Resnična resničnost: CeBit 2006

Pozdravljeni! Vabim vas na tridesetminutno potepanje po novitetah računalniškega sveta.
Prejšnji teden se je končal hannovrski sejem Cebit. Gre za največji računalniški sejem na svetu. Seveda smo bili tam tudi mi; pripravili smo reportažo o najzanimivejših produktih in na sploh iskali najdrznejše novosti. Vsega novega je preveč za eno samo oddajo, zato bomo tokrat naredili predvsem pregled, tehnološke novosti pa bomo podrobneje predstavljali še v naslednjih oddajah. Od zanimivosti bomo predstavili trgovino prihodnosti. Izdelki, opremljeni z značkami RFID, ne bodo poenostavili zgolj nakupovanja, temveč bodo spremenili tudi domače naprave: hladilnik bo sam preštel svojo vsebino, pralni stroj pa bo opazil, da smo med belo perilo dali rdečo majico in nas opozoril na napako. V strojnih nasvetih bomo tokrat govorili o digitalnih fotografskih aparatih. Na trgu jih je že toliko, da je zares težko ugotoviti, kaj sploh potrebujemo. Sergej si je ogledal osnovne razlike med njimi. Ko imamo enkrat pred sabo kup fotografij, jih je treba urediti in prek spleta seveda ponuditi na ogled prijateljem. To lahko storimo z zadnje čase priljubljeno storitvijo Flickr. Pod drobnogled jo je vzela Vesna. V Linuxovem kotičku pa se je Gašper poglobil v program za organizacijo in obdelavo fotografij F- spot. Gre za nekakšen digitalni fotografski album. Na koncu sledijo še predstavitve novih iger. Igre kar hlastajo po vse hitrejših procesorjih. Ampak ker proizvajalci ne zmorejo več zviševati gigaherčnih frekvenc, so se odločili za novo taktiko, procesorje z več jedri. Na Cebitu smo se pozanimali kaj so in kakšna bo njihova prihodnost.

Zakaj se trgovska veriga zanima za RFID?

Časi, ko smo vsakih 36 pritiskov morali zamenjati film, so mimo. Analogne fotoaparate so zamenjali digitalni modeli, ki so s prihodom v širšo uporabo postali tako cenovno ugodni, da si jih lahko privošči že skoraj vsak.
Digitalni fotoaparati delujejo podobno kot navadni, le da namesto filma sliko zajema digitalni pretvornik, elektronika to sliko shrani na pomnilniško kartico. Večina digitalcev ima vgrajen tudi LCD prikazovalnik, s katerim lahko posnete slike tudi pregledujemo in jih po potrebi tudi brišemo.
Najbrž ste že vsi slišali, da fotoaparati snemajo slike z ločljivostjo, ki ponavadi znaša nekaj megapik. Večjo kot ima fotoaparat ločljivost, večje slike lahko snema. Ločljivost merimo v količini pik, ki jo lahko posname fotoaparat. Pika na sliki predstavlja osnovno enoto, ki lahko zavzame eno samo barvo. Slika je sestavljena iz ogromne količine takih pik, razporejenih v mrežo. Današnji fotoaparati slikajo z ločljivostjo okoli osmih megapik, kar pomeni, da je slika velika okoli 3000x2500 pik. Če bi želeli to sliko posneti s kamero, bi lahko na ekran spravili le eno petindvajsetino celotne slike. Za primerjavo- preračunana ločljivost človeškega očesa je 324 megapik. A megapike še zdaleč niso vse. Če boste kupili fotoaparat, ki lahko zajema 12 megapik, vam to ne bo prav nič pomagalo, če bo objektiv nenatančen, baterija slaba, zaslon premajhen in meniji nepregledni. Pri nakupu je še kako potrebno preučiti vse faktorje.
Digitalne fotoaparate lahko na grobem razdelimo v štiri kategorije: Preproste, z objektivom slabše kakovosti, brez zuma, ponavadi vgrajene v mobilne aparate. Digitalce za domačo uporabo brez izmenljivega objektiva ter povprečnim zumom in ločljivostjo Digitalce za zahtevnejše domače uporabnike z večjim zumom ter ločljivostjo in zrcalno refleksne fotoaparate, katerim se da zamenjati objektiv in so nemenjeni zahtevnejšim amaterjem ter profesionalcem.
Najcenejše digitalne fotoaparate za domačo uporabo dobimo že za 30. 000 SIT. A bolj ko se bodo večale zahteve, večja bo tudi cena, saj boste najbrž želeli fotoaparat, ki bo imel večjo ločljivost, boljšo natančnost in tako naprej.
Vredno je tudi povedati, da imajo dražji fotoaparati ponavadi boljši CCD senzor, s katerim bo na sliki tudi manj šuma.

