Odprti kop - Resnična resničnost: 18. 12. 2007

Besedilo, Slike

Premiera: torek, 18. december 2007, Vse oddaje

Naslednja: 7. 1. 2008

Lepo pozdravljeni v svetu navidezne resničnosti. Kot vidite smo svet trdnih delcev zamenjali s svetom prilagodljive materije. Second life ali drugo življenje je tisti svet, ki bo danes gostil našo oddajo. Nekateri v virtualnih svetovih vidijo zabavo, nekateri posel, tretji jim pripisujejo razsežnosti matrice in podlago za propad civilizacij. Mi bomo skušali ostati nekje vmes. Za začetek pa se podajmo v trorazsežne svetove, kakršen je tudi ta.

Si predstavljate, da bi katera od teh pošasti resnično obstajala? Najbrž bi kaj hitro na pomoč klicali super heroje, ki imajo ničkoliko izkušenj na tem področju. Hvala Bogu so zverine zaenkrat še zaprte na silicijevih čipih. Niti zavedamo pa se ne, da je za nekatere to čisto prava resničnost. Ti namreč živijo to virtualno življenje. Mnogi so omagali pod pritiskom virtualnega sveta, tisti bolj podjetni a so znali izkoristiti trenutek in od tega tudi pridobiti. Gre za navidezen svet. Jaz osebno imam predvsem rad druženje z ostalimi ljudmi, pa z njimi opravljati vse sorte nalog, ki so v tem svetu. World of warcraft je navidezen svet, ki omogoča interakcijo vse sorte različnim ljudem in omogoča povsem realno življenje, kjer ljudje živijo in teragirajo, poslujejo. S samim običajnim igranjem nič, ampak preko trgovanja za pravi denar se pa da zaslužiti manjše količine denarja. Zdaj recimo mesečno bi verjetno Evropejec lahko zaslužil kakšnih 500 evrov. Prodaja se vse sorte stvari. Prodaja se sam navidezen denar, prodajajo se liki, prodajajo se celi accounti, prodajajo se storitve kot recimo, da spravijo tvoj lik od začetnega do končnega nivoja. Cene storitev, pa cene dobrin so pa različne. Največja vrednost do zdaj je bila cena enega accounta, ki je bil prodan za 7. 000 evrov. To v osnovi je samo igra, ampak lahko pa zelo hitro preraste v več, zaradi tega, ker ljudje, ki jih tam spoznaš za liki, so resnični. Lahko bi rekli, ko navidezno postane resnično. Še večji biznis med virtualci pa je vsekakor Second life- Drugo življenje. Vsi vemo, da tam postavljajo svoje podružnice čisto resnična podjetja, med slovenskimi recimo Simobil. Svet pa je tudi meka za posameznike, ki so si tako ali drugače ustvarili kar uspešen posel. Najbolj cveti prodaja avatarjev, oblek in pa tako imenovano uresničevanje sanj. Komentar najbrž ni potreben?
Privlačen je predvsem zato, ker ponuja pač nove možnosti za interrelacijo med ljudmi in pomaga pri povezovanju različne ljudi na en virtualni prostor, ljudi, ki pač prihajajo iz različnih koncev sveta z različnim izobraževanjem in tako dalje.
Janez Janša je umetnik. V Drugo življenje ga ni pritegnil posel, ampak neomejene možnosti ustvarjanja. Za seboj ima že dva uspešna projekta.
Jaz moram vsekakor priznati, da ne bivam v Second life, razen takrat, ko pač naredimo neko umetniško akcijo, kot je bila na primer Triglav na Triglavu, ki je vzporedno potekala takrat, ko smo imeli razstavo v Mali galeriji tukaj v Ljubljani ali ko smo sodelovali s skupino Zero one dot org oziroma Franco in Eva Mates v okviru performa 07 v New Yorku.
Jaz mislim, da če je Second life replika First life nekako, ker pravzaprav temelji tudi na poslu. Vsi vemo, da obstaja valuta tam in se lahko pač to dogaja, ne bi zanikal te možnosti, ker na koncu posel je del našega vsakdanjega življenja, če hočemo preživeti.
Drugo življenje vsekakor ni le svet, ki povzroča hude odvisnosti in pred računalnik priklene našo mladež. Je svet neskončnih možnosti. Pa naj pri tem tudi ostane.
Sanje se vseeno lepše uresničijo v pravem svetu.

