|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: Gadgeti
Premiera: torek, 19. december 2006, Vse oddaje
 Živijo. Do novega leta je še dobrih deset dni, do božiča pol manj. Če si slučajno še niste priskrbeli daril za svoje najbližje in še čakate na dobre ideje, potem je tokratna oddaja ravno za vas. Govorili bomo o malih pripomočkih, igračah in na sploh o ne preveč uporabnih predmetih. Njihova osnovna lastnost je, da se vanje zaljubimo na prvi pogled. Omejili se bomo na tiste malce bolj tehnološke, ki jim v angleščini pravimo gadgets. Vsak od nas resničnikov si je omislil eno ali dve takšni neumnosti. In z največjim veseljem vam jih bomo predstavili. A ne bomo ostali le pri malih igračah, ogledali smo si tudi precej večje igrače. Seveda nas ni zanimal njihov pospešek do 100 km / h, temveč zgolj, ali se avto zna pretvarjati, da je mala bluetooth slušalka in podstavek za iPod. Obstajajo pa tudi še večje igrače.    Tule v studiu se mi je pridružil Sergej, naš mojster za strojno opremo. Živijo.- Živijo. Ti pa si zase naročil tole uro v zraku. Uro, datum, osebno sporočilo, posvetilce. Vse je v zraku. Če pogledamo od blizu, zadeva ni nobena posebna znanost. Medtem, ko mi mislimo, da se to izpisuje v zraku, je to le eno nihalo, na katerem je nekaj lučk in ko te lučke zanihajo in ujamejo pravo frekvenco, naše oči vidijo, kot bi se nekaj izpisalo v zraku. Nobena znanost, ampak verjetno super za impresionirat prijatelja. Točno tako. Glavni na vasi. Prvi. Pa še nekaj si naročil zase. Ja. Kaj je to? To spet ni nobena znanost, to je samo pleksi steklo, notri dve lučki, ampak če to skombiniramo s knjigo, pomeni, da lahko beremo v temi in ta zadeva bo osvetlila samo list papirja, ki ga beremo, ker je zelo uporabno, ker ne motimo drugih ljudi okoli sebe. Odlično. Odlično, ja. Samo še nekoga rabimo, da ga ne bomo motili. Da ti pokažem, kaj imam jaz. Jaz imam pa smrekico, USB, pazi to, tako božična kot Davidova zvezda. Lahko to brez česarkoli? Ja, verjetno lahko, samo malo se je treba potrudit. Zdaj pa pojdiva še na tvoj današnji prispevek. O čem nam boš govoril? O čem bom govoril? Govoril bom o vsem, kar se lahko zgodi, če želimo vzpostavit neko govorno komunikacijo, torej, če se želimo pogovarjat preko telefonije, ampak za to uporabimo internet. Prosim.    Že od pradavnine, ko je moral silni jamski človek za preživetje še moral loviti mamute, potrebujemo neko možnost komunikacije. Na samem začetku je bil to le človeški glas. Kasneje so za doseganje večjih razdalj uporabljali dimne signale, precej kmalu za tem, telegraf in že smo v digitalni eri. Danes lahko lastniki mobilnikov kadarkoli in domala kjerkoli vzpostavijo govorno zvezo, s poljubnim drugim telefonom. Dosegljivi smo praktično vedno in povsod. Tehnologije so dozorele, uporabniki so vse bolj pismeni, vsaj kar se tiče uporabe novejših naprav. Kaj nam torej sploh še manjka? Seveda bi si to želeli uporabljati brezplačno. Telefonski operaterji svojo ceno opravičujejo z uporabo njihovega telefonskega omrežja. Z razvojem širokopasovnih omrežij, torej kabelskih, ADSL, VDSL in optičnih povezav, pa smo dobili na voljo uporabo globalnega omrežja. Uporabljamo ga lahko neomejeno. Povezava ni omejena ne časovno, ne po količini prenesenih podatkov. In rodil se je Skype, ki ga najbrž poznamo že vsi. Program nam omogoča, da preko internetne povezave pokličemo katerega koli uporabnika v tem omrežju. In to brezplačno. Storitev je dobesedno eksplodirala. Vseeno pa lahko opazimo bistveno razliko med telefoniranjem, kot smo ga navajeni in tistim, ki nam ga ponuja Skype. Kar pa ni ravno praktično.    