Resnična resničnost: Igre, konzole, klani, machinima

Dobrodelne organizacije navadno niso znane po tehnično najbolj naprednih spletnih straneh. A kvaliteta informiranja je marsikje precej nad povprečjem. Mnogi še danes verjamejo v boljši svet. Mogoče zato, ker s svojim lastnim niso zadovoljni ali pa resnično želijo iskreno pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. V Društvu za boljši svet še niso obupali. Verjamejo, da lahko s svojo naravnanostjo, z voščilnicami, knjigami, ljudem zagotovijo lepše življenje. Otroci in mladostniki imajo pravico, da jim starši namenijo več pozornosti, da si za njih vzamejo čas, ter se z njimi pogovarjajo. Svoje pravice pa imajo tudi starši, tako doma kot v delovnem mestu, in tudi v širšem okolju. vsaka mati potrebuje zase in za vzgojo svojih otrok najprej varno okolje. Prvi korak k temu, za tiste, ki ga nimajo je klic na pomoč. Vsako leto zabeležijo več kot 4500 takšnih klicev. Če bi uvedli še pomoč preko messengerja, bi jih vsaj s strani mladih prejeli najbrž še več. Pred kratkim smo na veliko praznovali in na veliko jedli. Vsaj nekateri. Pravico do dnevnega obroka bi moral imeti vsak. Slovenska Karitas je ena izmed tistih organizacij, ki poskrbi, da je v Sloveniji manj lačnih ust. V kolikor ste seveda tukaj vi, ki želite pomagati. Načinov darovanja sredstev je več kot v kakšni spletni trgovini. Najlažje pa je izpolniti prijavo in domov boste prejeli položnico z izbranim zneskom. Poleg osnovne pravice do hrane pa ima vsak človek tudi pravico do zdravstvene oskrbe. V Štepanji vasi se lahko pohvalijo z ambulanto, posvetovalnico pro bono. Le ta deluje za vse, brez zdravstvenega zavarovanja, tako obveznega kot dodatnega. Velik pomen zdravstveni oskrbi pripisuje tudi Unicef. Poleg tega pa tudi izobrazbi, enakosti in zaščiti. Piše se leto 2006, otroci v svetu pa so neopazni, izključeni, izkoriščani.

Še enkrat smo pokazali, da je internet resnično bližnjica. Tudi do človekovih pravic.

Zdaj pa k rdeči niti tokratne oddaje računalniškim igram. Če me pri računalništvu kaj fascinira, je to, da se v veliki večini sploh ne zavedamo, kako zelo močni pravzaprav so današnji računalniki. Stopamo v obdobje, kjer bo računalnik nekaj tako osnovnega kot elektrika in voda. S to eksponentno rastjo računske moči, proizvodnih zmogljivosti in nenehnim nižanjem cen in velikosti se približujemo dnevu, ko bomo vsi imeli računalnik kar pri sebi. V redu, saj igranje kač je zanimivo nekaj uric, pa tudi Tetris in občasni črvi so popolnoma zanimivi kakšen dan ali dva, ampak mi razvajenčki seveda želimo več. Če ste spremljali obsežno reklamno akcijo, najbrž poznate Sonyjev PlayStation Portable, ki je že nekaj mesecev dobavljiv v Sloveniji za ceno 60 tisočakov. Trenutno ta prenosna igralna konzolica predstavlja višek ponudbe, tako da si ga bomo ogledali malo pobliže. Zadeva je precej impresivna. Oblikovana je v stilu konzolnega predhodnika Playstation, oblečena v privlačno črno plastiko in tehta 300 gramov. Ima 333 megaherčni procesor, 36 MB vgrajenega pomnilnika, podporo brezžičnemu mrežnemu povezovanju, vgrajen ima tudi infrardeči vmesnik in bralnik za Sonyjeve UMD ploščke. Ploski zaslon prikazuje sliko pri 480x272 piksli. A, kot vemo, je vsak kos strojne opreme popolnoma neuporaben, če na njemu ne moremo poganjati nobenih igric. Zaloga iger za PSP je res velika. Za PSP lahko recimo kupimo naslove kot so NBA Live, Need For Speed Underground, Fifa 2006, BurnOut, itd. Moramo omeniti, da igre niso poceni. Cena užitka je pač visoka. Najbolj fascinantno je pa to, da lahko s PSP tudi brskamo po internetu, poslušamo glasbo in gledamo videe. Verjeli ali ne, ker ima zaslon tako visoko ločljivost, gledanje filmov sploh ni moteče. Seveda je pri prenosnih napravicah dolžina igranja med polnjenji ključnega pomena. Z enim polnjenem lahko neprekinjeno igrate tri ure in pol, kar je sprejemljivo za medijsko aktivno napravico. Če smo lahko pred enim letom trdili, da je Apple kakovostna referenca za prenosne predvajalnike glasbe, lahko to titulo na področju prenosnih konzol podelimo Sonyju. Moteče je le, da je pri Sonyju vse tako lastniško. Na PSPju lahko beremo samo Sonyjeve lastne MemoryStick pomnilne kartice in UMD ploščke. To je bila vedno politika podjetja. Pri MiniDiscih mu ni uspelo, a tukaj mu kaže precej dobro. Na žalost pa ceno za to plačujemo predvsem uporabniki, saj so cene MemoryStick pomnilnih kartic višje od konkurenčnih kartic iste velikosti. Konkurenco Sonyu delata Nintendo z Gameboyem TS in Nokia z N- Gagom. A bosta morala za pošten boj precej osvežiti svoj repertoar. Biti kulten je očitno naložba, ki se meri v milijardah dolarjev.