Second life- u ni ostala tuja niti politika, a če se stranke po volitvah hitro umikajo iz tega sveta, tu ostajajo predvsem opcije, ki niso več ravno najbolj razširjene v resničnem svetu. Sicer pa v tem svetu najdemo celo anarhiste in tudi ekologe, pa čeprav virtualna podoba oziroma avatar porabi več energije kot povprečni prebivalec Brazilije. Prečudno... A poglejmo raje, kako ljudje preko medmrežja širijo svoja socialna poznanstva in mreže.

Internet se je v zadnjih letih izkazal za najhitrejši način širjenja stikov, tistih nekoliko manj ali pa bolj formalnih. Živimo v času v katerem ne ravno brez razloga velja nenapisano pravilo, da človek, ki ni najden v katerem izmed brskalnikov ali socialnih mrež, pravzaprav sploh ne obstaja. Andi Warhol, ki je napovedal, da bo v prihodnosti prav vsak doživel svojih 5 minut slave, se je v tem smislu izkazal za pravega vizionarja.

Vodilna stran za pridobivanje referenc in iskanje poslovnih priložnosti je Lingdin. Šteje 16 milijonov registriranih uporabnikov.
Kaj lahko počneš v Lingtinu? Se pravi, povabiš svoje poslovne partnerje, jih priporočaš, opišeš, kako sposobni so, kaj so dosegli, so oglasi za nove službe, se pravi za ljudi, ki iščejo novo službo. Nastala je cela poslovna skupnost, ki jo lahko filtriraš po sektorjih, po sposobnostih, po tem, koliko ima kdo znancev, kdo koga pozna, vzpostavljaš nove stike in tako naprej.
O Face book je bilo načetih že veliko polemik, celo v časnikih, kot je The economist. Prvotno naj bi šlo za interno mrežo študentov univerze na Harvardu, dokler ni eden od snovalcev te ideje prodal. Sicer pa so bile na račun nekoliko spornih pravil uporabe že vložene tožbe s strani uporabnikov. Njihovo število je kljub vsemu iz dneva v dan večje in v nekaterih situacijah vam Face book lahko precej koristi.
Pred kakšnima dvema mesecema sem izgubil vse kontakte v mobitelu in dejansko sem dva meseca brez problema preživel brez da bi imel en kontakt oziroma vedel sem tri številke na pamet, od staršev in od punce in nisem rabil nobene druge. Dejansko sem mislil, da bo to velik problem, velika panika, ampak sploh ni bila. Tudi, če nisi v stiku, če nisi vsak teden na kavi, imaš nek virtualen stik, vidiš, kaj se z nekom dogaja.
MySpace ostaja najbolj obiskana dnevna postojanka mladih in malo manj mladih po vsem svetu. Seznam tako imenovanih MySpace prijateljev je praviloma iz dneva v dan daljši. Če bi dejansko šli na pijačo oziroma kako drugače sodelovali z vsemi iz svojega seznama, je seveda zgolj retorično vprašanje.
Vsekakor je MySpace naredil nekakšno revolucijo učinkovitosti in popularnosti. Tisti, ki so ga posvojili predvsem zaradi resne promocije, običajno objavljajo napovedi dogodkov in svoje umetniške stvaritve. Najbolj razširjen je zaenkrat med glasbenimi izvajalci.
Kar redno uporabljamo. Pogledamo, če so kakšna novo sporočila. Veliko kontaktov smo že dobili na ta način, tudi priložnosti za koncerte, pa tudi razni radii pošiljajo MSG- e, če lahko vrtijo našo glasbo in tako.
Se mi zdi, da več ljudi upošteva MySpace, ker so tudi posamezniki gor, ne samo bandi, so tudi razni drugi umetniki in je lažje tako sebe promovirati in biti v kontaktu z ljudmi. Če se s kom zasebno oziroma osebno spoznaš, potem daš ponavadi med Top frende tega človeka ali pa band.

