|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: E-izobraževanje
Premiera: torek, 04. september 2007, Vse oddaje
 Počitnice so kot vedno prehitro minile. Začelo se je šolsko leto in tudi Resničniki smo se odpravili po nova znanja.   Pozdravljeni. Učimo se celo življenje. Kot na mnogih drugih področjih, nam tudi pri izobraževanju že leta veliko pomagajo informacijske tehnologije. Tako v osnovni in srednji šoli, kot tudi na fakulteti in pri neformalnem izobraževanju. V studiu se nam je pridružil Dr. Peter Purg, ki se že vrsto let ukvarja z e- izobraževanjem. Živjo, Peter. Zdravo. Danes prvošolčki z rumenimi ruticami na ramenih, čez 10 let z rumenimi prenosnimi računalniki. Bo to to? Mogoče se bo spremenila barva rutk, ampak jaz mislim, da bodo še celo z rumeno orutkanimi avatarji lahko odkorakali v svoj " second school ". Mislim, da ne bo tako hitro prišlo do neke popolne virtalizacije izobraževanje, predvsem na nižjih izobraževalnih ravneh, se pravi vrtec, osnovna šola, tudi srednja šola. Smo pa že na visokošolski ravni priča zelo naglemu razvoju in pa intenzivnemu uvajanju teh izobraževalnih pristopov. Katera pa je tista starost, pri kateri otrok nujno potrebuje računalnik? Ne vem, po moje, da v osnovni šoli. Pač kdaj ga rabi, pa ne vem. Sem ga dobil pred kratkim, tako da, za otroke ni potrebe. Ne rabijo od začetka tako mladi otroci. Proti koncu osnovne šole, ker se mi zdi, da ni potrebno, ker se otroci tako hitro učijo in jim ni potrebno že v prvem razredu osnovne šole kupiti računalnika. Se mi zdi 5. ali 6. razred čisto dovolj.  Kdaj pa ti misliš, da je pravi čas za računalnik? Tisti pravi čas v razvoju otroka bi mogoče res prepustil razvojnim psihologom, ki pa vem, da se tudi med sabo ne strinjajo ali bi naj bila ta starost 2 leti ali mogoče 18 let, kot vozniški izpit za avtomobil. Tisti, ki bi pač otroka čim prej izpostavili računalniku ali pa tudi spletu pravijo, da bi ga s tem rešili dolgčasa, dvignili iz nevednosti. Tisti, ki pa bi ga čim dlje obranili pred računalnikom, pa verjetno pravijo, da bi potem bilo manj razvojnih motenj in bi se otrok bolj normalno socializiral, užival naravo. Ves čas smo v dilemi. Dilema, torej. Vendarle, za najmlajše se najde množica poučnih programov. Enega takih nam je predstavil Gašper.    Kot sem že povedal Andražu, je GCompris zbirkica nalog oziroma igric za najmlajše, se pravi predvsem predšolčke. Njim je prilagojen tudi uporabniški vmesnik in sicer imamo v uporabniškem vmesniku najprej na desni en lep meni z različnimi aktivnostmi. Potem v njem na primer izberemo uganke. In pod ugankami najdemo mojo najljubšo igrico iz otroštva, to je Tangram, imamo pa tudi na primer Hanojske stolpe in sedaj zelo popularen Sudoku, pri čemer za otroke je Sudoku narejen tako, da igramo s simbolčki. Če pa hočemo povečati zahtevnost, nekajkrat pritisnemo na kocko in dobimo na primer klasični Sudoku s številkami. Tudi za matematiko je poskrbljeno in sicer imamo kar nekaj aktivnosti, na primer s štetjem, kjer lahko na primer preštevamo drobiž in smo kot Popušnik. Lahko pa se igramo s Cifrojedožerkami. Cifrojedožerke so majhne živalice, ki žrejo številke z določenimi lastnostmi in sicer na primer števila deljiva z dva. Potem, ko pojemo pravo številko, cifro, je Cifrojedožerka vesela, kadar napačno ni vesela. Cifrojedožerke pa se zelo bojijo vijoličnih troglov in potem bežijo pred njimi. Paziti je treba, da nas trogel ne ujame. Razen za matematiko je seveda poskrbljeno tudi za branje in sicer lahko osnovne črke spoznavamo v prijazni igrici, ki pa na žalost še ne podpira slovenskih glasov. Podpira pa zato srbske ali ruske, tako da se lahko učimo cirilico. Spet na žalost ne podpira japonskih ali hrvaških, tako da hiragana, katakana in glagolica na žalost odpadejo. Zelo zabavne aktivnosti