Ko dobimo digitalni aparat, seveda začnemo slikati ko nori. A slike je treba urediti; nekatere želimo deliti s prijatelji, z drugimi pa se šopiriti pred vsem svetom. Vesna se je navdušila nad spletno storitvijo Flickr, ki omogoča vse našteto.
Internet povezuje ljudi. Virtualno in vizualno. Vse več ljudi namreč uporablja digitalne fotoaparate. Tako je tudi na internetu vse več fotografij. Pravi naslov je flicker. com Tukaj boste najlažje shranili, poiskali, razvrstili in izmenjali svoje fotografije s fotografijami znanih in neznanih ljudi s spleta. Najprej se je potrebno registrirati. Postati morate član Yahoo- ja, da lahko postanete tudi član flicker- ja. Za začetek lahko poskrbite za svojo predstavno sliko, ki jo lahko po želji kasneje tudi zbrišete in nadomestite s kakšno drugo. Ker se ljudje radi združujemo glede na skupne interese, je pametno izdelati tudi svoj profil.

Če vam je flicker všeč, ga lahko priporočite tudi prijateljem in jih povabite, da se pridružijo ljubiteljem fotografije na spletu. Poleg takšnih in drugačnih fotografskih storitev pa je tukaj vedno tudi vaš flickr mail z vedno novimi sporočili.

Igro kjer vodimo deskarja, kolesarja, rolkarja, jadralca ali podobnega odpuljenca in z njimi izvajamo dih jemljajoče vragolije. Nenazadnje smo se pri njemu ustavili pred mesecem dni, vendar bi bilo krivično, če ne bi povedali da je prav oče te zvrsti rolkanje, ki mu je posodil svoje ime eden najboljših na svetu Tony Hawk. Serija z njegovim imenom je prilezla že do sedmega dela, če ne štejemo različic za prenosne konzole. Tudi sokolovemu Tončku bi lahko očitali prodajanje nanovo zapakirane stare robe, vendar ne moremo mimo dejstva, da je igra še vedno tako zabavna kot je bila nekdaj. Primerna za vse, ki se s tovrstnimi igrami doslej še niste srečali, stari mački pa bodo bržkone vihali nosove.

V prejšnji oddaji si je Andraž neskončno želel imeti ob sebi Laro Croft, a je žal ostal praznih rok. Našim računalnikom in konzolam se bo godilo dosti bolje. Že čez nekaj tednov si bomo lahko privoščili nove dogodivščine najbolj prsate arheologije virtualnega sveta. Kako pa? So nekateri med nami skeptični, kajti zadnja dva naslova iz serija nista bila ravno vrhunska. To je založnike spodbodlo, da so izvirne avtorje odpustili in delo zaupali skupini Crystal Dynamics, ki jih poznamo po odlični vampirski seriji Legicy of Caine. Lara zagotovo še nikoli ni bila tako lepa. Ali k lepoti priteče igralnost, ki je nenazadnje definirala zvrst tretjeosebnih akcijskih iger pa se bomo morali prepričati na lastne oči. Zaenkrat verjamem, da bomo od igre imeli več kot bohotne oprsje. Pa smo pri koncu. Pokazali smo nekaj zanimivih novosti s Cebita, hranimo pa jih še za polno malho in ogledate si jih lahko v prihodnjih oddajah. Celotnih intervjujev zaradi dolžine ni bilo mogoče uvrstiti v oddajo, zato smo jih dali na našo spletno stran.
Tja ste vabljeni tudi vsi tisti, ki se želite naročiti na elektronska obvestila o tem, kdaj bo oddaja na sporedu. Seveda pa smo veseli tudi elektronske pošte; komentarji, kritike in vprašanja so vedno dobrodošla. Do četrtega aprila je to vse. Adijo!