Konec novembra smo dobili prvo številko brezplačnega tiskanega tednika Blogorola. Časopisna verzija blogov ponuja najboljše vsebine spletnega agregata in sicer po izboru uredništva in obiskovalcev spletne blogorole. Kot pravi urednik obeh izdaj, Gregor Fras, gre pri Blogoroli za konvergenco dveh medijev.
To je zanimivo. V bistvu največ blogajo naši sosedje Hrvati, ki so tako svetovna velesila, kar se blogov tiče. Če bi gledali proporcionalno številke, bi ugotovili, da Slovenci smo relativno šibki še, kar se bloganja tiče, tako da pač zdaj verjamem tudi, da se bo z Blogorolo to še nekako začelo razvijati naprej in da bo teh blogerjev vedno več in več.
Na otvoritveni zabavi tiskane Blogorole na Kodeljevem smo ujeli nekaj blogerjev, ki pravijo, da je blog tudi odlično sredstvo za spoznavanje ljudi.
Spoznal sem veliko v redu ljudi, predvsem zato, ker človeka spoznaš že preden ga vidiš v živo, veš kakšni so njegovi interesi, če je podobna oseba kot ti in potem se ponavadi zelo ujamemo, samo jaz sem se pravzaprav ujel z vsemi, tako da ne vem, ali je kaj narobe z mano?
Stiki se pletejo. Eden boljših komentarjev na vprašanje, aj je blog, je bil, da je to razširjena poslovna vizitka, tako da nimaš samo tiste kartice, ene, kjer piše, da sem jaz ta in ta, ampak imaš nekaj, kjer piše nekaj več. To je dobro. Meni se zdi to super.

Tisti, ki se pri poslušanju glasbe ne omejujete samo na ponudbo radijskih postaj, Last FM že poznate. Ustvarjen je bil za vse radovedneže, ki se želijo žanrsko ali regionalno povezovati v podskupine s podobnim okusom. Tukaj vam med drugim ne uide niti obveščanje o bližajočih se nastopih vseh tistih, ki ustrezajo vašemu poznavalsko poslušalskemu profilu.

Where are you now, krajše Wayne, lahko postane več spletni popotniški arhiv. Narejen je zato, da vanj vnašate lokacije, ki ste jih do sedaj že obiskali in na ta način spoznavate ljudi, ki so se sprehajali po istih mestih in državah. Primerno za tiste, ki jih nepričakovano zagrabi popotniška mrzlica in še nimajo zagotovljene strehe nad glavo.
Na Buzznet vas bodo prav tako zasuli z novicami iz glasbenega sveta, poleg tega pa tukaj lahko objavljate svoje fotografije, video posnetke in brez tega skoraj ne gre, pišete svoj blog. Face book ni edini, s pomočjo katerega lahko v domačem okolju poiščete vse znance in prijatelje in jih končno med seboj tudi predstavite. Hi- five deluje z istim ciljem. Slovencev naj bi bilo tu včlanjenih več tisoč.

Medsebojne podobnosti lahko odkrivate tudi na naslovih Simpatije. com, Zabaven. si in Frendi in flirt. Pri teh zadnjih naj bi izbirali v izjemno široki starostni kategoriji in sicer od 1 do 99 let, kar zveni precej smešno, sploh ko si začnete pobliže ogledovati seznam uporabnikov.
Za starejše od 50 let pa naj bi resnično delovala Saga, ki prav tako ponuja brezplačno članstvo. Najstarejši prijavljeni uporabnik do zdaj, naj bi imel 87 let, če ne gre samo za kakšno šalo seveda.