Sedaj, ko lahko telefoniramo brezplačno, bi to želeli početi še čim udobneje. Za začetek lahko namesto ločenega mikrofona in zvočnikov, kupimo kombinirane slušalke z mikrofonom. Modelov je res veliko, izbira zelo široka. Najdemo jih v vsaki računalniški trgovini, cene pa se začnejo že pri nekaj tisočakih. Težava je v tem, da lahko tovrstne naprave priključimo neposredno na že obstoječo zvočno kartico. To ni preveč praktično, saj bi morali preklapljati med zvočniki in slušalkami oziroma razdeljevati izhod, na katerega imamo priključene te zvočnike in slušalke. Za rešitev te zagate so na voljo naprave z USB priključkom, ki imajo vgrajeno tudi preprosto zvočno kartico. Napravo priključimo v USB, nastavimo nekaj parametrov in že lahko kličemo. Pa pojdimo še korak dlje. Sedaj, ko že udobno telefoniramo, bi želeli, namesto preko vmesnika, klicati kar s številčnico na telefonu. Tudi za to že obstajajo rešitve. Žični telefon priključimo v USB, namestimo gonilnike in že lahko kličemo s telefonom, ne da bi uporabljali računalnik. Vas moti žica? Brezžične rešitve so tudi že na voljo. Zasnova je popolnoma enaka, kot pri žičnem telefonu, le da v USB priključimo bazno postajo, telefon pa deluje kot običajni odjemalec. Seveda pa tukaj še vedno potrebujemo prižgan računalnik. No, ja. Ne več. Obstajajo celo že pravi pravcati računalniki v malem, ki imajo vgrajeno tudi brezžično mrežno kartico. Ne potrebujejo povezave z računalnikom, izgledajo pa kot mobilni telefon. Cene so sicer še malček zasoljene, a nič ne de. Stvari se namreč premikajo in kmalu bomo lahko uporabljali take telefončke v brezžičnem omrežju, razširjenim čez vse mesto, sestavljeno iz malega morja domačih brezžičnih omrežij. Upajmo le, da brezplačno. Med prispevkom sem Sergejeve igrače dal pod jelko, tu pa imam že druge, ampak več o njih malce kasneje. Najprej precej večje igrače. Take, na štirih kolesih.  Tik pred novim letom in še vedno ne vem, kam se bom odpravil na novoletno zabavo. Ne samo kam, moram se tudi odločiti, kako. Do novega leta, dokler sem še milijonar, si moram nekaj privoščiti. Mogoče bi preizkusil novega Fiatovega punta. Z Blue & Me tehnologijo so tudi oni vstopili na trg avtomobilov, z vgrajenimi multimedijskimi dodatki. Me prav zanima, kako se bo odrezal. Najprej moram priklopit svoj dragi iPod. Priključek je kar v predalu. Potem moram povezati še svojega modrozobega mobilca in ne boste verjeli, Punto me bo ubogal na besedo. Le stisnem tale gumb in Dial. Number, please. 031 352 237.   Punto bo tudi prebral prejeto kratko sporočilo z angleško izgovorjavo, shranjen pa ima tudi celoten imenik in zadnje klicane številke. Škoda, ker ne zna govoriti in poslušati tudi slovensko. Glasovno lahko izbiram tudi glasbo iz mojega iPoda, vendar nekaj manjka. Udobni sedeži, glasovni ukazi, glasba. Trenutek. Bi raje spal med vožnjo in spil kozarček šampanjca? Ok. Potem pa poznam boljšo rešitev. Slovensko podjetje Viator & Vektor, mi ponuja poslovno zabavo kar na enem od njihovih avtobusov. To ni kar en avtobus, ampak pravi poslovni avtobus. Pa še sami Slovenci so ga razvijali. V zadnjem delu je ogromna miza za deset ljudi, v mizo so vgrajeni dvižni