala, ste mi delovali hipermotorično. Res je. Ukvarjam se predvsem s kolesarstvom. Všeč so mi aerobni športi- zunanji: planinarjenje, igral sem skvoš, čeprav ga zdaj malo manj. Največ poudarek je pri meni na kolesarjenju, s tem potem tudi v zimskih časih, ko ne moremo ven na teren, hodim na notranje treninge v fitnes.    V resnici ste po poklicu geodet. Geolog. Večinoma ste ves čas v stiku z naravo, v gibanju. Zakaj potem ob vseh teh športih, s katerimi se ukvarjate že v naravi, še obisk fitnes centrov? Predvsem zato, ker mi v teh zimskih mesecih enostavno manjka nekega gibanja. V današnjem času živimo neko stresno življenje. Naš poklic je pač tak, da imamo stalno neke obremenitve in vsaj meni osebno je šport nek del življenja in mi pomaga premagati tiste stresne situacije v življenju. Poleg tega pa mi nudi še neko drugo stvar, neko druženje, neko zabavo. Namesto da bi šel sedet v nek lokal, grem raje na nek šport in tam izživim.- Življenje. Kolikokrat na teden odidete na fitnes? 2 do 3- krat redno. Včasih še vmes igram kakšno uro skvoša, pa še veliko sem zunaj, tudi v zimskem času. Včasih grem teči. Odvisno. Koliko ur ste torej od doma? Koliko časa prebijete v fitnes centru? Mogoče 2 uri v enem kosu. Če je to 3- krat na teden, je to 6 do 7 ur. Poleg tega se potem še malo usedemo in kakšno rečemo. Ampak ste poročeni? Da. Žena podpira te vaše izhode? Se jezi? Ne, nikoli. Ste potem doma manj tečni, kot ste rekli, da potem tam sprostite negativno energijo. Gotovo mi pomaga. Pravzaprav je tako. To se dogaja. Če je človek v stalnem gibanju in potem nekje sedim doma zaprt med štirimi stenami, res postanem včasih siten. Ampak kdaj najbolj uživate? Takrat ko se odločite, zberete to voljo- ker za to je potrebna volja, da se človek odpravi od doma, odide na fitnes, med samo vadbo ali po fitnesu, ko si morda rečete, da lepo, da ste danes pa spet naredili nekaj zase?    Jaz uživam med samim fitnesom zelo. Če ne bi, verjetno ne bi tega delal. To mi je nek izziv. Iščem potrditev sam pri sebi, da sem pri svojih letih še kolikor toliko fit in zdrav. Kolikor sem rekel, pa mi tudi neko druženje s prijatelji v tem športu nudi neko zadovoljstvo. Kaj to pomeni, da si po fitnesu privoščite tudi kakšno pivo? Zakaj pa ne? Mislim, da to ni nič takega. Včasih tudi. Eno že, zakaj pa ne? Andreja, pivo, tortica po fitnesu, je greh? Zakaj ne? Tako kot je rekel že kolega. Odvisno kaj želimo, kakšen življenjski slog vzdržujemo. To je čisto individualna odločitev. Ampak vi imate za seboj zanimivo življenjsko zgodbo. V enem obdobju svojega življenja ste se odločili izklesati svoje telo v bodibilderko. Kaj vas je spodbudilo k temu? Kako se je to zgodilo? Mislim, da je bila to notranja želja. Nekaj, kar čutiš, da te žene. Ker to je res tako ekstremen šport v katerega te nihče ne more pregovoriti, niti nihče ti ne more obljubljati neke nagrade ali karkoli. Gre za neko notranjo težnjo po tem, da res vztrajaš do konca in izklešeš telo. Vi ste hitro prišli v ta šport, hitro ste odšli iz njega. Iz tekmovalnega, ja. Ampak kako bi opisali to obdobje svojega življenja? Po eni strani je bilo obsedeno stanje kar se tiče treninga, kontrole nad telesom, nad hrano. Po drugi strani pa nek tak vzvišen občutek doživljanja sebe. Notranje zavedanje kot da bi se neko notranje oko odprlo. Dobiš drugačno predstavo o telesu, o vsem. So bili in zelo zelo lepi trenutki, pa tudi takšni, ki bi jih najraje pozabila.  Ampak danes imate s seboj tudi nekaj slik. Nam jih boste pokazali? Če jih pokažete meni, jih bom jaz pokazala. Osvojili ste kar nekaj zvenečih naslovov. Bili ste evropska prvakinja v amaterstvu. Ja, leta 1996.   Sem že pozabila. 4. ste bili. Ja, na Miss Univerzum. To so bila kar tekmovanja v težki kategoriji, tako da sem bila obdana z veliko mišicami. Ampak kako se človek počuti... Jaz sem zdaj izbrala tako posebno lepo sliko... ko si človek zgradi to? Ko ste med moškima kolegoma. Da si zgradiš takšno telo? Saj pravim, da je občutek poseben, ker pripelješ neko stvar do vrhunske izvedbe. To je podobno kot kjerkoli drugje, ko neko stvar izpelješ do konca in imaš tisti občutek mojstrovine. Ampak pravim, da je to obdobje v življenju. Zahteva veliko odrekanja. Mogoče tudi malo asocialno, ker odpadejo vse družabne stvari. Vsaj v tem času, ko resno tekmuješ. Drugo je, če rekreativno oblikuješ telo. To je zgodba za sebe. Ko ste se pogledali v ogledalo, ste si bili všeč? Moram reči, da ja. Ta predstava, kako se dojemaš, se spreminja. Ta pogled je drugačen. Potem, ko opuščaš ta trening profesionalno, se ti spet ta pojava razblinja in te nekako normalno telo postaja blizu. Sem imela te projekcije, kdaj sem si všeč in kdaj ne. Ampak moram reči, da v tej obliki, ko sem bila mišičasta, sem si takrat bila všeč. Drugače tega ne bi počela. Je pa dejstvo, da nisem vztrajala naprej, ker to ni bilo moje poslanstvo, razvijati še več mišic. Meni je bil izziv poznavati gibanje na široko, spoznati telo, občutiti telo, najti optimalno pot gibanja.    