Če je v vas vsaj malo hedonista, vam pojem zabava ni tuj, čeprav je lahko tudi precej relativen. Računalniki niso vsem v zabavo. No, nedavno zaključeni natečaj My party fusion je temeljil na internetni igri, ki je sodelujočim omogočala organizacijo internetnih zabav in tudi njihovo soudeležbo. Več o tem, kako so pri tej fuziji sodelovali tudi nekateri slovenski bandi, pa še o čem drugem, na spodnji povezavi.
V primeru, da imate svojo spletno stran in bi zanjo radi dobili oceno, pojdite na tale naslov. Uslugo boste ostalim članom z lahkoto vrnili in si poleg tega na katerem od lepših oblikovalskih primerkov še malo spočili oči.
Nova generacija vizualnih umetnikov skoraj brez izjeme pozna in obiskuje Deviand art, na katerem objavlja svoja dela, od animacij, logotipov in digitalne fotografije, do ilustracij, poezije in proze. Pa še kaj bi se našlo. Priporočam vam tudi izlet na njihov forum. Podobno kot Deviand art deluje eden od njegovih spletnih sorodnikov, imenovan Shadowness.
Spletnih klubov je seveda malo morje, zato ste jih danes spoznali le nekaj. Tudi, če se vam bo kateri od njih zdel dovolj prepričljiv, vseeno ne pozabite, kdaj pa kdaj izklopiti monitorja. Saj veste, resnična resničnost je velika boljša in otipljivejša kot navidezna.

Ja, malo uporabljam, nekaj malega pa.
Kaj od tega?
MySpace imam.

Kaj čem doma sedeti za računalnikom in se z nekom pogovarjati, če grem lahko ven in se vidim z nekom?
Ne vem, Glasujzame, ker sem dosti dobrih kolegov potem spoznala in kolegic.
Ja, malo Frendi in flirt uporabljam, Glasujzame tako ali tako ves čas, MySpace pa ne.

Mislim, da lahko, če jih uporabljaš v neki meri oziroma z neko zdravo pametjo, lahko pripomore k temu, da si širiš svoj krog ljudi, samo pretirana uporaba se mi zdi pa, da sili človeka v osamljenost.

Med slovenskimi virtualnimi reprezentacijami je moč najti tudi enega izmed naših mobilnih operaterjev, a je njihov svet dokaj čudaški, polno vzvodov, ki sploh ne delujejo. Čemu? Imajo pa tudi nekaj avtomatov, ki so prav uporabni, kot recimo tale za pošiljanje SMS- ov.
Novosti so lahko uporabne ali pa nekoliko manj. Sledijo novosti.

Pogledali smo si, kako se obnese prvi prenosnik z dvema grafičnima karticama, povezanima preko tehnologije SLI. V namiznih računalnikih tovrstna rešitev izboljša hitrost delovanja nekaterih programov in iger za do 30 odstotkov, hkrati pa izjemno poveča porabo energije. Toshibin prenosnik se pri preizkusu 3 D mark sicer obnese solidno, a je z dvema grafičnima karticama Nvidia 6600 GT počasnejši kot njegov bratranec z eno samo Nvidio 6700 GT.

Prenosnik je pripravljen za igre in posel, saj ima 4 zvočnike, celotno tipkovnico, čitalec prstnih odtisov in ventilatorje na obeh straneh.

IPhone je s svojim na dotik občutljivim uporabniškim vmesnikom in mnogimi zanimivimi funkcijami naprava, ki si jo želi marsikdo, a v Sloveniji ni naprodaj in najbrž še vsaj kakšno leto ne bo. Zato pa imamo iPod touch, nov rod Applovega predvajalnika glasbe, ki je pravzaprav iPhone brez telefonskega dela. Tudi ta vsebuje vmesnik WLAN, ki omogoča dostop do spletna in nameščanja dodatkov " wigits ". Upravljamo ga prav tako preko zaslona, ki je hkrati dovolj velik in kakovosten za gledanje filmov. Seveda pa iPod touch podpira tudi poslušanje glasbe.

M stik je USB ključek s SIM kartico, ki ga priklopimo v računalnik in omogoča telefoniranje po lokalnih cenah, ne glede na to, kje na svetu se nahajamo. Potrebujemo le povezavo z internetom. Pri tem za razliko od Skype- a uporabljamo svojo številko. Podpira tudi video telefonijo in pošiljanje sporočil SMS.