so tudi za spoznavanje narave in družbe. Narave ne tako, ampak pod družbo lahko najdemo tudi programček za učenje zemljepisa. Ker GCompris ni namenjen samo otrokom, ampak naj bi pomagal tudi učiteljem, omogoča različne nastavitve za več razredov in potem tudi sledenje dosežkom vsakega učenca. Seveda pa se morate vprašati ali bi raje otroka eliminirali tako, da ga spremenite v eno vrečo lenobe pred računalnikom ali pa bi mu raje kupili na primer elektro pionir ali rolarje in ga poslali na dvorišče. Jaz vem, kaj bi jaz raje, vi se pa sami odločite. To je za danes vse. Na svidenje. E- izobraževanje, sliši se super. Ne bo nam več treba v šole, učilnice. Resničnost je pa verjetno malo drugačna?    Ampak še vedno resnična. Ločiti moramo čisto izobraževanje na daljavo in mešane oblike, kombinirane oblike izobraževanja, kjer pač učenci še vedno oziroma izobraževanci še vedno pridejo v živ stik med sabo in tudi z učiteljem. Na splošno gre pri e- izobraževanju za uporabo ali pa souporabo računalnika, novih tehnologij, elektronskih, digitalnih tehnologij. To pomeni, da recimo v šoli lahko seveda uporabljamo svetovni splet kot nek dodatni vir informacij, lahko ga uporabljamo kot skladišče ali pa nahajališče bolj ali manj zanesljivih virov, dostopne, bolj ali manj so nam tudi določene podatkovne baze. V podjetjih se lahko s pomočjo nekih računalniških aplikacij tudi na CD romih, DVD romih, v internih omrežjih gremo določene treninge, se pravi veščinska izobraževanja, zelo zanimiv je... Tisto, kar me najbolj zanimiva pri vsem tem je ali to pomeni, da se bomo lažje naučili z manj trpljenja ali ne? Bi si upal reči, da ja. Ker e- izobraževalni pristopi tehnologiji omogočajo bolj individualen način osvajanja znanja in veščin, se pravi v nekem smislu " on demand ", na zahtevo. Se pravi, da učenec oziroma učeči sam določi svoj tempo, tudi svoj način oziroma tako se reče ali je bolj kognitivni tip, bolj vizualni tip ali je bolj slišni tip. Se pravi video, zvok, besedilo. Vse to mešano. V tem smislu lahko mešano, ampak lahko si to mešanico tudi po svoje doziramo. Tilen je pripravil prispevek o e- študiju. Študij poteka tako, da podobno kot v drugih študijskih oblikah študent plača neko vpisnino, torej neko izobraževanje, ki stane ponavadi primerljivo kot s klasičnimi oblikami izobraževanja, morda tudi malo ceneje in obiskuje predavanja preko interneta, se pravi sledi v nekem spletnem navideznem učnem okolju, v spletnem učnem okolju gradivom, skriptam, seminarjem, video predavanjem in tako naprej. Rešuje neke naloge za samostojno preverjanje znanja, ukvarja se tudi s skupinskim delom, s sošolci delajo kakšne seminarske naloge in potem, ko predmet enkrat opravijo, gredo na izpit. Izpit še vedno poteka v klasični obliki, ponavadi na sedežu institucije ali pa v kakšnih izobraževalnih središčih. Pionirji izobraževanja na daljavo v Sloveniji, so bili profesorji na Ekonomski fakulteti. Novo dimenzijo pa je dodal projekt laboratorija za telekomunikacije, Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Prav pred kratkim, torej v tem letu in v naslednji letih, bodo potekali zelo pomembni projekti razvoja elektronskih gradiv, torej vsebine so najbolj pomembne in v Sloveniji bomo v nekaj letih imeli pokrit celoten učni načrt za osnovno in srednjo šolo z zelo zanimivimi multimedijskimi elektronskimi gradivi, ki jih bodo potem učitelji lahko bodisi uporabljali pri pouku ali pa se bodo otroci na daljavo lahko od doma učili iz teh gradiv. Večino informacij o e- izobraževanju lahko v slovenščini najdete na spletnem portalu e- študij. Portal je nastal v okviru projekta Poučevanje in učenje na daljavo v Sloveniji. Namen tega portala je bil, da na enem mestu dejansko pridobivajo lahko uporabniki vse podatke, informacije o elektronskem izobraževanju, se