Koliko ur ste preživljali v fitnesih? Ne bi mogla reči v urah, ker gre res za obdobje, kjer res vedno gledaš na to. Ker je vse prepleteno- s počitkom, s pravilno prehrano, s pravilnimi dodatki. To je res preokupacija s tem. O tem boste še kasneje kaj rekli, ko bomo prišli na prehrano. Kot bivša športnica z diplomo profesorice za športno vzgojo ste se kdaj želeli zaposliti v fitnes centru? Prej smo slišali doktorja, ki je omenil, da tudi fitnes centri potrebujejo kvaliteten kader. Nekako sem ves čas rasla gor s pojavom fitnes industrije v Sloveniji. Nekaj centrov sem pomagala postavljati. Vedno sta bila navzkriž ta strokovna pot in obrtniški pristop zaslužiti, ponuditi stvari, da bi prišlo čim več ljudi. To je vedno hodilo navzkriž, tako da se sama osebno nisem nikoli videla v nekem fitnes centru, ker sem preveč želela pristopiti k posamezniku na individualen način, se maksimalno posvetiti in tega takrat nisem mogla razvijati, zdaj sem pa že toliko samostojna, da tega ne iščem več.- Želeli ste biti osebni trener. Vi ste danes osebna trenerka. Ja, to je moj kruh. Naporen posel, zelo lep. Zdaj ko imam sama družino, je težje, ker se le ne morem toliko ljudem prilagajati, niti sobote in nedelje. Je pa to zelo kompleksno delo. Zahteva znanje, več kot samo, da si inštruktor fitnesa. Celosten pristop k obravnavi človeka. Poznati moraš tudi meje, do kje lahko sežeš. Poznati tudi vsa ostala področja, ki mejijo s tem, kako pomagati človeku, da vzpostavi zdravi slog življenja. Morda napotiti k ustreznemu strokovnjaku, biti v povezavi s temi ljudmi, da res pride potem do izraza ta osebni trening, ki pomaga človeku, da spremeni svoj slog življenja v zdrav slog življenja. Polona, kdo pa so zaposleni v fitnes centrih? Ste vi redno zaposleni? Ne. Se mi zdi, da fitnes centri ne zaposlujejo redno ljudi. Enostavno zato, ker je par problemov, ki jih tudi sami lastniki ne morejo rešiti. Eden izmed problemov je gotovo nelojalna konkurenca. Veliko športnih objektov, OŠ, telovadnic srednjih šol, ki se jih oddaja v rekreativne namene posameznim skupinam. Cene so enake kot v športnih centrih. Razlika med lastnikom, ki vloži 3 milijone evrov v določen projekt ali malo več ali malo manj in nekom, ki najame telovadnico za določeno obdobje, je gotovo velika. Ker lastnik centra se odloči za investicijo, za posel, za nek rizik. In ta nelojalna konkurenca mu gotovo odvzema del posla. Jaz sama mislim, da OŠ in srednje šole bi morale biti namenjene otrokom in ne odraslim in njihovi rekreaciji. Ker gre tudi za strokovnost ljudi, ki potem v teh prostorih delajo.  In kakšna je ta strokovnost ljudi, ki delajo tam? Kakšna je usposobljenost? Po mojih izkušnjah ne more nihče zagotoviti strokovnosti tam, ker enostavno ni nobene kontrole nad tem, kdo kaj počne v teh prostorih. Eden od drugih večjih problemov je obdavčenost, davek na športno rekreacijo. Za vse skupinske vadbe je to 20 %. Se mi zdi skoraj nesmiselno, da država tako veliko terja od tistih, ki investirajo v zdravje in da bi morali pomagati lastnikom in tistim, ki se res strokovno ukvarjajo, da jim malo olajšajo to, kar je za dobrobit države, saj le skrbimo za to, da bodo ljudje bolj produktivni, bolj zadovoljni, sproščeni, da bo manj zdravstvenih težav. Enostavno so te težave kar velika ovira na poti do tega, da bo nek fitnes center rentabilen. Rekli ste, da ni nobenega nadzora.    Vi delate v fitnes centrih že najmanj 15 let. Se je kdaj zgodilo, da je kdo prišel k vam in pregledal vašo izobrazbo, vaš način dela? Konec koncev gre za delo s strankami in je na kakšnih napravah verjetno mogoče storiti več škode kot koristi. Seveda. Šport je le poseganje v človekov organizem. Mi delamo z ljudmi, z njihovim mišičnim sistemom, z njihovim srčno- žilnim sistemom, s hormonskim sistemom. Enostavno se mi zdi, da bi morali ljudje vseeno paziti h komu gredo, zahtevati ustrezne licence. Mene v 15- ih letih, pa sem delala v treh različnih športnih centrih, ni nihče preveril, kaj imam in kako delam, če je v redu ali ne, če je dobro za stranke ali ne. Se mi pa tudi zdi, da bi morali sami inštruktorji oz. ti, ki delajo ali v fitnesu ali v skupinski vadbi, malo bolj poskrbeti za to, da bi bili bolj strokovni. To je izziv za vas, ker kolikor vem pa obstaja športni zakon, ki določa tudi kazni glede neustrezne zaposlitve, pomanjkljive strokovnosti. Na papirju je marsikaj, zakoni predpisujejo določene stvari, ampak praksa pa žal ne spremlja tako hitrega in burnega razvoja fitnesa. Tukaj smo v ozadju. Mi v Fitnes zvezi skušamo redno vsaj usposabljati strokovne kadre, tako da je tukaj neka konkurenca vzpostavljena. Kako pa je z lastniki fitnes centrov, za kakšen kader se odločijo, ali je ta izobražen oz. usposobljen, ali skrbi za stalno usposabljanje z določenimi licencami, tukaj se je pa do zdaj lahko naredilo zelo malo, ampak upam, da bo v prihodnje počasi prišlo tudi na tem področju do izboljšanja, ker zanimanje na Fakulteti za šport za smer fitnes je vedno večja. Vedno manj študentov vidi svoje poslanstvo naprej kot bodoči profesor športne vzgoje v OŠ ali srednjih šolah, ampak že razmišljajo o teh zasebnih ponudbah športnih programov, od katerih je tudi fitnes zelo zanimiva aktivnost. Ampak za zdaj, Polona, kdo so voditelji? So to študenti, ki so dobro plačani?    