monitorji, kjer lahko spremljam sliko iz računalnika, gledam filme, ali pa preprosto spremljam pot preko navigacijske naprave. Čez sto metrov zavijemo levo. Dolgčas. Na poti v potovalni del, ki je v prednjem delu avtobusa, se po težkem sestanku ustavim še na stranišču, potem pa se na prednjem sedežu priklopim na internet. Da, prav ste slišali. Internet. Tam lahko preverim svoj elektronski predal, seveda lahko tudi preberem nove prispevke na svojem najljubšem forumu. Ker pa poznam že cel internet na pamet, mi tudi to postane dolgočasno in grem raje malo spočiti živce na udoben sedež. Ker mi spanec ne pride sam po sebi, si ogledam še dolgočasen film na vgrajenem ekranu, ne da bi kakorkoli motil sopotnike. Kot da bi bil na letalu.  Kmalu me zbudi omamen vonj kave. Joj, mama. Še bi spal. Saj sem na avtobusu. Super, tudi kuhinjo imajo. Poleg kave, mi postrežejo tudi s prigrizki, vgrajeno pa imajo tudi mikrovalovko, ki pa ne dela. Za novo leto bom ostal kar na avtobusu. Mami bom voščilo poslal po telefaksu, ki ga tudi lahko pošljem iz avtobusa. Tu bom lahko tudi nazdravil s šampanjcem, pojedel večerjo, na potujoči novoletni zabavi pa je tudi več kot dovolj prostora za vse moje prijatelje.   Čisto običajne stvari večina smrtnikov še vedno kupuje v čisto običajnih trgovinah. Kaj pa tiste bolj neobičajne? Pripravila sem nekaj namigov za vas. Še prej pa, HYPERLINK " http: / / www. ceneje. si " www. ceneje. si Razen kvalitete nekega izdelka, nas ponavadi seveda zanima tudi cena. In najbolj neprijetno je tekati od ene trgovine do druge, samo zato, da na koncu ugotoviš, da je bila ponudba v prvi najcenejša. Spletna stran HYPERLINK " http: / / www. ceneje. si " www. ceneje. si poišče najugodnejše ponudbe namesto vas, jih razvrsti po cenah in lokaciji. Izdelke iste vrste lahko primerjate med seboj po njihovih lastnostih in ocenah. Preberete si lahko mnenja uporabnikov, izberete in pošljete pismo ponudniku. No, upamo, da se bodo v prihodnje med ponudbo, razen tehničnih, znašli tudi drugi izdelki. Od ugodne cenovne ponudbe, gremo zdaj še k izvirnim. Roko na srce, doma še vedno precej zaostajamo za tujino. Vsaj kar se tiče ponudbe bizarnih izdelkov. Inovativna, nenavadna in smešna darilca, lahko resnično najdete na spletni strani HYPERLINK " http: / / www. teengeek. com " www. teengeek. com Tudi resničniki smo svoja pisma Božičku poslali prav na ta naslov. Spletna stran je pregledna, o vsakem proizvodu po želji dobite več informacij, slike so kvalitetne, celo povečate jih lahko. In tako dejansko dobite dober občutek, da ne kupujete mačka v žaklju. Samo nakupovanje je preprosto v kolikor ste imetnik ene izmed zahtevanih kartic. No, na naročeno pošiljko pa tudi ne boste čakali več kot teden dni. Nekaj posebnega je tudi spletna trgovina HYPERLINK " http: / / www. would. com " www. would. com, ki ponuja vsak dan Cool stuff, cheap. Vsak dan, samo tisti dan, natanko ob polnoči, nova bizarna napravica. In če vam ni všeč, potem je najbolje, da pokupite kar vse, kajti, ko jih zmanjka, staro nadomestijo z novo, v nasprotnem primeru pa boste na novo ponudbo čakali do naslednje noči. Niste našli nič zase? Nič hudega. Niste edini. Marsikdo se je odločil, da bo gadget napravil kar sam. Na spletni strani HYPERLINK " http: / / www. hackaday. com " www. hackaday. com je najbolj cenjena vrlina izvirnost. Kako spremeniti namembnost neke že obstoječe