pravi o študiju na daljavo. Torej to pomeni, da naj bi portal vključeval organizacije, podjetja, institucije, ki se s tem ukvarjajo, ki te zadeve ponujajo tako v Sloveniji, kot tudi v tujini izobraževalnim, raziskovalnim podjetjem. Po pričakovanjih jih je večina iz tujine. Tako kot se lahko študent odloči za študij v tujini v klasični univerzi, lahko enako odloči tudi na daljavo. Pomembno je pa le to, da pazi, da je pač institucija, kjer opravlja ta študij na daljavo priznana, da gre za neko večjo priznano univerzo in da na enak način pridobi certifikat. V Sloveniji študij na daljavo trenutno ponujajo le tri ustanove. Vsekakor je tu potencial, ki še ni do konca izkoriščen. Predvidevamo, da se bo elektronsko izobraževanje vključevalo postopoma, torej na začetku bo to manjši delež predavanj in potem bo vse večji in večji delež predavanj potekal na daljavo, predvsem namesto kakšnih predavanj ali pa avditornih vaj, kjer se bodo potem študentje pripravljali za tisto pravo delo v živo, ki ga bodo potem v laboratorijih izvajali s študenti in s tem povečali kvaliteto izobraževanja.    Starši osnovnošolcev in srednješolcev pa bodo odslej lahko na daljavo spremljali napredek svojih nadebudnih šolarjev z e- redovalnico. Informatizacija spreminja tudi klasično komuniciranje med starši, učitelji in otroki. Ob koncu avgusta je v Kranju potekalo izobraževanje o elektronski redovalnici. E- redovalnica bo v bistvu pomenila, da od začetka letošnjega šolskega leta bodo lahko starši, ki se bodo tako odločili, dobili vpogled preko spleta v ocene svojih otrok, v osnovni ali pa v srednji šoli. Poleg ocen bodo pa lahko videli tudi opravičene, neopravičene izostanke in pa morebitna obvestila razrednika ali pa šole glede šolskih dejavnosti, izletov in tako naprej. Prijava gre tako, da se morajo starši najprej prijaviti na spletni portal Digitalni svet na naslovu www. dsvet. si. Po prijavi izpolnijo posebno izjavo, ki jo natisnejo in s katero zahtevajo, izpolnijo podatke kdo so, za katerega učenca podatke zahtevajo. To izjavo odnesejo razredniku, razrednik pač omogoči vpogled in spet na posebnem obrazcu da aktivacijsko kodo. Ko to kodo vnesejo v sistem, imajo dostop do e- redovalnice, hkrati pa portal zaradi varnosti zahteva tudi digitalno potrdilo za elektronskI podpis. Gre za nadgradnjo elektronskega informacijskega sistema Lopolis, ki ga večina šol uporablja že 5. leto. Takšen način preverjanja ocen vzbuja pomisleke, da bi ogrožal ali nadomeščal osebne stike med starši in učitelji. Gre lahko za problem varovanja osebnih podatkov, ker v srednjih šolah imamo tudi kar nekaj dijakov, ki so že polnoletni in mogoče se bo tukaj pojavil kakšen problem, da dijak ne bo dovolil vpogleda svojih ocen svojim staršem. Drugače mislim, da bo treba skrbeti za ažurno vnašanje ocen, da se bodo starši lahko zanesli na tiste informacije, ki jih dobijo preko portala e- redovalnice. Sicer pa je to samo ena od poti, kako čim hitreje izvedeti o težavah našega otroka. Vsekakor je treba izkoristiti še vse ostale, torej osebni stik z razrednikom, s profesorjem pri katerem se pojavijo težave. Kaj pa elektronska učilnica? To se sliši kot neka soba opremljena z znanstveno- fantastičnimi pripomočki.  Sploh ne. To je bolj ali manj spletno učno mesto, torej malo bolj kompleksno ali pa tudi ne, spletna stran, kjer učenec najde in ima zmeraj dober pregled nad gradivi, ki jih pač uporablja v procesu, kjer lahko tudi po kontaktnem srečanju v živo v šoli s kolegi součenci ali pa tudi z mentorji, z učitelji prediskutira še kakšne zadeve, za katere pač v živo ni bilo časa, kjer lahko odda seminarsko nalogo, kjer lahko tudi pregleda svoje ocene, kjer lahko primerja ocene s svojimi vrstniki, seveda anonimno. Hočeš nočeš, na koncu so pomembne ocene. Do dobre ocene se pride s sprotnim delom in pridnim učenjem. Alternativno pot do nje s pomočjo sodobnih napravic pa nam bo predstavil Sergej.    