Delo je dobro plačano. Se mi zdi, da v večini prevladujejo študentje. Ne glede na to, ali so iz Fakultete za šport ali katere druge fakultete. Tisti, ki jim je ta način dela všeč oz. jim ustreza. Mislim, da kar se tiče strokovnosti, je problem tudi v tem, da če se posameznik odloči odpreti fitnes center- jaz osebno sem preverila na Gospodarski zbornici- ni nobenih zahtevkov, da bi on zadovoljil kakšne potrebe po ustreznem kadru. Torej lahko odpreš in nastaviš človeka tudi samo na podlagi kakšnih dolgoletnih izkušenj, brez ustreznih potrdil, tako kot je v tujini obvezno. Ti inštruktorji, ki delajo zdaj, eni imajo in eni nimajo. Obstajamo ljudje, ki se samoiniciativno izobražujemo, obstajajo pa nekateri, ki mislijo, da je to, kar znajo, dovolj za to, da zaslužijo. Zdaj se je začela sezona fitnesov. Veliko fitnes centrov oglašuje to svojo ponudbo. Kako pa naj vemo, katerega izbrati, da bo pravi, da morda lastniku ne gre samo za denar, ampak tudi kvalitetne storitve? Imate vi kakšne izkušnje, gospod Marko? Ne vem. Jaz sem že toliko let v tem ljubiteljsko in je to res, kar je rekla Polona, da smo mi ljudje kot potrošniki premalo seznanjeni, sploh če smo laična družba, ki ni v športu doma, imamo lahko včasih zelo malo izbire ali da bi nas nekdo izobrazil v tem, na koga bi se obrnili, kam bi šli. Jaz osebno poznam toliko fitnesov, sam sebe poznam. Meni je lahko izbrati, poznam te zadeve. Medtem ko pa vidim pri svoji ženi, kolegicah, ki se selijo iz enega fitnesa v drugega in je to resnično problem.    Kako pa vedeti ali je fitnes dobro opremljen, ali je slabo? Tam je kopica teh naprav. Zanje bi potreboval študijo, da bi vedel, kaj so dobre in kaj slabe naprave. Saj pravim. Prideš v nek fitnes in v nekaterih pride vaditelj do tebe in ti vsako napravo posebej razloži, kako se pravilno dela, ker si lahko narediš- ne lahko, zagotovo si narediš precej več škode, če nepravilno izvajaš vaje. Sem pa že naletel na fitnese, ko te enostavno prepustijo. Prideš in rečejo, da so tam naprave, izvoli. Če si laik, delaš kar delaš. Kaj si si pa s tem naredil, je pa vprašanje, če te naslednji dan bolijo sklepi. Mišice. Mišice so še malo. Si poškoduješ vezi. Ne vem, če je to ravno to, za kar hodiš na šport. Se lahko vključim? Prej smo govorili o kadrih. Zakon o športu določa, da lahko vodi določeno športno vadbo samo strokovno usposobljen kader. Kot smo rekli je zakon nekaj, kako pa je v praksi, pa inšpekcijska služba ne deluje. Mi smo enkrat gostili na našem kongresu Fitnes zveze Slovenije. Republiška državna inšpektorica na področju športa je rekla, da je ona sama na tem področju in nikakor ne more ustreči vsem zahtevam in potrebam na terenu, ker se marsikaj nedovoljenega dogaja. Kakor sem rekel, skušamo v Fitnes zvezi- smo tudi razmišljali o projektu, na kakšen način bi ocenjevali nivo, kot ste prej vprašala, kakovosti posameznega fitnesa? Gre za opremljenost, lokacije, parkirišče. Gre pa seveda tudi za strokovno usposobljenost kadrov, ki v tem fitnesu delajo. Ker ena stvar so mrtve stvari, ki so v fitnesu, druga stvar pa so inštruktorji, ki dajejo življenje temu fitnesu, pravi utrip. Dober inštruktor pripelje v mogoče ne tako dobro opremljen fitnes tudi stranke, ki bodo z veseljem tja hodile. Ker je večinoma odvisno od ljudi.    In koliko se lahko naši fitnes centri primerjajo s centri v tujini? Z opremljenostjo zelo dobro in z urejenostjo. Tukaj ni nobenega vprašanja. Jaz mislim, da je največji problem v strokovnosti. Tudi druge države so imele težave z inštruktorji in trenerji, pa so to potem le uredili, da lahko delajo le ljudje z ustreznimi licencami. Pri nas pa ni nadzora, kontrole in lahko dela, kdor hoče. Gledalci Polnočnega kluba so stari približno 50 let. Katere oblike vadbe bi jim vi, ki imate izkušnje, priporočali? Če bi bili osebna trenerka in bi želel nekdo z vami tudi v fitnes? Danes je taka pestra ponudba različnih oblik. Zdaj bom uporabila izraz gibanje, meni je to zelo ljub izraz, ker z njim opišemo, da se ukvarjamo sami s svojim telesom, ne pa da treniramo posamezno športno aktivnost. Tukaj je res široka paleta. Jaz bi mogoče poudarila to, da je fitnes le en širši pojem s katerim mi opisujemo določene aktivnosti, ki nam povedo, kdaj je oseba fit oz. ni fit. Že sama beseda fitt opredeljuje frekvenco, pogostost vadbe, vrsto vadbe, čas vadbe- frequency, intensity, time in type to pomeni. Tukaj lahko najdemo široko paleto. Od tega, kar imamo danes predstavljeno, do vseh možnih drugih oblik, ki se danes pojavljajo na tržišču. Pomemben pa je ta individualni pristop, da lahko osebo prepoznamo v kakšnem kondicijskem stanju je. Potrebujemo znanje. Da vemo, kako s to osebo pravilno začeti, da ga naučimo abecede gibanja, ne pa, da ga kar pošljemo nekam na neko težko obremenitev z utežmi. Potrebujemo znanje. Mislim, da je povsod potrebno začeti pri človeku samemu z nekimi preprostimi oblikami gibanja in uporabo lastne teže, potem pa od tukaj naprej gradimo obliko vadbe, ki je posamezniku pisana na dušo.    