- 8. dan
- Absolutno globalno
- Ali me poznaš?
- Alpe - Donava - Jadran
- ARS 360
- Babilon.TV
- Besedi na sledi
- Big father
- Bisergora
- Bleščica
- Brez reza
- Budizem na Slovenskem
- Bukvožer
- Čez planke
- Danes dol, jutri gor
- Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve
- Dokumentarci
- Dosje
- Družinske zgodbe
- Duhovni utrip
- Enajsta šola
- Globus
- Gozdovi Slovenije
- Hotel poldruga zvezdica
- Hribar
- Intervju
- Iz popotne torbe
- Izvir(n)i
- Knjiga mene briga
- Ljudje in zemlja
- Male sive celice
- Martina in dečko
- Med valovi
- Mednarodna obzorja
- Migaj raje z nami!
- Mihec in Maja
- Milijonar
- Mulčki
- Muzikajeto
- Na lepše
- Na vrtičku
- Notkoti
- Obzorja duha
- Opus
- Ozare
- Pisave
- Pod klobukom
- Podoba podobe
- Pogled na ...
- Polemika
- Polnočni klub
- Posebna ponudba
- Potepanja
- Prava ideja
- Predsednik za Slovenijo
- Prvi in drugi
- Radovedni Taček
- Resnična resničnost
- Ribič Pepe
- Slovenski magazin
- Slovenski vodni krog
- Strasti
- Sveto in svet
- Tarča
- Tednik
- Tekma
- To bo moj poklic
- Trikotnik
- Turbulenca
- Ugriznimo v znanost
- Umetni raj
- Umetnost igre
- Umko
- Večerni gost
- Velika imena malega ekrana
- Z glavo na zabavo
- Z vami
- Za zadnjim vogalom
- Zlatko Zakladko
|
Oddaje
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu... Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: CeBit 2006, drugič
Besedilo, Slike
Premiera: torek, 04. april 2006, Vse oddaje
![]() Pozdrav! ![]() Natanko pred mesecem dni smo v oddaji povedali, da bomo nova okna z imenom Windows Vista občudovali že konec letošnjega leta. Pa nas je Microsoft kaj hitro postavil na laž. Nova okna namreč zamujajo. Za domače uporabnike bodo na voljo šele januarja 2007. Enako velja za novo različico pisarniškega paketa. Nakup računalnika za novo leto bo tako precej tvegano početje, da bi uživali vse ugodnosti, ki nam jih nov računalnik nudi bomo morali nekaj mesecev za tem kupiti še nova okna. A če okna prihajajo k nam že čez slabo leto, se bo naslednja tehnologija v laboratorijih kalila še mnogo dlje. Prvi prototipi pa so že tu. Gre za dopolnjeno resničnost. Na sejmu Cebit je proizvajalec avtomobilov BMW prikazoval, kakšno bo popravilo avtomobila v prihodnosti. ![]() Očala za animacijo pokažejo kateri vijak odviti in kako. Pri tem nam ni potrebno umakniti pogleda z avta ali prijeti v roke knjigo z navodili. Dopolnjena resničnost bo uporabna tudi na drugih področjih. Na primer pri vzdrževanju evropskega vojaškega letala Euro Fighter. S pomočjo živega prenosa slike bo lahko en sam nadzornik preverjal delo tehnikov v različnih letalskih bazah, hkrati pa bodo vsa popravila natančno dokumentirana, saj bo obstajal njihov videoposnetek. Tako naj bi se hkrati zmanjšali stroški in povečala zanesljivost vzdrževanja letal. Potenciali pa so še veliko večji. Dopolnjena resničnost bi se lahko v prihodnosti uporabljala za marsikaj. Navodila za domače sestavljanje pohištva bi lahko postala celo uporabna. Ob pogledu v ogledalo pa bi se naša podoba popravila kar sama. No, morda malce pretiravam, pojdimo raje naprej. Ker so si mobilni telefoni podobni kot jajce jajcu, si proizvajalci belijo glavo z vprašanjem, kako narediti njihov telefon poseben. Nekateri si izmišljujejo nove oblikovalske