Posebna ponudba: 15. 1. 2010

PRVO VPRAŠANJE JE TOREJ, ALI IMAJO DODATKI V ŽIVILIH SPLOH SMISEL. ČE SE PREHRANJUJEMO ZDRAVO IN RAZNOLIKO, TER SEVEDA DOVOLJ POGOSTO, DODATKI NISO POTREBNI. RES PA JE, DA SE DANDANES LE REDKO KDO LAHKO POHVALI Z ZDRAVO PREHRANO. DODATKI V ŽIVILIH SO POTREBNI. SEVEDA JE PA RESNICA TAKŠNA, DA VELIKOKRAT V TO SKUPINO MEČEMO VSE MOGOČE STVARI. O TEM, DA SO VITAMINI POTREBNI, DA SO POTREBNI KOENCIMI, DA SO POTREBNI RAZNE KOVINE ALI ŠE MOGOČE NEKATERE DRUGE SUBSTANCE, JE TO NEDVOMNO RES. RES JE TUDI, DA ŽIVIMO VEDNO DLJE, DA JE NAŠE TELO V STAROSTI MANJ VITALNO IN PROIZVAJA MANJ SNOVI, KI JIH POTREBUJE ZA DELOVANJE. PREDVSEM STAREJŠI LJUDJE TOREJ DOLOČENE DODATKE POTREBUJEJO. A KAKO VEMO KATERE, KOLIKO IN ALI BO LE- TE NAŠ ORGANIZEM SPLOH ABSORBIRAL? VSAK, KI SE MU ZDI, DA MU DOLOČENE STVARI PRIMANJKUJEJO, NAJ JIH SKUŠA DOPOLNIT S POMOČJO PREHRANSKEGA DOPOLNILA. AMPAK SEVEDA S PAMETNIM PRISTOPOM. NE SEVEDA, DA KOT SLEP VERJAMEŠ VSEM MOGOČIM PRIPOROČILOM, KI SO REKLAME, AMPAK, DA IZBEREŠ TISTE STVARI, KI TI VSAJ PO TVOJEM PREPRIČANJU KORISTIJO, IN POTEM SEVEDA SPREMLJAŠ TO. ČE UGOTOVIŠ, DA NI EFEKTA, POTEM JE BREZVEZE, DA MEČEŠ STRAN DENAR. JAZ NE VEM, ČE RABIM OSEM VITAMINOV ZA ZAJTRK ZRAVEN, LAHKO DA MI TUDI ŠKODIJO, SAJ TO NE VEMO. JAZ BI MLEKARNAM PREDLAGALA, DA ZAČNEJO DODAJAT TISTO KAR SO ODVZELI, KER BODO PRIVOŠČILI TOLE, PA BOMO MISLILI, DA BOMO KALCIJ LAHKO ABSORBIRALI, AMPAK ZA MLEKO SMO PA VZELI POSNETO MLEKO, KI PA JE VITAMIN D Z MAŠČOBO ŠEL STRAN. ZA MLEKARNE BI BILO DOBRO, DA BI TISTI VITAMIN D IN A, KI SO GA ODVZELI Z MAŠČOBO, DALI POTEM ŠE V POSNETO MLEKO. POTEM BI TALE KALCIJ IMEL KAKŠNO KORIST. NAČELOMA SO DODATKI V ŽIVILIH V TAKO MAJHNIH KONCENTRACIJAH, DA Z NJIMI NE MOREMO PRETIRAVATI. NAČELOMA. VZEMIMO ZA PRIMER STEROL, KI ZNIŽUJE RAVEN HOLESTEROLA V KRVI. VENDAR SO POMANJKLJIVOSTI. ČE VZAMEMO, ČE POJEMO, NAMAŽEMO NA KRUH S FITOSTREOLI, NAMAŽEM MARGARINO S FITOSTEROLI, POPIJEMO JOGURT ALI PA MLEKO, POTEM SMO ŽE ENKRAT PREVEČ VZELI IN POTEM LAHKO PRIDE DO STRANSKIH UČINKOV, KER SMO VZELI ZDRAVILO. STRANSKI UČINKI PA SO SEVEDA DELOVANJE NA POMANJKANJE VITAMINA A. E VITAMINA LAHKO RECIMO VZAMEMO PREVEČ, MOGOČE TUDI Z NEKIMI TAKIMI SLABŠIMI OBČUTKI, MEDTEM KO IMAMO NEKAKŠNE REAKCIJE, MEDTEM KAKŠNIH KOENCIMOV ALI PEONSKE KISLINE, PA TEGA NIMAMO. Q 10 JE NEKAJ KAR MORDA RES STAREJŠI MALO POTREBUJEMO, JE PA VPRAŠANJE, ČE V TISTEM PRIMERU NAM ZDRAVNIK NE REČE, PA VZAMEMO ZDRAVILO. KER RAZLIKA JE, ZDRAVILO JE KLINIČNO TESTIRANO, PREDEN JE POSTALO ZDRAVILO. MEDTEM KO PA PREHRANSKI DODATKI OZIROMA OBOGATENO ŽIVILO, TO PA JE BOLJ MALO TISTIH DOKAZOV, KI BI BILI.