Ampak v tej programski paleti vadb, ki jih je težko prešteti, ker jih je toliko, katere so najbolj priljubljene? Zdaj je zelo popularen pilates. Zadnje čase je zelo na udaru, ker združuje željo po oblikovanem telesu, vendar s to vadbo ne moremo pridelati veliko količino mišične mase. Gre za izredno učinkovito obliko vadbe, ki združuje krepitev mišic, vzdržljivost, gibljivost celotnega telesa. Bistvo vsega tega je nadzor nad telesom. Kontrola, ki je danes zelo popularna in se prenaša v vse druge panoge športa. Do različnih oblik joge. Seveda se te zadeve zelo prepletajo, tako da imamo tudi joga- lates med pilatesom in jogo. Danes so poskusi približati ljudem čim bolj všečno vadbo, da bi bilo vsakemu prav. Mi smo se tudi trudili, da bi pilates danes pokazali v studiu, pa se je zapletlo. Pravite, da je preveč komplicirano. Ne, ampak glede na to, da je bila tema današnjega večera strokovnost, sta tudi obe inštruktorici, ki se izobražujeta, v tujini, in sta po mojih informacijah in izkušnjah tudi eni izmed najboljših v Sloveniji; to ponudbo prijazno zavrnili in to samo iz razloga, ker enostavno ne bi mogli tako kvalitetno predstaviti vadbe, kakršna je. V tem času. Ker bi potem enostavno ljudje napačno sprejeli to informacijo in narobe razumeli. Je gotovo boljše, da ne pokažeš nečesa, če ne moreš 100 % stati za tem.    Ampak je zanimivo, da ta vadba pilates izhaja od Pilatesa. To pa je bil človek, ki je bolehal za astmo. To je menda tudi vaša težava, gospod Marko. Res je. Potem za rahitisom. Ampak kar je bistveno, dočakal je 87 let. Se je te veščine težko naučiti? Lahko to počnemo samo organizirano v fitnes centru, ali tudi doma? Seveda. Vendar rabimo napotke v obliki video posnetkov ali individualne obravnave, ali če imamo nekaj izkušenj na področju gibanja, tudi iz knjig. Poteka pa v tišini. Zakaj? Gre za trenutek čutenja telesa in ta nadzor nad telesom, ki ga lahko v tišini sami s seboj lažje vzpostavimo. Ampak prebrala sem- ne vem, če drži, boste povedali- da po desetih vadbah pilatesa čutiš spremembo na telesu. Po 20- ih jo že vidiš, po 40- ih pa imaš novo telo. Čeprav mi ne želimo danes poudarjati te izklesanosti telesa, ampak bolj zdravje. To drži? Drži. Če to redno in pravilno izvajamo, se pojavijo ti rezultati. Lahko bi rekli, da se po vsaki organizirani vodeni vadbi v fitnesu pojavijo navadno rezultati v počutju, v izgledu in tudi v samem lastnem občutenju in samopodobi. Če je res vodena in pravilno usmerjena vadba. In seveda mora biti ustrezen čas, frekvenca in pogostost vadbe. Če nekdo pride v fitnes in reče, da bo samo enkrat na teden, mu lahko iskreno razložim, da željenih rezultatov ne bo dosegel, ker mora biti le frekvenca treningov ustrezna, da se v nekem organizmu doseže neka željena sprememba. Torej bližnjic ni. Ni jih.    Morda bi mi zdaj predstavili bodypump. To, kar izvajata gospod Gregor Medved in Saša Pirc. To je eden od programov. Prihaja iz Nove Zelandije, tako kot ostali programi Les Nielsa. Tukaj vidite nek trening s prostimi utežmi. Namenjen je oblikovanju telesa, aerobni vadbi. Dela se z nizkimi težami in z večjim številom ponovitev. Gre za krepitev zgornjega dela telesa, spodnjega dela telesa, hrbtnih mišic in seveda obenem tudi aerobna vadba. Za nekoga, ki si mogoče želi malo oblikovati telo in nima časa 2 uri preživeti v fitnes centru, se z lahko usmeri na bodypump, ki je ena od bolj popularnih oblik skupinske vadbe v današnjem času. Moram še poudariti, da te skupinske vadbe, ki se tukaj izvajajo, oz. ki se na splošno tržijo v Sloveniji, niso samo za ženske in ne samo za moške, ampak se da v vseh teh vadbah kombinirati. Mogoče je predsodek moških, da aerobika in pilates nista za njih, ampak se mi zdi, da nobenemu od njih ne bi škodilo, če bi se udeležil tudi kakšnih teh vadb. Doktor Sila, je vam ta oblika vadbe blizu? Ste kdaj dvigovali uteži? Strokovno so podkovane, domišljene. Stvar je mednarodno priznana, v Sloveniji nismo prevedli teh nazivov. Nekateri naši strokovnjaki se pritožujejo, da nekritično uvažamo vse te izraze kot body attack, bodypump. Iz tiste začetne aerobike, ki jo poznamo- Jane Fonda- je šel razvoj izredno naprej. Takrat je bilo res veliko skokov, hitra glasba, velika intenzivnost, medtem ko so danes ti programi veliko boljše preštudirani za različno pripravljene osebe. Ravno tako kot je povedala kolegica- za moške, za ženske, za mlajše, za starejše. Ponudbe je res toliko, da lahko vsak zadnje čase najde v različnih fitnesih eno ustrezno aktivnost. Sicer je danes poudarek na fitnesu, še vedno pa bi lahko rekli, da kadar pa možnosti lepega vremena dajejo, da se lahko usedemo na kolo, gremo teči ali hoditi, je pravi greh, da kakšen inštruktor zraven stranke v fitnesu stoji, ki teče na tekoči preprogi, zunaj je pa krasno sonce in Šmarna gora v ozadju.    To že. Ampak problem je pri ljudeh, da so zelo nedisciplinirani. Če bi bili, bi bili mi verjetno vsi brez dela. Jaz mislim, da ima skupinska vadba neko prednost, to je ta skupinska motivacija. Navadno je prisotna glasba in je ljudi veliko lažje potegniti v to energijo 15, 20 ljudi veliko skupino. Eni se skrijejo, drugi se izpostavijo, eni najdejo nove prijatelje, eni pridejo s prijatelji tja. Se mi zdi, da skupinska vadba z redno rekreacijo kar ustreza. Jaz sama vem, da rekreativci, ki redno hodijo k meni, pa poleti nehajo z idejo, da bodo sami nadaljevali, se mi zdi, da skoraj večina tega ne dela redno. Marko je eden redkih, ki trenira 3- krat, 4- krat ali 5- krat tedensko tudi v poletnem času, tudi ko je lepo vreme. Mi je pa znano, da velika večina teh, ki hodijo na skupinske vadbe, se potem prepustijo poletnim mesecim in uživanju in je za fitnes centre to tudi kar velik problem, ker sezona traja 7 mesecev. Tudi Andreja ima