Pozdravljeni. Zaradi tega, kar vam bom priznal sedaj, se bom nekoč cvrl v peklu. Dejstvo je namreč, da imam 3 dekleta. Sedaj vsa tri gledajo nek drug slovenski kanal in se podučujejo o modi ali o modelih. Ne vem točno. Večji problem pa je ta, da poleg bižuterije in raznih neumnosti, uporabljajo tudi gnusni MSN. MSN lahko uporabljate

z Microsoftovim klientom ali pa se na to isto omrežje povežete s kakšnim drugim programom. In eden izmed takih programov je Pidgin. Nekoč se je ta program imenoval Game, sedaj ima pač drugo ime, ampak to ni nobena težava. Še vedno deluje na različnih platformah, tako da vam ni potrebno poganjati Linuxa samo da bi ga uporabili. Pidgin, poleg MSN- ja, podpira cel kup drugih protokolov. Tu imamo na primer I seek you, na katerem visijo naš urednik Arni in nekaj čudnih Rusov. Poleg tega ima podporo seveda tudi za geber, to je na primer G tok, se pravi Googlov protokol ali pa Irc. Se še spomnite Irca? Ja... Irc je tisti prelepi protokol, v katerem imate lahko pogovore z več ljudmi v skupni, tako rekoč sobi, ne da bi bilo zato treba koga tja povabiti. Ravno zato, da se lahko pogovarjate z več ljudmi, Pidgin podpira zavihke. Različne pogovore imate tako torej v zavihkih, ne pa v različnih oknih, kar pomeni, da je manj možnosti, da bi na primer Veroniki rekli, da je Cilka in tvegali bolečo smrt.
Če pa bi se radi z ljudmi pogovarjali ne prek svojega računalnika, ampak preko mobitela, vam priporočam, da si pogledate Fring. Ne vem, kako točno se imenuje. Spodaj imate na zaslonu viden URL. Program omogoča pogovore preko Skype- a, MSN- ja in verjetno še česa. Deluje pa tako, da se vsi podatki prenašajo iz vašega mobitela na strežnike firme, ki je program spisala, potem pa od tod naprej na omrežje, na katerem bi se radi pogovarjali.

Fring seveda podpira tudi voice over IP, medtem ko video pogovorov niti ne. Pravzaprav ne vem, zakaj bi kdo hotel uporabljati video pogovore. Pa saj res imam lepo osvetljene pektoralne mišice v tem sončnem zahodu, ampak po drugi strani ne vem, če res hočem izvedeti, kako vse tri moje punce izgledajo. Kaj pa, če je kakšna drugačna kot si jo predstavljam?
To je za danes vse. Na svidenje.

In čeprav Second life ni igra, lahko v njem igramo tudi prave igre, recimo CSI, narejen po istoimenski seriji. Le kdo je ubil tega zajca?

Če želimo igrati igre, moramo namestiti posebnega odjemalca, ki izgleda nekako takole.
A mi raje pojdimo k tistim pravim, zaresnim igram.

Nova filmska uspešnica, posneta po veliki knjižni uspešnici, mora za sabo potegniti še uspešno igro. Je tako? Morda, ni pa nujno. To, ali bo Zlati kompas uspešen, skorajda ni dvoma. Ali bo tudi dobra igra, pa je vprašanje, ki si ga igričarski kritiki ustvarjamo ob vsaki novi igri. Seveda se z licenčnimi zadevami tako velikega kalibra na trgu še ni predstavil in prvi pogledi so bili dokaj spodbudni. Igrali bomo lahko tako z glavno protagonistko Liro, kot z brutalnim oklepnim Jorekom. Za dodaten postanek je tu še demon, ki je sposoben spreminjati ljudi, do katerih deklica ne more. Sliši se zabavno, mar ne? Ampak mikajoča kakovost konkurenčnih naslovov, recimo Harryja Potterja namiguje, da je bolj biti oprezen in igro ne kupiti na vrat na nos.