Medtem, ko eni sanjarijo o igričarskih svetovnih prvenstvih, drugi razmišljajo kako bi svet računalniških iger uporabili za izraz lastnega ustvarjalnega genija. Tako je nastala nova zvrst animacije- Machinima.

Tako imenovani ' Machinime ' filmi so pripovedi narejene z uporabo računalniških igric, kjer navidezni liki prevzamejo vlogo resničnih kamer in igralcev. Prvi poskusi takšnega animiranja so se pojavili že v začetku devetdesetih let, nato pa se je število animatorjev večalo skladno z razvojem zmogljivosti iger. Od leta 1997 dalje nastaja vedno več skupin ustvarjalcev. Ena prvih je bila Ill Clan. Njenega soustanovitelja in glavnega režiserja smo povprašali o razvoju žanra.

Machinime filmi so običajno prosto dostopni na internetu. Različne tehnike animiranja privlačijo zelo raznoliko občinstvo.

Več produkcijskih skupin je leta 2002 ustanovilo skupno Akademijo znanosti in umetnosti Machinime. Istega leta so organizirali tudi prvi festival Machinime filmov. Podjetja, ki proizvajajo igre so hitro spoznala, da lahko machinimeje uporabijo v reklamne namene. Pričela so sponzorirati nekatere avtorje in jim celo prilagajati svoje igre za lažje animiranje.

Kot kaže se pustolovščine končno prebujajo iz kome. Kaj kome, klinične smrti v kateri so bile zadnja leta. Run Away smo si iz preteklosti zapomnili po dokaj zabavni štoriji in humornih vložkih, a še bolj po izjemno zablojeni rabi predmetov in noro togi linearnosti. Glede na to, da Španci, ki igro dajejo v kup, pravijo, da se bo igrala točno tako kot predhodnik, ki ne mara skeptičnost na mestu. Po drugi strani pa ne gre dvomiti, da se zavedajo pomanjkljivost enice in bodo dvojko nadgradili tudi na tem področju. Še namig za male pohotne dušice. Glavna junakinja se bo bojda slekla. Igro pričakujte spomladi. Še ena od dokaj zanemarjenih zvrsti je dandanes vesoljska opera. Le kje so časi, ko smo mulci mesece nabijali Elite in Tribaltirja, da bi zaslužili še kak kredit in si kupili tisto novo ladjo, orožje, ali planet na katerega bi se umaknili in uživali zasluženi pokoj. No, situacijo rešuje ena sama serija, ki je prilezla že do tretjega nadaljevanja in nosi v imenu eno samo črko X. Reunion, kot se imenuje najnovejši izdelek v vesolju X nam postreže z izjemnim grafičnim srčkom, desetinami novih ladij in stotinami orožij in nadgradij. Dodajte v mešanico še osem vrst nezemljanov in odprt sistem umetne pameti, ki naj bi deloval popolnoma samostojno. Po domače, vesolje naj bi živelo lastno življenje. Kaj še čakate? Sedite v svoj vesoljski čolniček in pokažite galaksiji kaj zmorete. Še namig, ko igro naložite si s spletne strani avtorjev obvezno namestite tudi popravek. Ena najbolj legendarnih iger kar jih je strašilo po osebnih računalnikih je po dokaj neuspelih prvih korakih v treh dimenzijah končno zakoračila s polno hitrostjo. The Two Thrones je že tretje nadaljevanje perzijskega princa odkar je dirigentsko paličico v roke vzel francoski UbiSoft. Fantje mislijo resno, saj so tipično arkado, kar je poskakujoči fantič nekdaj bil, znatno nadgradili z napeto in preobratov polno zgodbo. Tovrsten pristop igro postavijo v bok drugemu težko kategorniku te zvrsti, seriji Legecy of Cane. Ob tem pa so niso pozabili prednikov zaradi katerega je novi naslov v zbirki prav slastna mešanica tekanja, skakanja in plazenja zaradi česar smo princa sploh vzljubili. Marsikdo gleda na novega junaka postrani, ker je zajadral v dosti bolj odrasle vloge. Je resnejši, bolj ciničen in predvsem temačen. Po drugi strani pa velja poudariti da je odrasla tudi publika, ki se je v otroških letih zabavala z princem. V industriji prav pogrešamo avtorje, ki bi se znali tako osebno približati celi publiki. Tudi zato je UbiSoft med našimi najljubšimi založniki. Praktično edini velikih, ki še ima posluh za igralca ne le za žvenket cekinov. In kaj reči za konec? Upajmo, da bomo v naslednjih 14 dneh dobili še kako podobno poslastico kot so bili današnji naslovi. Na skorajšnje videnje.