verjetno kakšno obdobje, ko manj dela. Mogoče je ta individualni pristop le boljši, ker ljudi lažje usmerjaš, lažje nekomu razložiš, da rabi redno rekreacijo 3- krat na teden, kot tukaj, kjer gre za maso, ki konča maja in če je takrat lepo, to pomeni, da bodo že maja manj obiskovali centre. Če je september lep, tudi takrat še ne bodo. Potem pa novembra začnejo in iz mojega vidika inštruktorja je zelo škoda, da nekdo 7 mesecev redno trenira, pridobi določeno vzdržljivost in potem, ko bi jaz rada nadaljevala z njim, odneha. Izgubi spet določeno vzdržljivost, določeno mišično maso in potem moram jaz v začetku njegove in moje sezone spet štartati s korakom naprej. Naredi se 3 korake nazaj, 2 naprej, spet nazaj... Tako da je težje doseči cilje, ki jih oni želijo, ko pridejo v fitnes. Tukaj gre ravno za to. Ta koncept fitnesa, če dela v fitnesu- kaj ponuditi ljudem? Gre za to, da v fitnes hodimo na nek način zato, da pridobimo neko splošno vzdržljivost, boljše sposobnosti, s katerimi lahko zunaj določene športne aktivnosti kvalitetneje izvajamo. Če imamo dober odnos s strankami, jim na nek način privzgojimo ta občutek za gibanje, ki ga podaljšuje- ko je lepo vreme, gredo ven. To bi moralo biti pravilo samega fitnesa. Interes vsakega inštruktorja bi moral to biti. To je zdaj stvar šolanja. In informacij, ki jih posreduješ tekom vadbe. Je pa tako, da so določeni fitnes centri že v koraku s časom in nudijo ne samo vadbe z utežmi individualno ali skupinsko, ampak dejansko skupinski tek v naravo, kolesarjenje. To je tista prava ponudba fitnesa. Mi se zdaj preveč pogovarjamo ekskluzivno samo o skupinski vadbi v dvorani ali individualno z utežmi. Gre za cel spekter problemov, ki je od lastnikov, kaj imajo v ponudbi, do tega, kaj inštruktorji delajo v dvoranah, do tega, kako stranki predstaviti, da bo 12 mesecev redno trenirala. Do tega, kako stranke same dojemajo poletne mesece ali odsotnost skupinskih vadb. Gotovo je veliko lažje in prijetnejše, če greš ti z nekom izven zaprtega prostora. Zagotovo.  Jaz govorim zdaj o tem našem spiningu in tej naši družbi. Mi si z inštruktorico organiziramo tudi v poletnih časih izlete s kolesi nekam. Sicer ne prav pogosto, ker je to povezano z nekim časom, z neko koordinacijo.   Ampak si naredimo. Ampak smo eni redkih, ki se tudi po končani sezoni v fitnesu dogovorimo pa gredo oni posebej ali grem jaz z njimi na maraton. Prednost skupinskih vabd je malo v času, ker poleti tudi ljudje hodijo v službo in pridejo ob 5h, 6h domov. Mogoče je včasih lažje iti za eno uro v dvorano kot za 2 uri v naravo. Potrebe ljudi so različne, ampak jaz mislim, da bi znal kvaliteten center ponuditi tudi pozimi organizirano hojo na smučeh, alpsko smučanje. Karkoli, vse te različne športe vključiti v svojo ponudbo. Potem pa je spet začaran krog, kje dobiti ljudi, ki bodo to počeli, koliko jih plačati? So ti ljudje izobraženi ali ne? Vrtimo se v začaranem krogu ponudbe; takšna in drugačna ponudba, takšni ljudje, v končni fazi pa skoraj vedno zmanjka denarja za to, da bi se ljudje izobraževali. Moja izkušnja je, da zelo malo lastnikov vlaga v svoje ljudi. Če so to študenti, neredno zaposleni, zagotovo ne. Se da sicer dogovoriti posamezno s posamezniki. Moj interes je, da bi se ljudje počasi začeli ozaveščati o tem, kdo je dober inštruktor. Da bi mogoče oni zahtevali kakšne licence, potrdila. Jaz mislim, da to se dogaja, ker ljudje le hočejo imeti kvalitetno vodstvo- eni več eni manj, eni se s tem šele spoznavajo. Mislim, da bo čas sam naredil svoje in konkurenca na trgu bo pokazala boljše od manj dobrih. Jaz mislim, da je to gibanje v fitnesu, ta izbira različnih vrst, izpolnila eno veliko vrzel športne ponudbe v Sloveniji. Ker ljudje hodijo v fitnes res zaradi čisto različnih razlogov. Eni po poškodbi, da si sanirajo svoje poškodbe. V fitnes hodijo skoraj vsi vrhunski športniki, kjer imajo dodatno vadbo, pa naj bodo to smučarji, košarkaši, rokometaši, nogometaši. V fitnesu se osredotoči na tiste mišice in dele telesa, ki so za posamezen šport najbolj odgovorni in to se da dostikrat doseči samo v fitnesu. Nekdo hodi v fitnes samo zaradi rekreacije, zato da se počuti boljše. Nekdo hodi zato, da vidi tiste kolege, ki so tam. Fitnes ima tudi to prednost, da lahko hodiš ne glede na urnik, ki ga imajo neke telovadnice. Nisi vezan na skupino košarke ali odbojke, ampak greš, ko imaš čas, kadar se dobro počutiš. Ne bi se strinjal s tem, kar ste vi rekla, da moraš zbrati voljo. Če jo moraš zbrati, to pomeni, da to ni tvoj življenjski slog. Ti čutiš potrebo in komaj čakaš, da greš brcati žogo, igrati tenis ali v fitnes. Tista tvoja notranja želja, da te drugi skoraj zaustavljajo, da greš že spet v fitnes. Življenjski slog je tisti, ki ti mora narekovati ta posledično zdrav način življenja.  Jaz sem prepričana, da Goran Miličevič in Primož Štrancar- zanj lahko tudi povem, da je bivši tekmovalni kolesar, udeleženec olimpijskih iger leta 2001, da imata oba dovolj volje. Kar se pogovarjamo, vidim, da izvajata ta spinning.   