V prvem letniku faksa, že davnega leta 2002, sem pisal svoj drugi izpit, izpit iz Programiranja. Profesor nam je, sicer prijazno in korektno zabičal, da moramo vsi, brez izjeme, ugasniti mobilnike. Razlog? " Danes ima že vsaka žepna napravica Bluetooth. Plonkanje ni dovoljeno ". O njegovih besedah sem razmišljal še nekaj časa, in ravno o tej vrsti " učenja na daljavo " bomo govorili danes. Poglejmo si, kako si lahko tehnološko napredni prepisovalci olajšajo neznanje. Prepisovalec si bo v učilnici pomagal z mobilnim telefonom z Bluetoothom, katerega najdemo tudi že v mobilnikih, ki jih prilagajo pralnim praškom. Zunaj učilnice, a znotraj dosega signala, pa čaka pomagač s kupom knjig in potrebnim znanjem. Poglejmo si uporabo na konkretnem primeru. Vse kar mora prepisovalec narediti je, slikati izpitna vprašanja in jih shraniti neposredno na mobilnik. S pošiljanjem datoteke mu sploh ni potrebno izgubljati časa. Za večino Sony Ericssonovih modelov namreč obstaja program z imenom Float ' s Mobile Agent. Vse kar je potrebno narediti, in to le enkrat, prvič, je vzpostaviti Bluetooth povezavo med prenosnikom in mobilnikom. Ko je le- ta vzpostavljena, lahko brskamo po vseh datotekah mobilnika brez potrjevanja. Vprašanje si prenesemo na računalnik, odgovor pa zapišemo kar v navadno tekstovno datoteko. Datoteko odložimo na mobilnik v vnaprej dogovorjeni lokaciji in to je to. Če je učilnica prevelika, da bi Bluetooth povezava lovila ven, ne predstavlja prevelike težave. Novejši modeli mobilnikov, recimo Sony Ericsson P1 in Nokia N95, imajo vgrajeno podporo WLAN- u, torej brezžičnim omrežjem. Postopek je podoben, razdalja pa je tukaj lahko poljubno velika. Kaj pa, če ne potrebujete zunanje pomoči in bi si radi le malo pomagali z zapiski, ki ste jih delali med učenjem? Za to lahko uporabimo kar iPoda. Zapiske razbijemo na poglavja in jih shranimo kot navadne tekstovne datoteke ter jih smiselno razporedimo v mape. Intuitiven vmesnik iPoda omogoča strašansko hitro premikanje po celotni snovi. Resnici na ljubo so omenjeni postopki boleče enostavni, iznajdljivost osnovnošolcev, srednješolcev in študentov pa eksponentno narašča. Učitelji bodo počasi morali začeti razmišljati tudi o tem, da si znajo šolarji pomagati tudi še s čim drugim kot s porisanimi edigsi, pa počečkanimi kalkulatorji in plonk listki, nalepljenimi v notranji strani kratkega krila, a ne punce? Ampak tako je to. Večna borba med učiteljem in učencem je očitno dobila še novo razsežnost, kiber razsežnost. Si ti kdaj plonkal? Morda ni vzgojno, ampak ne morem reči, da nisem. Pri srednješolski fiziki sem celo s pomočjo računalnika, že leta 1995. V pregib kalkulatorja sem si vstavil listek s formulami. Potem se plonkanje samo modernizira? Samo listek ni bil sprintan.    Aha. Učbeniki, knjige, precej draga stvar. Medtem, ko v e- izobraževanju pa nekako naj bi to dobili preko interneta. To pomeni, da bo zdaj ceneje vse skupaj? Treba je poudariti, da za e- gradiva in se pravi za vse vsebine na spletu veljajo pravniško gledano enaka pravila, torej avtorske pravice je treba spoštovati. Seveda vemo, da je elektronsko gradivo oziroma je zadeve v digitalnih formatih lažje kopirati, razmnoževati. Morda si jih tudi učenec lažje organizira po svoje, da je njemu gradivo bolj dostopno ali pa bolj koristno. Vsekakor gre za eno večjo dostopnost. Cene so lahko nižje zaradi masovne uporabe. Pri e- izobraževanju gre seveda za ta mit o multimedijskih interaktivnih gradivih, kjer bi naj vse poskakovalo in človek bi se sam od sebe samo od klika do klika učil. Izdelava takih gradiv je izjemno draga. Tukaj poleg rokodelskih spretnosti in kvaliteta avtorjev je že skoraj pomemben tudi kreativen presežek in ti stroški so lahko zelo visoki. Kaja pa je na internetu poiskala nekaj brezplačnih gradiv.    