Resnična resničnost: Decembrski nakupi

Ljudje se pogosto sprašujemo, v čem se zares razlikujemo od drugih prebivalcev našega planeta in odgovori so bolj ali manj uspešni. Gotovo pa se razlikujemo v tem, da prodajamo in kupujemo. In mesec december je v tem smislu še posebej človeški. Novo leto pač ni kar tako, zato danes govorimo o nakupovanju, a začeli bomo na koncu. Kje vsa ta roba pravzaprav konča?

In če nam niso dovolili snemanja, pa so ga naši današnji gostje, vsaj s fotoaparatom. Saša Petejan, okoljska novinarka. Saša, še pred časom se je veliko govorilo o tem, da vse te E smeti, kot jih imenujemo, končajo na smetiščih na Kitajskem, v Afriki... Kako je danes s tem?
Za Kitajsko in za preostali svet ne vem. Še vedno se o tem govori. Spomin na dokumentarec, ki je to res posnel, kako potujejo elektronski in električni odpadki iz Združenih držav Amerike in iz Evrope na druge kontinente pač obstaja, lahko si ga pogledamo. V Sloveniji je to sedaj urejeno tako, kot določa EU. Iz Slovenije E odpadki potujejo v evropske države. Kako naprej od tam, jaz ne vem.
V katere države pa?
Različno, ker je vedno vprašanje cene. Podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo z elektronsko in električno odpadno opremo pač ponudijo česar ne razstavijo v Sloveniji ali pa prodajo nekemu novemu uporabniku glede na ceno, ki jo dobijo na trgu za odpadek, ki ga iz Slovenije izvozijo. Pa se ve ali se te naprave potem reciklirajo ali končajo na smetišču zgodovine?- Čim jih zberemo, to pomeni, da jih ali zberemo po stari navadi na kosovnih odpadih ali pa na zbirnih mestih, kar je novost v Sloveniji, lahko daste komunalnemu podjetju ali jih pa oddate tudi prodajalcu, torej v trgovini, kjer kupujete nov električni ali pa elektronski aparat in mi jih zberemo. Ko pridejo v podjetje, ki se ukvarja s temi odpadki, ne govorimo več o celotni mašini ali pa celotni napravi, ampak o nekih delčkih. Gre za zelo veliko stvari, snovi, ali pa kovine, plastike, te večinoma lahko ostanejo v Sloveniji in jih lahko ponovno uporabimo, medtem ko kakšne zahtevnejše zadeve pa zmorejo samo v tujini, v drugih evropskih državah.

Takšne so torej številke in če smo že pri številkah, Saša, koliko pa proizvedemo E odpadkov v Sloveniji? Se to ve?
V Sloveniji še ne vemo, koliko odpadkov proizvedemo. Lahko povem številko, koliko novih elektronskih in električnih naprav gre na trg, kajti to beleži carinska uprava na Jesenicah. Mislim, ne bom povedala natančne številke, vendar giba se okoli 27. 000 ton novih naprav in aparatov v minulem letu, morda gremo proti 30. 000 tonam. Za EU pa obstajajo številke in sicer, da nekako ustvarimo letno med 16 in 20 kilogramov elektronskega in električnega odpada na leto. Številke se nekoliko razlikujejo. Potem pa je drugo, koliko moramo pa tega odpada zbrati. Slovenija bi morala v letošnjem letu zbrati 8. 000 ton tovrstnih odpadkov. To je v bistvu 4 kilograme na vsakega državljana in kljub shemam, ki smo jih pripravili in so začele v državi letos delovati skladno z vsemi navodili EU, teh količin ne bomo uspeli zbrati. Pa se vrši kakšen nadzor, da te snovi res ne končajo na koncu kje na kakšen odlagališču?
Jaz iz moje izkušnje povem tako, da sem stala v podjetju, ki reciklira in gledala na primer dvorišče podjetja, ki v bistvu opravlja službo zbiranja odpadkov že zelo dolgo in videla sem, da na primer hladilniki ali pa ohišja hladilnikov, ki so še zmeraj nevaren odpadek zaradi pene, ki jo imajo v stenah, so bili, kako naj rečem, obdelani kot staro železo, torej so na koncu končali leta 2007 novembra ali oktobra, še zmeraj na odlagališču odpadkov, kjer gredo vsi ostali odpadki, torej niso bili primerno obdelani, da nevarne snovi ne bi prišle v podtalnico ali v naša tla oziroma zemljo.
Še čist na kratko... Se količina odpadkov povečuje ali zmanjšuje? Jaz ne vem, ampak jaz mislim, da glede na napovedi EU in celega sveta, ljudje vse hitreje zamenjujemo te naprave, sicer zelo različno, če govorimo o hladilniku ali pa novi modi televizorjev ali pa kako pogosto lahko uporabljamo telefone, radio, podjetja, ki se ukvarjajo z mobilno telefonijo, da Slovenci menjujemo naprave na 18 mesecev nekako in tako naprej. Lahko gremo do najmanjših MP3 predvajalnikov ali pa še česa drugega. Skratka smeti se nam obetajo tudi v prihodnosti. Saša, hvala za te informacije. Veliko uspeha še naprej pri tvojem delu. Vsega pa tudi ni treba ravno takoj vreči v smeti, še posebej, če je izdelek še v garanciji. Pa je res nujno, da vedno uveljavljamo garancijo ali obstajajo tudi kakšni drugi načini uveljavljanja svojih pravic? Če vam pojem stvarna napaka ne pove ničesar, vam bomo več jasno po naslednjem prispevku.