Ja, to je ena od trenutno bolj popularnih oblik skupinske vadbe. Pojavljajo se različice: spinning, spin, indoor, cycling. Jaz ga lahko zagovarjam, ker nekoliko bolj poznam program, ker ga sama poučujem že 12 let in ima tudi najdaljšo zgodovino. Program prihaja iz Amerike, kjer je inštitut, podjetje, ki se ukvarja izključno samo z raziskavami, z novimi programi in s tem, kako se pač nove programe uvaja v program spinninga, kako se telo odziva na te dražljaje. Za njim stojijo tudi fakultete, ameriške univerze. Oni razvijajo program, ga izboljšujejo in to znanje potem posredujejo naprej po Evropi, po Sloveniji. Za moje pojme je tudi ena najbolj varnih vadb, ker gre za aerobno vadbo. Kot vidite, so lahko udeleženi tudi fantje. Kolo predstavlja tudi enega najbolj varnih načinov treniranja. Vzdržljivost sami vemo, kaj doprinese k nekomu. Gre za krepitev srčnožilnega sistema. Mi imamo na spinningu od 15 let do 60 let stare ljudi. Ne glede na to, koliko so pripravljeni. Ker ima možnost vsak individualne obremenitve. Dela se na odstotek srčnega utripa, ker je pomembno, da vemo, v kakšnem območju delamo. Ljudje imajo namreč različne cilje: eni bi radi shujšali, eni bi radi bili boljši, ena gospa bi rada prišla malo hitreje na Šmarno goro, en gospod bi pa rad zdržal maraton 5 ur, nekdo pa bi rad prišel hitreje na Vršič. Moja naloga inštruktorja je, da skozi ta trenažni proces njih tako treniram, da bodo ta cilj dosegli. Na kolesu se odpravljajo tudi razne poškodbe kolena, ne trpi hrbtenica, lahko ljudje s prekomerno težo delajo na njem, ker je lažje sedeti kot teči in skakati. Poleg tega ne gre za nobeno koreografijo in je mogoče ta psihična sprostitev veliko večja kot pri kakšni drugi vrsti skupinske vadbe, kjer ni treba razmišljati ali bo nekdo stopil levo desno, naprej in nazaj, ampak se res prepustijo kolesarjenju. Uporabljajo se tudi tehnike iz naravnega kolesarjenja. In glasba.    Glasba manjka, da. Omenili ste hujšanje. Andreja, če pride k vam gospod ali gospa in vas prosi, da ji- mu kot osebna trenerka pomagate shujšati 20 kg, kako se lotite dela? Kako pomagate taki osebi? Na začetku je en izčrpen pogovor, potem sledi analiza telesnega stanja, nakar naredim nek okviren plan, kjer postavim neke realne cilje in se z osebo ponovno pogovorim, kaj se da narediti v tolikšnem času z določeno intenzivnostjo. Ker pa gre tukaj jasno za življenjske stvari; služba, otroci, potovanja, bolezen, se zadeve lahko zamaknejo in ta realni cilj- namesto da ga dosežemo v pol leta, ga lahko potem podaljšamo v enem letu. Tako da poskušam človeku najprej razložiti, da ne gre tukaj za to, v kako kratkem času bo shujšal, ampak da gre za ta spremenjen način življenja, odnosa do telesa in postopno spreminjanje razvad pri prehranjevanju, ki ne vodijo k željenemu cilju, pa posameznik mogoče ne ve, da se slabo prehranjuje. Najprej sestavite ta program, potem pa pridete do vadbe. Koliko je recimo treba plačati za ta program, ki ga posredujete tej osebi in koliko je potem treba odšteti za uro vašega dela? Če govoriva o mojem delu, je celosten program, v katerega je vključeno učenje, motiviranje, kontroliranje- in to ves čas, ne glede na to ali pride oseba do cilja v enem letu, več ali manj- 500 evrov. Voden trening je nekaj drugega. Tukaj so cene različne: ali delamo vadbo na domu, delamo vadbo v naravi ali v fitnes centru. Cene se gibljejo od 35 do 80 evrov na vadbo. Moja konkretna vadba je uro in pol ker znotraj tega je priprava človeka, pogovor, ogrevanje, ohlajanje in tistih 45 minut učinkovite vadbe, ki je tisti trenutek potrebna.- Če je potrebno, potem tudi tečete z osebo? Absolutno. Jaz sem tega mnenja, da je treba človeku dati en vzor, dajati tempo, ga spomniti na vdih, korak. Zelo intenzivno se povežeš s to osebo. Ne da ti oseba bolj zaupa, ampak vidi nek smisel, da bo šlo. Postopoma postaja ta oseba tudi samostojna, ker moj cilj je, da ti ljudje zelo hitro postanejo samostojni. V prvi fazi, ko sem večinoma z njimi, pravim jaz temu faza učenja. Ko se spoznavamo s telesom, dvigujemo fiziološke sposobnosti na nek nivo, kjer bomo lahko potem prišli do stanja, kjer govorimo o aerobni vadbi za izgorevanje maščobe, o krepitvi mišic v smislu, da jo oblikujemo. To se zgodi kasneje, v drugem ali tretjem mesecu redne vadbe. Postopno.  Torej ste na nek način 24 ur tudi na voljo tem osebam? Npr. da vas kakšna oseba pokliče sredi noči, da je tako grozno lačna, da ne zdrži več. Kaj storite? To se je dogajalo. Zdaj ko imam družino, povem vnaprej, da je to morda lahko ovira. Pokličem nazaj, če lahko, ampak sem nekje na voljo. Čeprav so zdaj ljudje tudi malo bolj obzirni. Seveda, takrat imamo pogovor. Če je treba, grem z ljudmi v trgovino, pomagam nakupiti. Grem v restavracijo, skupaj jemo en obrok, da pokažem, kako lahko jem zdrav obrok, pa nisem prikrajšan, da ne uživam. Da se postopno z zavedanjem, kaj se s telesom dogaja in s spoznavanjem teh fizioloških procesov človek sam spremeni, svoj odnos do vsega. In potem to ni več tako težko. Ali potem tem osebam pomagate tudi z raznimi čudežnimi pripravki? Slišala sem, da jih je mogoče brez problemov dobiti tudi v fitnes centrih. Vi to poznate. Dodatke mislite.    