napravice na čimbolj nenavaden način, pa je tukaj glavno vprašanje. Med drugim boste tukaj našli, recimo, kitaro, priključeno na Playstation, iPod, spremenjen v srhljivo svetilko in še marsikaj zanimivega. Žal nič od tega ne morete kupiti. Dobite pa idejo, da si nekaj podobnega, recimo, naredite sami in morda celo tekmujete z drugimi hekerji. Vsi nejeverni Tomaži, pa lahko svojo pošiljko večine dostavljavcev, spremljate tudi po internetu. Svojo pošto nadzorujete in ji sledite iz kraja v kraj, vse do končne postaje kamor pripotuje. Spremljate lahko cestne in železniške prevoze, ter prevoz tovora po zraku in morju. No, poglejmo, kako je potoval naš paket iz Amerike. Tako, zdaj pa res že komaj čakam, da vidim svoje darilo.    Dandanašnji potrošimo neverjetne količine naprednih elektronskih igračk. V Evropski uniji, tako letno zavržemo 105. 000. 000 mobilnih telefonov. Če bi jih postavili v vrsto, bi jih bilo za dve širini Afrike. Razlogi za tako razsipnost so različni. Nekateri izdelki zastarijo, drugi gredo iz mode, tretji so že v naprej, pri izdelavi, obsojeni na kratko življenjsko dobo. V zadnjih letih se je zaradi domnevnega izkoriščanja cenene delovne sile držav v razvoju, znašlo pod drobnogledom javnosti, nekaj največjih korporacij. Podjetja iz tako različnih področij, kot so Nike in Disney, so morala vložiti precej napora v izboljšanje delovnih pogojev v svojih tovarnah. Letos junija so podobne obtožbe očrnile podjetje Apple. Njihovi znani predvajalniki glasbe nastajajo v tovarni, ki zaposluje 200. 000 ljudi. Delavci delajo od dvanajst do petnajst ur na dan in so plačani od dvajset do sto evrov mesečno. Sestavni deli takšnih elektronskih igračk stanejo približno petdeset evrov, a jih je lahko tudi do tisoč. Poceni delovna sila, je tako pomemben dejavnik za nizko končno ceno. Ravno tej gredo največje zasluge, da elektronske napravice potrošniki razvitega sveta kupujemo v tolikšnih količinah. Dežele, kot so Kitajska, Indija, Malezija in Afrika, so izkoriščene tudi na drugi strani življenjskega cikla elektronike. Ta vsebuje veliko različnih dragocenih elementov, ki pa so tudi škodljivi za okolje. Koncentracija zlata tu, na primer, je višja, kot v naravni rudi. Revne države odkupujejo gore takšnih odpadkov. Revno prebivalstvo, tudi otroci, jih brez ustrezne zaščite razstavljajo in sežigajo, ostanki pa nato zastrupljajo podtalnico v okolici. Razviti svet se proti tem problemom bori z nekaterimi konvencijami, ki pa jih, na primer, Združene države Amerike, niso ratificirale. V Evropi lahko potrošniki odpadno elektronsko opremo predajo trgovinam, ki morajo poskrbeti za pravilno recikliranje.    Če se nočete ravno utopiti v kupih smeti, boste morali včasih kaj tudi popraviti in za to rabimo določeno orodje. Prvo uporabno orodje so zložljive klešče. Ravno tako prikladne kot švicarski nož, s to razliko, da imamo v njih klešče, s katerimi lahko, med drugim, krivimo koščke kovine in križni izvijač, s katerim lahko sem ter tja odpremo kakšno ohišje. To pride zelo prav. S takimi kleščami sem popravil svoj mobitel. To je mobitel, to je baterija mobitela, tukaj vidite kontakte, ki so pravzaprav nekoč bili pokrovček neke pločevinke paštete. Seveda pa boste verjetno bolj skrbeli za svoj računalnik. Računalnik včasih začne brneti. Če brni, ker je v računalniku DVD plošček ali CD, je to nekaj normalnega. Če brni, ker brni vaš ventilator, na