Jaz sem Gorenjc in moj princip je: Dokler nimam za štalco, tudi za ostalo ne bom denarja zapravljal. Ampak vseeno imam tukaj en cel kupček prenosnikov. Le kako? Trik je v tem, da nekatera podjetja ali državne inštitucije okrog novega leta odpisujejo robo in jaz pač pridem do svoje opreme, na primer tule imam svoj najmočnejši podarjeni prenosnik. Na žalost sem ga skuril, ko sem vanj poizkušal vtakniti mrežno kartico. Ostale lahko uporabljam brez težav, najšibkejše tako, da so priklopljeni s kablom na kakšen namizni računalnik in delam preko njih kot da so terminal, močnejše imam še vedno lahko v postelji, na temle na primer celo teče kakšen brskalnik, seveda baterija na nobenem od teh prenosnikov že zdavnaj ne deluje več, za tega pa sem moral celo zapraviti nekaj denarja, da sem dokupil brezžično mrežno kartico. Precej bolje pa delujejo namizni računalniki, ki jih dandanes mečejo stran naše inštitucije. Tako lahko dobimo vse tam do Pentiuma 3. Pentiumi 2 so že prav neverjetno pogosti in en izmed takih je tale moj računalniček, pravim mu puhek, ker nima ohišja in samo nabira prah. Prijatelj mi je celo posodil tole kartico za zajem tv signala, tako da nanj snemam razne televizijske programe, je pa tole idealen računalnik za kakšnega otroka. Trik je namreč v tem, da na tem računalniku lahko sicer morda pogledate kakšen film, ampak igric pa ne boste igrali, tako da največ, kar bo vašega otroka nekako navdahnilo, je namesto trupel na zaslonu to, da ko računalnik vklopite, vidi kako se vrti ventilator ali pa, če je zelo napreden otrok, morda da kaj sprogramira in bo računalnik počel to, kar mu otrok reče. V glavnem ne izplača se vam kupovati prenosnikov, ki jih mečejo stran podjetja. Zelo pa se izplača kupiti kakšen namizni računalnik za otroka. Poleg tega pa vam tak namiznik celo bajtico ogreje.

Operacijski sistem Mac OS X 10. 5 Leopard ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb, samo nadgradnje. Uporabniški vmesnik je minimalno spremenjen z možnostjo prikazovanja datotek v kupih in večjim številu bližnjic v dash portu. Med glavnimi novostmi je program Time machine, ki skrbi za samodejno izdelavo varnostne kopije diska. Pri tem pa je treba biti previden, saj Time machine naredi kopijo celotnega diska in nato dodaja spremembe. Naši podatki, nastavitve in cel sistem so tako zavarovani, potrebujemo pa zares velik disk in seveda, tudi Leoparda lahko uporabljamo z ličnim daljincem.

Bioware še vedno velja za zlate dečke igranja domišljijskih vlog in njihova nova igra, napovedana za XBox 360 je vsekakor napoved, da se temu naslovu ne mislijo odpovedati. Mass affect, ki bi moral počasi že priromati na prodajne police, se dogaja v daljni prihodnosti, ko se odpre portal iz vzporednega vesolja, skozi katerega pride umetni um. Ker so umetni umi v igrah večinoma zlobni, tudi ta želi pokončati vsa organska bitja. Kaj mislite? Kdo mu bo stopil naproti? Igralni model nadvse spominja na eno prejšnjih uspešnic iz te hiše- Vitez stare republike. Prav tako pa spet ne bo pomembno zgolj vaše uspešno mahanje z orožji. Pri tej zgodbi bo pomembno predvsem spretno vrtenje jezika, ki bo tudi odločilo, katerega od dveh koncev boste uzrli. Vse skupaj bo zelo barvito in eksplozivno, tako da bo Mass affect tudi lep pokazatelj, česa je vaša konzola sposobna. Kdaj, če sploh bomo učakali različico za osebne računalnike, ne ve povedati nihče.

Upam, da ste v današnji Resnični resničnosti odnesli kaj koristnega za vaše decembrske nakupe. Sicer se v decembru vidimo še enkrat, čez 14 dni, ko se bomo iz resnične preselili v navidezno resničnost virtualnih svetov. Držite se!