Če se vrnem k tej vaši sliki, ne vem, ali je takšno telo mogoče zgraditi samo z dietno prehrano. Nemogoče. Iskreno povem, nemogoče. Kar se tiče vrhunske izvedbe telesa, nemogoče. Potrebna je res kvalitetna hrana, k kateri gredo vzporedno določeni dodatki. Brez tega ne gre. Kaj se tukaj je: treba je imeti zelo zdrav pogled in odnos do tega. Sem pa absolutno proti prehitri uporabi tega. Tudi svojim varovancem ne pišem diet ali navodil s temi dodatki. Celotno prehranjevanje, ker smatram, da je potrebno z zdravo uravnoteženo prehrano doseči določen nivo. Če želi oseba še nadaljevati oz. doseči še več, kar jasno s poglobljenim treningom in z drugačnim odnosom do sebe se spreminjajo tudi celi. Nekateri opustijo svoj cilj in si rečejo, da so si zdaj všeč. Na Šmarno goro pridem v doglednem času, sposoben sem teči čez Golovec. Krasno, to je to. Drugi želijo še nekaj več. Spoznajo nekaj drugega in bi radi imeli še izklesane trebušne mišice morda. Takrat gremo potem mogoče previdno v določene zadeve. Ampak to je popolnoma na koncu, ko je oseba že trenirana, pozna zadeve. Tukaj so vitaminski preparati. Do tega, da je treba vnašati dodatne beljakovinske preparate. Ker moramo vedeti, da če želimo zgraditi neko simetrično telo, na katerem je malo več mišične mase kot samo izklesana in tonizirana mišica, je potrebno še kaj več kot skleda zelenjave in 200 g zrezek. Gospod Marko, po več 100 km, ki jih prevozite na kolesu, si kdaj pomagate s kakšnimi temi dodatki oz. ste morda kdaj tudi v fitnes centru kupili kakšen tak čudežen pripomoček, ki bi vam pomagal k mišicam ali stopil kakšne maščobe? Ne. Preprosto verjamem v to- kot je že povedala kolegica- za zgraditi si mišice ali telo je predvsem veliko dela, zdrava prehrana. Je pa res, kar ste prej rekli, da do neke meje zadeva z zdravo prehrano gre. Ko se neke meje preseže, tiste fizične omejitve- to je usoda vseh vrhunskih športnikov, morajo poseči po nekih dodatkih, ker verjetno niso niti sposobni pojesti na eni kolesarski dirki 7000 ali 8000 kalorij, ki jih porabijo. Vendar jaz to gledam tako: Mi kot rekreativci in jaz kot uporabnik športa za svoje zdravje se s tem ne ukvarjam, niti ni potrebe. Ni potrebe.    Niti nisem pristaš kakšnih takih dodatkov, razen kakšni vitaminski dodatki, ki mislim, da so v današnji prehrani, če ne jemo pravilno, jih potrebujemo, ker je pač osiromašena hrana. Po porabljenih 7000 kalorijah kakšen beljakovinski preparat, kakšno sirotko ali kaj takega. Verjetno ni škodljiva stvar. Vendar mislim, da se mora vsak posameznik v to poglobiti in vedeti, kaj vzeti in kaj mu pripada tisti trenutek. O kakšnih steroidih se pa sploh ne bi pogovarjal. Treba je vedeti, da tukaj ni teh čudežev, ki jih obljubljajo razne reklame. Mislim, da je to zelo napačen pristop, obljubljati osebi, ki pride v fitnes, da naj poje te izgorevalce maščob in bo šlo. Ne bo šlo. Ampak dejansko to delajo. Mogoče si ti ena redkih ali si res iskreno povedala, da se takega telesa ne da narediti. Vem, da ne gre. Vsi, ki se malo več ukvarjamo s športom, to vemo. Ampak ena stranka, ki pride z željo, da bi izgubila 10 kg in ima tam trenerja, ki želi čim hitreje doseči rezultat z njo, posežejo po marsičem in jim dajo. Oni pa nevedni oz. z zaupanjem do trenerja, mu tudi verjamejo. Ti sama veš, da marsikateri od teh ponujenih dodatkov imajo tudi stranske učinke. Mislim, da je nesmiselno ljudem nekaj dajati, če sam ne veš, kaj tista stvar lahko povzroči v organizmu. Tukaj gre spet za znanje, ki ga moraš imeti, če ti želiš ljudem dobro. Najbrž ne bo odveč, če povemo za kakšne stranske učinke gre npr. pri mladih dekletih, ki želijo te topilce maščob. Prvi efekt je kakšen? Ali pa pri fantih, ki želijo mišično maso? Eden popularnih preparatov, ki so jih dajali trenerji, je bila kombinacija efedrina, aspirina in kofeina. Ker ti dvigne temperaturo, pospeši metabolizem. Ampak če je efedrin že tako prepovedana substanca, se mi zdi za enega rekreativca strogo prepovedano, da se mu sploh da taka stvar. Ne potrebuje. Ne, ne rabiš.    Ker nima niti telesa pripravljenega, da bi ta efedrin maksimalno učinkoval. Kot je že rekle kolega, je vrhunski šport nekaj drugega. Vrhunski športnik ima za seboj strokovno ekipo in zdravnika, psihologa, sociologa. Vse to, da lahko pravočasno odpravijo posledice teh prepovedanih substanc. En rekreativec mislim, da vse te podpore nima. Ima edino željo in cilj pred seboj izgubiti to, pridobiti na mišični masi. Trenerji so pa pač tisti, ki jim ljudje zaupajo in trener bi moral biti toliko ozaveščen in imeti toliko vesti, da sam ve, kaj dati ljudem in v kakšnem času je možno doseči spremembe. Cveti črni trg ponaredkov? Seveda. To je eden najboljših trgov poleg droge na svetu. Jaz se ne bi spuščal toliko v te stvari, ampak ko je rekla kolegica, da v vrhunskem športu ima trener vsaj po možnosti eno ekipo strokovnjakov za seboj- v tem našem fitnesu, če govorimo o osebnem trenerstvu, mora biti pa zdaj v tej eni osebi vse to- zdravnik, malo psihologa, motivatorja in vzgojitelja, kot je lepo povedala Andreja, da je treba čim prej človeka vzgojiti, da se sam zaveda in da sam pozna svoje telo in tudi, kakšna hrana je primerna, itd. Kot sva se midva že pogovarjala, ni vse v hujšanju. Če hujšaš nepravilno, si končno vedno hujši. Hujšati moraš pravilno, ker velikokrat ne gre samo za zniževanje telesne teže, ampak gre za prestrukturiranje strukture telesa, ker nekateri imajo kosti in na njih je veliko maščobnega tkiva, pa je človek normalno težak po nekih normah, ki jih postavlja svetovna organizacija. Seveda pa ni na takem človeku nič športnega. V tem primeru je hujšanje slab izraz, ampak prestrukturiranje telesa pomeni, da s primerno vadbo kurimo tiste odvečne maščobe in skušamo pridobivati na mišični masi. Kaj to pomeni? Si vi kdaj pa kdaj privoščite tudi pice, hamburgerje? Seveda. Tisti, ki se redno veliko gibajo, nimajo nobenega dodatnega problema.    