prijeme, drugi pa poskušajo telefonu dodati kako posebno lastnost. Tako smo na Cebitu lahko videli telefone, ki prepoznajo lastnikov obraz, ali pa takšne, ki poznajo prstni odtis svojega gospodarja in ubogajo le, če je ta navzoč. Če smo pred desetimi leti ob besedi mobitel le skomignili z rameni bi danes ob takem obnašanju lahko pristali od kateri od ustanov z oblazinjenimi stenami. Dostopnost v vsakem trenutku je postala samoumevna. Že otroci redkokdaj zapustijo dom brez svojega najnovejšega mobilnega telefona. Vse omenjeno je tudi voda na mlin proizvajalcem mobitelov, katerim se bo v kratkem pridružil na evropskem trgu še eden. To je Pantech. ![]() Iz množice produktov izstopa mobilni telefon, ki ima vgrajen senzor za prepoznavo prstnega odtisa. V prvi meri je to namenjeno varovanju pred krajo. S senzorjem se lahko tudi poigramo. Pustolovce pa bo zadovoljil sistem six access. 6 senzorjev, ki ves čas spremlja pozicijo telefona kar programska oprema s pridom izkorišča za spremljanje premikov, deluje kot mini navigacijski sistem. Pantech je eno redkih podjetij, ki je začelo z vgrajevanjem biometričnih senzorjev v naše stalne spremljevalce. Pridružiti se mu namerava tudi VODAFONE z mobilcem, ki vas pozna bolje kot vaš pes. Senzor bo namreč v trenutku prepoznal vaš obraz in le pravemu lastniku dovolil opraviti klic. Kaj pa smo podobnega videli v preteklosti? Velja omeniti podjetje LG, ki je na lanskem Cebitu življenje nekoliko olajšalo diabetikom. Eden njihovih mobilcev je poleg standardne opreme imel vgrajen še merilnik sladkorja v krvi. Letošnje leto pa nameravajo reševati življenje na cesti, saj so predstavili mobitel z vgrajenim mini alko testerjem. Za oceno našega stanja alkoholiziranosti je potrebno le nekaj časa pihati v stranico mobitela. Mogoče bi se pa morali vprašati po prihodnosti. Biometrični testi bodo vsekakor postali naš stalni spremljevalec v vsakdanjem življenju in temu se bodo le stežka izognili mobiteli. Šalo o mobitelu, ki ga je treba lepo pogledati, da prične delovati pa bo mogoče nekoč še kako zelo resnična. Vprašanje je, ali bodo takšni telefoni zmanjšali število kraj in zlorab. Prav tako se lahko zgodi, da bodo prav nerodni za uporabo. Triki in nasveti so zopet tu. Lepo pozdravljeni! Danes si bomo ogledali kako lahko vstavljamo v besedilo sprotne in končne opombe. To so opombe, ki se uporabljajo na dnu strani oziroma na koncu dokumenta so pa uporabne takrat kadar želimo razložiti tujke, morda napisati kdo je avtor citatov ali pa kadar želimo v besedilo razložiti kakšne osebe, ki nastopajo, morda zgodovinske kraje in podobno. Sprotne opombe vstavljamo tako, da najprej postavimo kazalec na pravo lokacijo, na primer za besedo kjer želimo vstaviti oznako, potem pa v meniju izberemo ukaz vstavljanje, gremo na ukaz sklic kjer bomo našli sprotne opombe. Ob izbiri tega ukaza se odpre okno v katerem lahko izbiramo med sprotnimi in končnimi opombami. Razlika med tema dvema opombama je ta, da se sprotne postavljajo na dno strani, končne pa na konec dokumentov oziroma na konec odseka. Če izberemo kar sprotno opombo, ki bo stala na dnu strani si morda preden jo vstavimo izberemo še obliko označbe, na primer izberemo številčenje in ko zaključimo z ukazom ustavi se pojavi ob besedi kjer smo stali