O TEM, ALI SE DODATKI ABSORBIRAJO ALI NE, SE NAJLAŽE PREPRIČAMO, ČE ZBOLIMO.
AVITAMINOZE SO ZNANE, SE PRAVI PREVEČ VITAMINA A, ZATO JE BOLJŠE JEST KRUH, KOSMIČE, ŠKODA DAT DENAR ZA SLADKOR IN VITAMINE, KI NE VEMO, ČE SE BODO ABSORBIRAL. CENA SE POVEČA, INDUSTRIJA NAREDI DENAR, ALI OBSTAJAJO KAKŠNE KORISTI, TO PA RES NE VEMO. DELNO SE SNOVI TOREJ VSEKAKOR ABSORBIRAJO, VODOTOPNE PREJ KOT TISTE, KI SO TOPNE V MAŠČOBI. A VSEENO JE DOBRO VEDETI, KAJ VNAŠAMO V SVOJ ORGANIZEM. KALCIJ JE DOBER ZATE, AMPAK KATERI? TISTI KI JE V MLEKU, TO VEMO DA JE. NAJBOLJ DOSTOPEN, ZATO TUDI PRIPOROČILO, OSEM DCL MLEKA ALI JOGURTA ALI EKVIVALENTNO KOLIČINO SKUTE NA PRIMER. VSAK DAN. PA VELIKO ZELENJAVE, SADJA TER MALO MESA. BOLJ KOT BO PREHRANA ZDRAVA, MANJ DODATKOV BOMO POTREBOVALI. KLJUB TEMU, DA JE DANES V TRGOVINI ŽE TEŽKO NAJTI ŽIVILA, KI NE BI BILA OBOGATENA. TUDI PROIZVAJALCI MAJONEZE NA PRIMER SKRBIJO ZA NAŠE ZDRAVJE. ČE GOVORIMO RECIMO O PIJAČAH, TUKAJ NOTER JE VITAMIN C, TA IZDELEK IMA DOBRO LETO DNI ROKA UPORABE, NA SVETLOBI BO, TEGA VITAMINA BO TUKAJ BOLJ MALO. ALOA JE TUKAJ 10 ODSTOTKOV, PA ŠE TA JE BILA V PRAŠKU, TAKO DA VERJETNO ŽE NI NIČ VEČ POSEBNEGA DOBREGA ZA NAS, KALCIJA PA JE 0, 0012 ODSTOTKOV DNEVNE POTREBE V DECILITRU. REKLAMA, RAJE VODO POPIJMO, PA POJEMO ENO HRUŠKO. ČE BI NAM IZNAJDLI SADNI SOK, KI BI BIL ENAK JABOLKU, TOREJ Z VSEMI DOBRIMI LASTNOSTMI, KI JIH NE BI POTEM Z DVAKRATNO TERMIČNO OBDELAVO, NAJPREJ NAREDIJO KONCENTRAT, POTEM GA PA ŠE ENKRAT PASTERIZIRAJO OZIROMA ZATO DA JE OBSTOJEN, BI GA NAREDILI TAKEGA, KOT BI JEDLI SVEŽE JABOLKO. TO BI BILA ZAME INOVATIVNOST. NAMESTO DA SO INOVATIVNI PREDELOVALCI ŽIVIL, BODITE INOVATIVNI SAMI IN SI NA PRIMER ZDRAVO POSLADKAJTE ŽIVLJENJE. NAMESTO BONBONOV, KI JIH PONUJAMO OTROKOM ALI PA KI JIH IMAJO RADI TUDI STAREJŠI, ZREŽITE NA KOŠČKE SUHO SADJE, STOPITE SLADKOR Z VODO IN DOBILI BOSTE KARAMELIZIRANO SUHO SADJE. KARAMELNO MLEKO BREZ DODANEGA KALCIJA PA BO UBLAŽILO BOLEČINO V GRLU IN NAS OKREPILO V TEH DNEH, KO SO PREHLADI SESTAVNI DEL ŽIVLJENJA.
NE POZABITE TUDI NA SAVNANJE, TURŠKO KOPEL ALI PA PREPROSTO VEČ SVEŽEGA ZRAKA V SPALNICI. MRZLA SPALNICA POZIMI NAS BO UTRDILA IN IZBOLJŠALA SPANEC.