primer, takole, če slišite tako brnenje, ali tako brnenje, je zelo verjetno, da vam odpoveduje ventilator. Ventilator se lahko začne čisto na koncu takole ustavljati, vaš računalnik se pregreje in umre. Kako stvar rešiti? Precej preprosto. Najpogosteje ventilatorji umirajo zato, ker je ta os zamazana ali izrabljena. Rešitev je ta, da vzamete VD40 ali kako drugo topilo in strojno olje in podmažete os. Na ta način bo računalnik delal še kak mesec ali dva. Za zahtevnejša popravila pa boste potrebovali spajkalnik. Vseeno je, kakšnega kupite, katere firme in kako izgleda. Edino, kar je važno je to, da ima možnost omejevanja najvišje temperature. Obstajajo tudi cenejši modeli, ampak pazite, da se bo dalo omejevati zgornjo temperaturo konice, ker sicer boste izgubili preveč živcev, ko se vam bo spajka pregrevala. Za pregledovanje vaših vezij, pa boste rabili kako aparaturo, ki zna vsaj povedati, ali sta dva kontakta sklenjena. Ena možnost je ta, da kupite multimeter. So zelo prikladni, ker če zvežemo dva kontakta, se pravi, da je med njima stik, multimeter zapiska in ni potrebno gledati, kaj počnemo. Če smo bolj škrti, lahko uporabimo led diodo.    Led dioda je priklopljena na tako ohišje z dvema baterijama, ki sem ga potegnil iz nekega starega radia. Poleg tega pa so led diode uporabne tudi za drugačne igrarije. Če ima vaš računalnik še vedno vrata za priklop malo starejših printerjev, tiskalnikov, to so take stvari, lahko z njimi naredite tole. Programček, ki to počne, lahko dobite, če mi pošljete elektronsko pošto. To je za danes vse. Ne pozabite svojega lepilnega traku. Zdravo. Kaj si pa ti prinesel? Naročil sem si tole, odlične, močne, male magnete. Malo se igrajta. Hvala. Potem sem si naročil spajkalnik na baterijsko napajanje, da lahko tudi na počitnicah kaj popravljam. Ampak ta spajkalnik je nekaj posebnega. Zelo hitro se segreje. Ja, predvsem se pa potem zelo hitro ohladi. Evo. Takoj. Če se ne motim, so te igrače tudi tvoje. Ja, ena mukonukleoza. Ta je fina. Poglej, kako ime lepe učke. Se baje rada poljublja. Tamle na vršičku smreke me čaka še ena ekoli, sicer pa ne vem, kako se je tam znašla. Ni važno. Potem imam še tole. To je za primer, če bo totalen razpad družbe in bo treba priti do ognja. Je posebno jeklo. Baje ga je razvila švedska vojska in potem rabiš samo še netivo. Menda deluje tudi v vodi, vlagi, v vsem. Ne vem, še nisem preizkusil. Ne dvomim, da boš. To je to, kar sem jaz nabavil. Hvala, gremo naprej z oddajo. Zdaj pa še igre. Tokrat malo bolj nasilne, zato občutljivi raje zaprite oči.  Tako, priromali smo do zadnje oddaje v letošnjem letu. Mi bomo malce predčasno začeli praznovati in preizkusili vse te igračke Vi pa vsekakor pohitite, kajti, če boste kakšno naročali, iz ZDA potuje cirka teden dni. Aja, tudi carina vam ne uide. Če boste zamudili, pa tudi v domačih trgovinah najdete veliko zanimivega. Vabim vas, da nam na elektronski pošti pustite kako pohvalo, vprašanje, predvsem pohvalo in nam poveste, kaj vas zanima. Na naši spletni strani pa lahko vidite celo oddajo, lahko nam pustite sporočilo, lahko pa se tudi naročite, da boste vedeli, kdaj smo spet na sporedu. Naslednjič se bomo zabavali na krovu Boinga 747, v tankih in tako naprej, vse to, seveda, v računalniških simulacijah. Se vidimo 9. januarja.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | | 27 | 28 | 29 | 1 | 2 | 3 | 4 |
|