prva označba, spodaj na dnu ekrana pa se odpre okno v katerega lahko to opombo opišemo. Na primer napisal bom par črk, potem pa ko z ukazom zapremo to, ta opomba že stoji in je pozicionirana na koncu tega lista. No, postavili bomo še drugo opombo. Tukaj malce višje se nahaja še ena beseda Južna Amerika. Najprej kazalec s klikom prestavimo na to lokacijo, potem pa ponovimo celoten postopek, ukaz vstavljanje, sklic, opombe. Odpre se okno kjer smo v tem oknu že pri prvi opombi vse nastavili, zato lahko sedaj samo zaključimo z gumbkom vstavi in opomba je vnesena. Vidimo, da se opombe samodejno preštevilčijo kar pomeni, da je sedaj Južna Amerika pod številko 1 in Afrika pod številko 2. Spodaj vnesemo poljubno besedilo in ko vse skupaj zaključimo se to spodnje okno zapre. Same opombe si lahko pogledamo v drugem pogledu, namreč trenutno sem v navadnem pogledu kjer se opombe ne vidijo, če pa spremenim pogled in sicer preko ukaza pogled in postavitev tiskanja se bodo opombe videle na dnu strani tik pod zadnjo vrstico. Ker smo izbrali sprotne opombe se te sproti na vsaki strani spodaj pojavljajo. Morda še ena zanimiva zadeva, če izberemo sprotne ali končne opombe se lahko opomba vidi na dva načina. Če se postavimo na lokacijo kamor smo opombo vpisali se odpre okno v katerem se ta opomba vidi, če bi jo hoteli malce dodelati in popraviti potem dvakrat kliknemo na številko, ki smo jo postavili in se avtomatsko preselimo na tisto mesto kjer ta opomba stoji, to je na koncu lista oziroma na koncu dokumenta. Opombe lahko seveda tudi brišemo. Najlažje jih brišemo tako, da se postavimo na tisto lokacijo kjer ta opomba je, tudi to lahko izvedemo z dvoklikom. Če tako enico kot jo tukaj vidimo, počrnimo in s tipko delete na tipkovnici pobrišemo, smo s tem pobrisali tudi opombo na koncu dokumenta, kar lahko tudi takoj vidimo. Toliko za danes. Vidimo se zopet čez 14 dni, do takrat pa nasvidenje. ![]() Bodi dovolj o takšnih in drugačnih napravah, poglejmo si raje nekaj spletnih strani. Vesna je za ljubitelje stripov poiskala prave naslove. Domišljija ne pozna meja. Ne v sanjah, ne v knjigah, ne v filmih, ne v pravljicah. Tudi domišljijski junaki potrebujejo svoj prostor pod soncem. Najdejo ga lahko tudi v stripih! Eno izmed boljših spletnih strani, ki predstavljajo stripe, ki smo jih vsi brali, smo našli pri hrvaških sosedih. Strip mimo katerega nikakor ne moremo je seveda Alan Ford. Vse o tem svetlolasem junaku, ki se je rodil davnega leta 1969 v glavi nekega Italijana, lahko preberete na spletnih straneh www. stripovi. com. Tukaj je cela Alan Fordova druščina, ki jo lahko kupite, menjate ali prodate na BORZI stripov. Med drugimi znanimi junaki stripov boste tukaj našli še Batmana, Garfielda in mnoge druge. Mislite, da ste edini, ki še vedno radi pobrskate med stripi? Ne bi rekla. Forum je poln vam podobnih navdušencev, ki so se med drugim pogovarjali že tudi o tem, da bi bilo potrebno organizirati kakšen stripovski festival v Sloveniji. Verjamem, da bi na takšnem srečanju živim junakom delali družbe še Zvitorepec, Zagor, Dylan Dog in drugi. Sicer pa je pred kratkim tekla debata tudi o pomenu stripburgerja za slovensko sceno, ki naj bi bil precenjen. Sicer pa, če vam obstoječi stripi niso všeč, naredite kakšnega kar sami. V