Poglejmo še kaj nam je tokrat pripravil Gašper. Pozdravljeni! Nekateri med vami ste verjetno Silvestrovo in novoletne praznike uspeli preživeti v tujini, drugi, ki smo cele dneve v svojih sobah potem vašim pogovorom težko sledimo, kajti na primer prijatelj je bil v Minsku in potem moje srednješolsko znanje pokaže ogromno luknjo, ker ne vem kje je Minsk. Da bi obnovil znanje, ki so nam ga vcepljali v gimnaziji sem našel program KGeography. Najprej izberemo karto s katere se bomo učili, na primer Evropa, ker ugibam, da je Minsk v Evropi. Nato se odpre karta Evrope, kjer imamo možnosti klikati na vse države. Ob kliku na državo, na primer tole bi mogoče bilo kje blizu Minska, se odpre ime države in njena zastava, na primer Poljska. Potem bo pa Minsk nekje tukaj, Belorusija. Ja, je res.
Samo klikanje po državah ni ravno zanimivo, predvsem pa ne pomaga utrjevati znanja, zato program omogoča več načinov utrjevanja znanja, na primer ugani državo po imenu prestolnice. Najprej izberemo število vprašanj, ki naj jih vprašalnik zada, na primer dve vprašanji. Stockholm je glavno mesto? Švedske, v redu. Lisbona pa bo glavno mesto recimo Finske? Prav gotovo je Lisbona na Finskem. Po opravljenih vprašanjih program pove koliko odgovorov smo zadeli in koliko smo jih zgrešili. Tukaj sem zadel le en odgovor. Poleg ugibanje države iz imena prestolnice, lahko izbiramo tudi ime prestolnice iz države ali pa bolj zabavno ugani državo po njeni zastavi. Dajmo tokrat le eno vprašanje. To bo država Nemčije. Tokrat sem 100 % uspešen. Poleg tovrstnih ugibanj imamo na voljo še možnost delovanja, kjer nam program pokaže katero državo moramo klikniti in potem to državo iščemo po zemljevidu. Na primer odpri vprašanja in tukaj se napiše kliknite na Češko republiko. Aha, tokrat vem kje je. Švedska? Recimo, da je to. In Litva? Litva. Uganil sem vse. Ta program bo verjetno uporaben za učenje geografije v kakih srednjih šolah.

Pa smo pri koncu. Prikazali smo nekatere manj znane plati sveta računalniških iger, a zanimivosti je še precej in marsikaj je ostalo še za prihodnje oddaje. Če imate vprašanja ali predloge nam pišite na spodnji naslov. Oddajo pa si lahko v celoti ogledate na naši spletni strani. Tam dobite posnetke nerezanih intervjujev te in preteklih oddaj. Vidimo se zopet čez štirinajst dni! Uživajte!