Ponovno pozdravljeni tudi v rubriki Internet. Prvi današnji namig je namenjen predvsem izobraževalnim institucijam in pedagoškim delavcem. Ponuja spletna učna okolja, ki temeljijo na omenjenem odprtokodnem sistemu. Postavitev spletne učilnice je seveda naloga profesorjev, ki potem vanjo vnašajo obstoječa gradiva. Najsodobnejši trendi poučevanja pa danes vpeljujejo metodo, imenovano " blended learning ". To je " kombinirano učenje ", ki združuje klasično učenje, e- učenje in e- tutorstvo. Če se vam dogaja, da se vam med učenjem v zadnjem trenutku tako ali drugače zalomi, naslednje strani gotovo poznate. Naslova vsebujeta nekatere zapiske in seminarske naloge, pa tudi priprave na zaključne izpite in maturo. Pri nekaterih predmetih objav sploh še ni, torej ste vabljeni, da v arhiv dodate prispevek ter ob tem nekomu naredite veliko uslugo. Pomoč ob zaključku srednješolskega izobraževanja lahko poiščete maturant. com. Potreben bi bil sicer nekolikšne oblikovne in vsebinske osvežitve, recimo takšne, da bi bil poudarek namesto na oglasih za maturantske obleke in inštrukcije raje na obsežnejši vsebini. Ponudba študijskega gradiva se nahaja na www. studentarija. net. Seznam fakultet na žalost ni popoln. Zaenkrat je stran namenjena le študentom ljubljanske Univerze. Kot da v Mariboru, Kopru ali Novi Gorici študentov sploh ni? Na seznam pogrešanih strani tako lahko uvrstimo pred leti zelo obiskano in predvsem bolje založeno Virtualno Univerzo, ki je uspešno pokrivala območje celotne Slovenije. Poglejmo si še, kako je z izobraževanjem na daljavo v tujini. Spletna stran Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu bi lahko bila vzor vsakršnemu kvalitetnemu izobraževanju 3. tisočletja. Iz menija na levi lahko izbirate med antropologijo, astronomijo, politologijo in drugimi zanimivimi področji. Tako imenovane " lecture notes " so večinoma dostopne v pdf datotekah, do katerih lahko prosto dostopate brez uporabniškega imena in gesla! Za konec pa še nekaj za ljubitelje literature.    Bibliomania. com je naslov spletne knjižnice, v kateri nikoli ne boste plačevali zamudnine. V njej boste med drugim našli večino literarnih velikanov, kar pred branjem potrebujete, je seveda ogromno potrpljenja, če boste dejansko želeli odklikati do konca knjige! Morebitno slovensko verzijo take strani še čakamo. Njen približek se zaenkrat nahaja na omnibus. se / besede. Pa srečno! Moodol? Tako čudno ime. Menda pa gre za nek program, ki se zdaj na veliko uporablja na spletnih straneh za e- izobraževanje. Kaj je to? Gre za spletno aplikacijo, platformo za organiziranje in upravljanje izobraževalnih vsebin oziroma celotnega izobraževalnega procesa, tako rekoč, za e- učilnico. Je pa brezplačen? Je brezplačen, je odprto koden. Zadaj stoji okoli 3. 000 aktivnih razvijalcev, ki so v prvi vrsti učitelji, torej ne računalničarji, ampak predvsem učitelji, ki jih uporabljajo v praksi, torej vedo, kaj učenci, kaj študentje potrebujejo. Še nekaj. Slišal sem, da je danes že v Sloveniji možno iti na govorilne ure ne k profesorju v živo, ampak v virtualni svet Second life. To drži? Tako je. Poleg moodla orjemo ledino na Fakulteti za management, v Univerzi na Primorskem tudi na področju pogovornih terminov v Second life- u, kjer se študentje lahko med sabo srečajo tako po predavanjih, se pravi tisti, ki so se že spoznali v živo, kot kmalu v prihodnosti tudi tisti, ki se sicer ne bi srečali nikoli. Svojo pripadnost izkazujejo z avatarčki, oblečenimi v majčke z logotipom fakultete, lahko srečajo mentorja, lahko študenta, lahko študente, ki jih še nikoli niso spoznali ali videli. Sliši se zabavno. Naš čas se bliža koncu. Doktor Purk, hvala za obisk v studiu in veliko uspeha pri e- izobraževanju še naprej.  