tej delavnici na internetu si ne boste umazali rok. Pod rubriko ustvari vas čakajo prva navodila tudi v slovenščini. V prazno polje vnašate poljubne karakterje, predmete in balončke za tekst, ki ga želite napisati. Pod ustvarjen strip se lahko podpišete, ga poimenujete in shranite. V arhivu stripgeneratorja so predvsem tujejezični stripi, medtem ko slovenski splet nudi še en biser. Imenuje se diareja in je plod ustvarjalnega dela, ljubitelja stripov in cigaret. Pod rubriko NAREDI SI SAM, lahko k Diareji prispevate tudi vi. Izberete dolžino, figuro, napišete tekst in sodelujete tudi v nagradni igri! Tako, pa smo bili spet ustvarjalni. Pa naj vaše ideje ne ostanejo samo vaše! ![]() Risanje stripov je naporno delo, a niti pol toliko, kot je risanje tisočih slik, ki so potrebne za nastanek animacije. A tudi tu računalnik zna opraviti veliko dela, za katerega so bile v preteklosti potrebne trume risarjev. Kako torej danes nastaja risanka? Za uspešno risanko potrebujemo dobro idejo, risane junake, ter ljudi, ki bodo znali vse to povezati v smiselno in predvsem zabavno celotno. Po napisanem scenariju se delo ponavadi razdeli med grafike in animatorje, ki spravijo idejo iz glave najprej na papir in kasneje na televizijski ekran. Ključni moment se zgodi, ko ilustrator prebere scenarij in potem nariše zgodbo. Ko je scenarij zaključen ga prebere ilustrator, v tem primeru jaz in nariše story board. Story board je, da greš od vsakega stavka, kadra in narišeš risbice. Narišeš tak zelo dolg strip. Risanje story boarda pri katerem morajo biti razčiščene vse podrobnosti zahteva največ natančnosti saj je kasneje popravljanje napak zelo drago. Ko je story board narisan moramo potem izbrati vsa ključna prizorišča. Jaz moram narediti vsa ozadja in pripraviti like. Liki v risanki so za razliko v ilustraciji razdeljeni na elemente, na dele. Mi delamo takšno risanko, ki se imenuje cut out. To delamo na računalnik in vsak lik razdelimo, roke posebej, glavo posebej in Janez animator potem animira. Od ilustratorja Cirila dobim razgrajeno figuro katero sestavim, jo zanimiram in to figuro postavim v prostor, tem funkcijam se reče kompoziting in kadar je gotov. Ko so želeni kadri sestavljeni jih po story boardu zložimo in zgodba je že sestavljena in risanka je s tem končana. Mogoče se vam zdi, da risanke kljub vsej potrebni tehnologiji delujejo zastarelo. Motite se. ![]() Avtorji se namreč trudijo da? Kljub računalniški obdelavi animacije avtorji stremimo k temu, da bo končni izgled klasično dvodimenzionalna risanka. Ko se boste naslednjič zabavali ob dogodivščinah vaših priljubljenih risank imejte v mislih, da je z njimi skoraj toliko dela, kot z pravimi ljudmi. In če si zaželimo animacije ustvarjati sami? Potrebujemo seveda primerno orodje oziroma program. Dobra orodja pa so draga; zanje lahko odštejemo od sto pa do tisoče dolarjev. Obstajajo pa tudi orodja, ki so prav poceni, pravzaprav zastonj. ![]() V Synfigu je vsaka stvar, ki jo narišemo na svoji plasti. Če narišemo krog, še eno črto in še en krog in vidimo, da je vsak na svoji plasti. Če bi radi, da sta kroga na enem nivoju, spravimo v en navidezni nivo in ju potem lahko premikamo skupaj. Poleg tega lahko povežemo razne lastnosti likov, ki jih narišemo, na primer