Zakaj ne? Prej smo se pogovarjali o dodatkih. Pri vseh vzdržljivostnih športih, ki trajajo uro ali več, je nujno jesti kakšne stvari- seveda normalne energetske ploščice ali karkoli, ker energija je osnova za kakršnokoli mišično delo in če te energije preko hrane ni, lahko pride do poškodbo in do anomalij v funkcionalnih sposobnostih. In še nekaj bi rekel, ko že izhajam iz te naše Fakultete za šport. Fakulteta za šport je tudi zadolžena za to, da skrbi za lepo slovensko izrazoslovje na vseh športnih področjih. Tukaj v fitnesu, ki je mlada panoga, je polno izrazov, ki motijo slovensko izrazoslovje. Že sam fitnes se je nekako udomačil. Mi ga tudi sicer drugače uporabljamo kot v tujini. V tujini je gym dvorana za fitnes, pri nas rečemo kar fitnes. Pri nas rečemo fitnes tudi kar celemu centru, kjer se dogaja cel kup stvari. Kar se tiče teh raznih oblik skupinske vadbe so vse uvoženke, za katere nimamo slovenskih izrazov. Za nekatere jih niti ne smemo imeti, ker kakor je povedala kolegica Polona, so vse stvari strogo zaščitene. Ime je takšno in nič drugače, pa naj je to v Avstraliji, na Finskem ali v Sloveniji. Zgleda, da se bomo morali temu prilagoditi, če je tudi v športu taka velika globalizacija, da moramo te izraze uporabljati in jih sprejeti, ker drugi za zdaj ne obstajajo. Za temi zaščitenimi znamkami stoji tudi ena strokovnost. Centri, ki tržijo bodypump ali spinning, točno vedo, kakšna strokovnost je za tem. Je veliko zlorab teh imen ali izpeljank ali poskušajo lastniki izkoriščati ravno te znamke, ki se v tujini dobro tržijo. Ampak morate vedeti, da en spinning, bodypump, itd. imajo za seboj tudi izobraževanje- začetno, osnovno, nadaljevalna. Vse je narejeno tako, da bi stranke dobile čim več novih informacij in da bi sam trenažni proces bil za njih čim boljši. Ne zato, da bi mi želeli uvoziti neka imena, ker se v tujini dobro tržijo. Naš namen, moj in tudi Gregorja, ki je tam predstavil bodypump, je gotovo, da se vse strokovno odvodi in da ljudje, ki hodijo, pri njih ne pride do poškodb, da so zadovoljni.  Mogoče bi jaz omenila pilates. To je ime po ustanovitelju. Ali Alexander Tehnika. Po ustanovitelju. To je težko posloveniti. Saj ne potrebujemo. Tudi v TV- prodaji so vsi mogoči rekviziti, elektrostimulatorji, ki obljubljajo, da lahko ležiš na kavču, ješ kolikor hočeš, maščobe se topijo, mišice pa rastejo. Nekateri to znajo dobro izkoristiti, ker vedo, da nekje v ozadju vsak želi biti fit. Tukaj je velika tržna niša. Trgovci lahko znajo obljubljati neke najboljše čudežne preparate, izdelke. Ljudje, ki si želijo rezultat, ne bodo razmišljali, ali je to res. " To bo pa meni pomagalo. " Zabloda.- Še to bi vas rada vprašala. Je bilo vam težje zgraditi telo bodibilderke ali potem to potovanje nazaj v običajno telo ženske? Ta druga pot je bila težja. Imate kakšne negativne posledice? Ne bi rekla negativne. Samo to, da imam zadaj v spominu še ta občutek, nimam pa mišic. Ne morem tega občutiti, imam ga pa.  Vračanje v to telo, kjer čutiš celo roko, ne pa še vlaken posebej, mi je bilo zelo težko potem spet sprejeti in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se spet udomačila. Kaj težav v nosečnosti? Prav nobenih. Dve punčki imate. In mož je mišičnjak? Ne.   To je moj pogled, moja zahteva do sebe. To je individualna odločitev in tega ne povezujem z nikakršno kvaliteto ostalega v življenju. Ker počasi tudi zaključujemo, kaj bi rekli, kaj je mogoče pričakovati glede vseh teh fitnes centrov v prihodnje? Konec koncev so postali del industrije, kar zadeva vadbene opreme, oblačila. Pogovarjali smo se o prehrani. Jaz mislim da je prihodnost še vedno v razvoju fitnes centrov. Še vedno v še širši ponudbi. Konkurenca bo vedno težja, hujša. Mislim, da bo tudi zahteva po zelo dobro usposobljenih strokovnih kadrih velika ravno zaradi te konkurence, ker verjetno se bo število ljudi, ki se bodo ukvarjali s tem in hodili v fitnes, še povečalo. Tako da je naloga inštruktorjev in bodočih inštruktorjev in Fakultete za šport in Fitnes zveze Slovenije in drugih; Ministrstva za šolstvo in šport, da temu področju posveti veliko pozornosti, da skrbi nad strokovnostjo pravilnih strokovnih kadrov, da je več nadzora nad tem področjem, ker je zdaj velikokrat možnost lastnikov centrov preveliko in je od njih odvisno in premalo od neke strokovne asociacije, ki bi bila mogoče asociacija vseh inštruktorjev in trenerjev fitnesa, ki bi lahko potem vplivali na pravilen razvoj tega področja. Spoštovani gostje, jaz se vsem iskreno zahvaljujem za sodelovanje v oddaji. Hvala tudi gostom, ki ste jih pripeljali v studio. Mi smo sicer res sedeli, zato so pa drugi toliko bolj delali. Hvala pa seveda tudi vam, drage gledalke in gledalci, če ste bili z nami. Sicer pa je pred nami vikend in poskušajte se odklopiti od dnevnih tegob. Zakaj ne z gibanjem na zdrav način? Pa lep pozdrav.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|