No, nadaljevanje izhaja pod okriljem druge aktive in je izredno našminkano in pripravljeno, da zasede svoj sedež med igrami, kjer mečete svoj avtomobilček ter z njim zmagujete na dirkah.
Za razliko od drugih, izpolnjuje cilje, ki niso želeli samo zmagati določeno dirko. Svoje sposobnosti pa izboljšujete kar s pisanjem po lastni DNK. Malce smešno, a izvirno. Igro lahko dobite tako za računalnike, kot za konzole.

Ni ga ljubitelja grozljivk, ki ne bi poznam imena Jericho. Gospod je vsaj tako popularen, kot Stephen King, njegova dela pa so še bolj krvava, demonska in groba. Igričarji ga poznamo po predvsem odlični, a precej spregledani igri One dime, filmski navdušenci pa po seriji Hell rise.
Jerico je nadaljevanka, ki je na drugi strani Atlantika dobila malo kulten status, zato ni bilo dvoma, da se ne bo pojavila tudi igra. Ta nikakor ni slaba, vendar po tistem, kar nam je serviral njegadni One dime, vemo, da bi lahko dobili več. Več krvi, več strahu.

In vse skupaj servirano malo manj enolično. Dajmo. Vemo, da znaš.

Tole pa je nemški zaposlitveni center. Nekateri si v Second life- u iščejo celo službe. Tudi bolj zdrave ekonomije, kakršna je nemška, očitno niso dovolj dobre, da ne bi bil potreben sprehod v najbolj simulirana področja človeškega živanjstva. Vendarle pa je ena poglavitnih zabav, s katerimi se ljudje v tem navideznem svetu preživljajo, sedenje na klopeh. Nekaj minut, nekaj linden dolarjev. In poskusite se s temi sedečimi akterji kaj pogovoriti. Da, tudi virtualni svet ni ravno komunikativen. Seveda je bistvena prodaja, kot v ostalih svetovih, tudi v medmrežju. V naslednjih nekaj minutah pa nekaj o nevarnostih nakupov preko spleta.

Kljub začetnemu nezaupanju se je sklepno nakupovanje pri nas kar dobro prijelo. Nakup preko spleta naj bi že opravila kar polovica uporabnikov spleta.
Če vas srbijo prsti, da bi preizkusili nove trgovske poti se morate zavedati nekaterih osnovnih napotkov spletnega nakupovanja.
Nakup se začne z naročilom, ponavadi kar preko spletne strani, kjer so vsi proizvodi opisani in prikazani. Postopek ni težak, se je pa dobro pozanimati o dodatnih stroških in ugodnostih, kot so različne možnosti dostave in zavarovanje nakupa.
Zavarovanje nakupa pomeni, da ti pri podjetju, ki pač omogoča to zavarovanje v Sloveniji, teh podjetij zaenkrat po naših podatkih še ni, zavaruješ dejstvo, da tega izdelka, ki ga plačaš že preko spletne strani, s kreditno kartico, morda nikoli ne boš prejel in v tem primeru pač si upravičen do neke odškodnine. Pri nakupu preko spleta na nas preži vrsta nevarnosti. Najpogostejša je, da izdelka sploh ne prejmemo ali pa nas oškodujejo s krajo osebnih podatkov. Nekatere države imajo tudi čisto pravega internetnega ombudsman, ki posreduje pri zapletih. Pri nas vam bo pomagala Zveza potrošnikov Slovenije. V izogib težavam pa se je dobro vnaprej pozanimati o slovesu podjetja.
Lahko potrošniki opravimo domačo nalogo že pred nakupom. To je, da poiščemo čim več podatkov, tako na zanesljivih spletnih straneh, kot mogoče vprašamo prijatelje, ki imajo več izkušenj s spletnim nakupovanjem in pa, da seveda, ko že poiščemo izdelek in trgovca, pri katerem bi kupili, čim bolj pobrskamo po njegovi spletni strani, vse te podatke o njegovem sedežu, imenu, če ponuja veliko kontaktnih podatkov, kot so telefon in e- naslov in seveda o politiki varovanja osebnih podatkov.
V posebno kategorijo pa lahko vključimo spletne dražbe. Prava paša za oči ob vseh običajnih in neobičajnih izdelkih. A ni vse zlato, kar se sveti.
Opozarjamo na dejstvo, da zakonodaja, na primer evropska zakonodaja ponuja potrošnikom dokaj visoko raven zaščite pravic. V primerih spletne dražbe enostavno ne velja, ker tukaj gre za poslovanje med dvema potrošnikoma, fizičnima osebama in v tem primeru zakonodaje ni in enostavno, če gre kaj narobe, si prepuščen sam sebi in pa seveda prijaznosti tvojega spletnega trgovca. Seveda, udeležujemo se spletnih dražb, če nam je to v veselje, ampak raje poskušajmo z izdelki nižje vrednosti.