povežemo radia krogov. Sedaj se kroga premikata kot, da bi bila eden. Poleg tega, ko nekaj narišemo lahko sliko, ki smo jo ustvarili označili kot da je ključna in ko ustvarimo več ključnih slik, lahko Synfig poskrbi za vmesne slike. Z Synfigom dobimo še nekaj primerov, ki nam kažejo, da je program zelo močen. Na primer tole oko, da boste lahko videli kaj lahko bolj sposobni ljudje narišejo in obenem lahko iz priloženih primerov vidimo, da je knjižnica okrog katere je Synfig zgrajen, močnejša kot sam program. Knjižnica dela stvari, ki jih program še ne omogoči. Synfig podpira širok razpon barv, poleg tega pa ta pristop kjer je vsaka stvar, ki jo narišemo predmet zase predvsem manj omejuje animatorje kot nekateri drugi podobni programi. Upam, da bo kdo od vas poskusil vsaj kaj narisati, nas razveselil z animacijo. Mi, ki smo malo manj umetniško nadarjeni pa bomo raje svoje življenje še naprej zapravljali z računalniškimi igricami. ![]() Na koncu pa vedno pride čas tudi za zabavo. Računalniške igre. V prejšnjih oddajah smo se bolj ali manj držali nenasilnih tem. In pravi dedci med vami so že malo negodovali. Pa se jim dajmo odkupiti v prvi pravi pomladanski oddaji. In to z dozo akcije, ki adrenalinskim mišičnjakom pritiče! Stric Marc Ecko je tu pri nas precej neznano ime, čez lužo pa je precej znan modni oblikovalec. Slavo si je prislužil predvsem z nekoliko bolj podzemeljskimi, ali, če hočete, urbanimi kreacijami. In prav tako podzemeljska je tudi igra, ki nosi njegovo ime. Na hitro bo jo lahko označili kot še en klon Grand Theft Auta, kjer smo vodili malega kriminalca pri njegovem nečednem početju. A tu ni naša naloga postati najbolj iskan kriminalec, pač pa porisati mesto z grafiti. To ni všeč militantnemu županu, ki nad vas spusti celo rajdo varuhov pravice. Tako samo risanje ostane le smetana prek znane torte pretepanja, tiholazenja in drugih akcijskih sestavin. Žal so slednje le povprečne, vendar ideja, da so grafiti lahko mogočno orožje daje igri dovolj prebliska, da jo velja omeniti. Se vam zdi, da ste prerasli grafite? Da je pravi argument le hladno jeklo v roki? Potem boste poskočili ob novici, da se obeta nadaljevanje uspešnice izpred parih let, Far Cry. Takrat, ko smo vsi slinasto pričakovali Half Life 2 in Doom 3, se je Daljnji klic pojavil kot strela z jasnega in odpihnil dobesedno vse z izjemno realističnim prikazom pokrajine, po kateri smo tamanili sovražnike. No, leta so minila in tehnologija je napredovala. Ja, tole kar gledate je dejansko igralno okolje, ne videoposnetek. Puristi ne bodo mogli mimo dejstva, da gre zgolj za še eno strelsko igro, v kateri bomo na izjemno realističen način pobijali ljudi, vendar bodimo pošteni. Tole grafično srce je vredno vsega spoštovanja. In, kdo pravi, da bo namenjeno samo strelskim igram? Vsi, ki bi radi kar takoj pograbili puško in se odpravili nazaj na zeleni otok, boste žal morali počakati do konca leta. Ja, letošnjega. Res. |
Po datumu premiere
Predlogi:
Novo arhivsko Top 5 oddaj |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||









, ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!












Filozofski ščurek in zaskrbljena mačka
Vista podira prodajne rekorde
Windows Vista začenja svoj pohod
Mobitel uvaja enotirno vodenje