Z LETOM 2009 SE JE ZAKLJUČIL PROGRAM EVROPSKE UNIJE, S KATERIM NAJ BI PREPOLOVILI ŠTEVILO MRTVIH V PROMETU, STEKLI PA SO ŽE POGOVORI O NOVEM NAČRTU ZA PRIHODNJE DESETLETJE. TEMU EVROPSKEMU CILJU SMO V ZADNJIH DVEH LETIH INTENZIVNO SLEDILI TUDI V SLOVENIJI, SAJ SMO V ZADNJIH DVEH LETIH ZMANJŠALI ŠTEVILO MRTVIH KAR ZA ENO TRETJINO, TAM ZA OKROG 35 ODSTOTKOV. CILJI NOVEGA NAČRTA ŠE NISO DEFINIRANI, NEKAJ PA JE ŽE ZNANEGA. TAKO NAJ BI DO KONCA LETA 2020 POSKUSILI ŠE ENKRAT PREPOLOVITI ŠTEVILO MRTVIH, ZMANJŠATI ŠTEVILO POŠKODOVANIH ZA 20 DO 40 ODSTOTKOV, PREDLAGANIH PA JE ŠE KUP DRUGIH NOVOSTI. PRIORITETNA PODROČJA PA BODO KLASIČNA, HITROST, ALKOHOL, POTEM JE VOŽNJA POD VPLIVOM PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC, POTEM JE VARNOST MOTORISTOV, VARNOST STAREJŠIH, LETOS OZIROMA V TEM DESETLETJU OZIROMA V TEM PROGRAMU BO TO PRVIKRAT OMENJENO PODROČJE, IZVIRA PA IZ POTREB DO TEGA, DA SE POVPREČNA STAROST NAS EVROPSKIH PREBIVALCEV POVEČUJE, KAR JE ZNAČILNO TUDI ZA SLOVENIJO, IN DA BOMO IMELI V NASLEDNJIH 10- LETIH POVEČAN PROBLEM UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA, KI SO STAREJŠI NAD 65 LET. POTEM SO PA TU ŠE POSEBEJ IZPOSTAVLJENI KOLESARJI, KI JIH TUDI DO ZDAJ NI BILO IN PA SEVEDA KLASIČNO PEŠCI. V PRIHODNJEM DESETLETJU NAJ BI TOREJ IZBOLJŠALI CESTNO INFRASTRUKTURO, DA BI SE UPORABNIKI CEST OB MOREBITNI NESREČI ČIM MANJ POŠKODOVALI, PROMOVIRALI BODO KOLESARJENJE, HOJO, TER UPORABO JAVNEGA PROMETA, VELIKO BO STORJENEGA PRI VOZILIH, PREDVSEM GLEDE ZAŠČITE POTNIKOV IN PEŠCEV. NA TRŽIŠČU SE ŽE POJAVLJAJO NOVI MATERIALI, KI VSRKAJO IN PRERAZPOREDIJO SILO UDARCA.

RESNO PA RAZMIŠLJAJO TUDI O VARNOSTI ZRAČNI VREČI ZA PEŠCE.

O TEM BO ZAGOTOVO ŠE TEKLA RAZPRAVA, VSEKAKOR PA BOMO ŽE OD LETA 2012 V EVROPSKI UNIJI KUPOVALI PNEVMATIKE, OZNAČENE Z BARVNO LESTVICO IN SEDMIMI STOPNJAMI. TE OZNAKE NAM BODO POVEDALE NEKAJ O PORABI GORIVA PRI TEJ PNEVMATIKI, NEKAJ O HRUPU TE PNEVMATIKE, IN O OPRIJEMLJIVOSTI VOZIŠČA TE PNEVMATIKE, OPRIJEMLJIVOSTI PNEVMATIKE NA MOKREM VOZIŠČU. ŽE FEBRUARJA 2011 BODO VSA NOVA OSEBNA VOZILA MORALA IMETI DNEVNE LUČI, OD NOVEMBRA 2012 PA BO POSTOPOMA POSTAL OBVEZEN DEL OPREME ELEKTRONSKI NADZOR STABILNOSTI ALI ESC. OD NOVEMBRA 2013 PA BODO VSA TOVORNA VOZILA MORALA IMETI ŠE DODATEN NADZOR PRI ZAVIRANJU, TER NADZOR POTI, ŽE ZDAJ PA MORAJO IMETI DODATNA OGLEDALA. SPREJETJE DIREKTIVE, KI V SLOVENIJI DANES ŽE VELJA, NA PRIMER NAMESTITVE DODATNIH DVEH DESNIH BOČNIH OGLEDAL ZA TOVORNA VOZILA, KI OMOGOČATA OZIROMA PREPREČUJETA PROMETNE NESREČE Z UDELEŽBO KOLESARJEV. TUDI V SLOVENIJI SMO TO DIREKTIVO PREVEDLI NA NAŠ PRAVNI RED, KAR POMENI, DA VSA TOVORNA VOZILA REGISTRIRANA PO LETU 2000, MORAJO TA DVA DODATNA OGLEDALA IMET.