In to je bil naš sprehod po virtualnih svetovih, nekaterim všečni, nekaterim manj. Predvsem pa nikoli popolni.

Tudi snovalci sveta SL so pozabili na marsikaj. Če lahko tako svoj avatar oblikujete skoraj do popolnosti, pa mu vseeno nekaj manjka. Namreč tisto, po čemer se razlikujemo fantje od deklic.

In zato raje ostajamo v resnični resničnosti. Ita, ali lahko prosim ugasneš to navidezno sceno?
No, virtualnih svetov imamo namreč za nekaj časa dovolj. Vsaj do prihodnjega leta, ko se selimo na drugi kanal v večerni termin ob torkih.
Ne, v pondeljek.
V letošnjem letu pa nam ostane samo še, da vam želimo srečno novo leto in da seveda nazdravimo s kakšnim kozarcem. Ajde, kamermani, pustimo zdaj te kamere in pridite na en kozarček.

Za tebe, kajne? Ja, ti si ozdravljen.
Hvala.
Tako da, ja no. Fantje, dekleta, na zdravje.
Na zdravje.
Na zdravje.

Fantje, na zdravje. Na zdravje. Srečno.- Čin.- Čin.
Srečno. Pa si poglejmo, kako je nastajala današnja oddaja. Naš voditelj sicer pravi, da svoje konjičke kar živi, drugače se pri njihovih hobijih najdejo še fotografija, glasba in še kaj. Arni, kaj bi bil ti v drugem življenju?
Strojevodja, Maruša. Strojevodja bi bil. Mojca pravi, da sicer zelo rada spi, a se ukvarja tudi s športom. Le kaj bi bila ona v drugem življenju?
Jordan iz Scrubsov. Kdo pa je to?
Kljub temu, da naša Kaja pridno surfa po internetu, pa se najdejo še hobiji kot so ples, fotografija. Kaja, kaj bi bila ti v drugem življenju?
Po moje kar zdravnica.
Opa.

Sašo Žorž si v drugem življenju predstavljam kako lumpa.

Žorž, kaj bi bil pa ti?
Google. Potem bi vedel vse o vseh, pa vsem bi sledil.
Zanimivo. Tale Žorž ima pa bujno domišljijo.

Že smo pri Igorju, ki pravi, da rad bere. Se pravi bi bil v drugem življenju kakšen knjižni molj? Kaj pa bi bil v resnici. Pravzaprav bi bil raje športnik.
Ne za knjigami?

In še Tilen, ki se ukvarja rad z glasbo, fotografijo. Očitno je zelo zaposlen, ampak vseeno me zanima, kaj bi bili v drugem življenju.- Čakaj, samo na pavzo dam.
Jaz bi bil pa Mitchum Bucanon iz Obalne straže.
Opa.

Moje želje za drugo življenje bi bile, jah, ni jih v glavi. Kar to, kar sem v tem življenju. Želim vam prijetne praznike. Opla, pozabila pa sem našega Kvatorta, ki spet igra igrice. V drugem življenju pa bi bil rad smrekov lubadar.

Prejšnja: Decembrski nakupi

Naslednja: 7. 1. 2008

oglasno sporočilo

Moj RTV

Resnična resničnost: 18. 12. 2007