Radovedni Taček: Usta

Včasih res besede kar letijo iz tvojih ust.
Ne vem, če bom lahko tiho. Včasih če dolgo ne dobim ničesar v usta oziroma v gobček...
Saj boš dobil Taček, samo pazi se! Pazi se!
Česa naj se pazim? Da ne boš cmokal z usti, da ne boš govoril s polnimi usti...
Ti si pa prej lahko obliznil kuhavnico, kaj?
Moral sem pokusiti. Kaj če bi presolil?
Lahko bi ti pomagal! Kaj, kuhati?
Ne pokušati! A ti sploh veš, kaj se dogaja v naših ustih oziroma v ustni votlini medtem, ko mi jemo. Taček mislim, da vem. Usta so prvi del našega prebavnega trakta.
Tako kot bi vagon s hrano postavil na prvi tir.
V ustih hrano premeljemo z zobmi, jo zgnetemo s slino in šele nato pogoltnemo.

Marko, kaj si pa sploh pripravil? Zvedel sem, da je Marjana vegeterjanka, zato sem pripravil zelenjavni zrezek.
Spet bom lačen.

Ali veš, da jaz vedno mislim nate in sem ti kupil veliko kost, samo obiral jo boš malo kasneje.

Oprosti, saj veš, kadar sem lačen sem pač lačen,

saj veš, da so me sama usta, ko sem lačen, govorim brez premisleka.
Taček, ali misliš, da bi ti drugod letele pečene piške v usta? Bi! Ampak, če že mora kaj prileteti, potem bi raje videl, da so to klobase. To je najbolj nezdrava prehrana.
Že mogoče zate in za Marjano. Ko pride Marjana, gled, da boš imel usta zaprta.

Kako bom jedel z zaprtimi usti.
Rekel sem ti, da boš jedel malo kasneje.
Zakaj pa malo kasneje? Pripravil sem mizo in ne bom dovolil, da umažeš prt.

Marko, upam, da te nisem razjezil.
Najprej mi očitaš, potem imaš pa medena usta. Saj nisem jedel medu, še sline nimam.
Saj vem, da tako sladko govoriš, da bi me pomiril. Ja, besede si mi vzel iz ust, pomiri se, ni prvič, da imaš goste.
Ne gre zato! Ali tako težko spraviš besedo iz ust?
Ne gre zato, bojim se. Bojim se, da ima Marjana rajše mačke kot pse.
Nič ne skrbi, če je potrebno znam tudi mjavkati.
Čeprav s težkim srcem. Z usti se bom smejal v srcu pa jokal.
Tvoja usta so polna čudes.

To si pa lepo povedal. Čeprav so usta polna čudes, so samo prvi del prebavnega trakta.

Z usti izvabljamo glasbo iz pihal in trobil.

Aha, a s kitaro misliš osvajati, boš eno zabrenkal.

To je ženskam všeč.
Ali veš, da ima tudi kitara usta?
Ne!
Poglej! To je tale odprtina.
Nekaj se smodi! Nič se ne smodi, vse je lepo pripravljeno, še kozarca dam na mizo, samo ne vem, kaj Marjana pije: sok, vodo...
Bom že videl!
Ali jo boš poljubil, ko bo prišla.
Zakaj?
Ne vem, ljudje, ki se imajo radi se poljubijo na usta. Same neumnosti govoriš. Ampak zdaj bi pa res lahko že prišla.

Okno odpri, zrak potrebuješ.
Zakaj?
Zakaj, zehati si začel, to pomeni da si utrujen in potrebuješ več zraka. Pa roko si tudi pozabil dati na usta. Tako široko si jih odprl, da bi vanje lahko zlezel trinajst metrov dolg kit. Zakaj pa kit in dolg ravno trinajst metrov? Zato, ker vem samo za enega, ki je zašel v ustje reke in so ga komaj nazaj spravili v morje.

Hvala za poduk! Saj veliko vem, ampak včasih... Marko, Marko!

Zaspal je, mogoče je pa padel v nezavest. Na pomoč! Ne samo zaspal je!

Najbolje bi bilo, če bi mu dal umetno dihanje. Usta daš na usta, še prej pa daš košček robca na usta in vpihavaš zrak.
Taček, kako sem vesela, da te znova vidim!
Tudi jaz sem vesel, Marko mi je veliko pripovedoval o...
Marko, zakaj mi nisi povedal, da sta s Tačkom prijatelja? Bi sedla, nisi lačna.
Kot volk!
Pri nama boš dobila zelenjavni zrezek v zelenjavni juhi, pa še drugo zelenjavo v usta.
Taček tiho bodi! Razumem, moja usta so zapečatena!
No, no...