Hvala. Mi pa si poglejmo, kaj nam je tokrat pripravil naš mojster za igre, Aleksander.   Poletje je mimo in potrebovali bomo nove zaloge zabave za sprostitev po napornih šolskih ali delovnih dneh. Več o tem bomo spregovorili prihodnjič, za danes pa si le poglejmo nekaj naslovov, ki veliko obetajo. Vsi tisti, ki nimate možnosti stati za krmilom pravega plovila, pa tudi tisti, ki vam je žal za koncem poletja, boste veseli nove igre iz serije Ship Simulator, tokrat z letnico 2008, da boste po valovih veselo pluli tudi v hladnejših jesenskih večerih. Za vas so pripravili trinajst motornih ladij, od male pilotske ladjice pa vse do velikanskega tankerja. Kot poseben posladek je znova tu še štirinajsta, nesrečni Titanik. Morda se vozakanje po morja širnih prostranstvih sliši dolgočasno, a če se ljudje zabavajo s simulacijami letenja in celo vlakov, potem je krmarjenje velikanskega plovila ali hitrega gliserja docela razumljivo. Zemlja na obzorju! Naseljenčki so vedno bili paradni konj nemškega razvijalca Blue Byte. Tudi med slovenskim igralnim občestvom so priljubljeni že vse od njihovega nastanka, davnega leta 1993. Kako tudi ne, ko pa je ta fantazijska strateška igra premeteno združevala globoke strateške prijeme, s katerimi ste civilizirali ozemlje ter risankast videz in obilico humorja, ne glede na to, da Nemci po njem ravno ne slovijo. No, pred nekaj leti je licenca prešla v roke francoskega Ubisofta in slednji niso znani po tem, da bi uničevali legendarne serije. Opisovalci so jim sicer zadnje čase očitali dolgočasnost, a so se s prebarvano izdajo ob deseti obletnici drugega dela skorajda odkupili. Zategadelj se nadejamo, da bodo novi Settlerji spet kaj prikupen in zabaven špil. Ni nam v navadi, da bi kako igro predstavljali večkrat. O Bioshocku smo tako že govorili decembra lansko leto, ko smo lahko le s široko odprtimi usti buljili v predstavitvene filme in se zaklinjali, da to igro resnično moramo imeti. Zdaj smo jo dobili. In verjemite na besedo, vse, kar smo pričakovali, smo dobili servirano na okrvavljenem pladnju, skupaj z kubičnimi kilometri ledeno mrzle slane vode, v katero je potopljen pogubljeni raj. Ne gre za še eno streljanko, v kateri bi z veseljem mrcvarili sovrage. Konec je z brezmožganskim trošenjem svinca. Bioshock znova prinaša igralcu srhljivo vzdušje in napeto zgodbo. Prav čarobno ujame naivnost petdesetih let prejšnjega stoletja in ti jo porine pred nos spačeno, pokvečeno, smrtonosno. Kot bi se ti rogala: No daj, poskusi preživeti. Vsak korak bo premišljen. Vsak naboj izstreljen iz nuje. In strah, ki se bo naselil v vas, bo čisto pravi. Bioshock je mojstrsko delo in zagotovo ena najboljših iger letošnjega leta. Prijateljsko opozorilo: Oznaka " samo za odrasle " ni naključna. Če vas bodo potem tlačile more, ste si krivi sami!  Še novička za vse, ki bi radi pridobili nova znanja s področja računalništva: 7. in 8. september bo v murskosoboškem gradu potekal Festival računalništva in sodobnih komunikacij, FRiSK 2007. Na njem se bodo obiskovalci lahko brezplačno udeležili najrazličnejših predavanj in delavnic, na ogled pa bo tudi muzej računalništva. Pa smo prišli do konca. Upam, da ste se kaj novega naučili. Če imate kakšno vprašanje, pohvalo ali kritiko, pišite na naš elektronski naslov. Če ste oddajo zamudili bo na naši spletni strani kmalu na voljo video posnetek. Tam se lahko naročite tudi na obvestila o tem, kdaj smo na sporedu. Naslednjič pa igre. Bili smo na največji evropski igričarski prireditvi Games Convention v Leipzigu, poročali bomo s slovenskega finala World Cyber Games 2007, ki bo 8. septembra v Ljubljani in še in še. Do takrat pa nasvidenje!
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|