Resnična resničnost: Igre

Jeee! Nisem najbolj talentiran, ampak včasih si je treba privoščiti malo prave zabave.

Mimogrede, povprečna starost obiskovalcev je krepko preko 20 let. Razveseljivo pa narašča število žensk, ki niso več samo hostese. Hkrati so prireditelji letos pripravili obširen spremljevalni program. Games convention je namreč znan po tem, da je za razliko od konkurence prireditev odprtega tipa, torej si lahko dobrote ogleda vsak in vsi, ki se nočejo drenjati med razstavnimi prostori, si lahko privoščijo ogled koncerta, za vse s plitvimi žepi pa so letos uredili kar kamp. Za ceno 130 evrov ste lahko tam postavili šotor, dobili vstopnico za vseh 5 dni in se zabavali ob dodatnem programu ali celo namočili v bazenu. Morda se bomo prihodnje leto za kampiranje odločili tudi sami. Poseben kotiček je bil posvečen igričarski zgodovini, kjer se je dalo videti, kako se je industrija razvijala skozi leta. Podobno zbirko v nastajanju najdete tudi v Kiberpipi, kjer lahko napravice tudi preizkusite.

Že pred 20 leti so brihtne glave ugotovile, da bi bilo smiselno povezati videoigre in skrb za zdrav duh v zdravem telesu. Pionirji so bili pri Autodesku, kjer so razvili virtualni tenis in preganjanje po virtualni pokrajini s kolesom, ki bi bilo lahko, ob dovolj močnem pedaliranju tudi letalo.
Preden je šel v stečaj, je nekaj podobnega naklepal tudi Atari, Nintendo pa je stavil na Power pet, predhodnika današnjih DDR podlog. Na lanskem sejmu Games Convention je Nintendo predstavil svojo novo konzolo Wii. Od takrat je marsikdo pokasiral teniško gomolec v dnevni sobi pred televizorjem, če ni le tega prej obstrelil z Wii daljincem. Letos je bil Wii praktično na vsaki stojnici. Nintendov v belino ovit razstavni prostor pa je bil poln ljudi, ki so v belih nogavičkah čakali, da preizkusijo prihajajočo novost Wii fit.

Slovenska gejmerska scena še ni pokazala vsega, kar premore. V tujini so veliki dogodki, turnirji in zabave, že skoraj stalna praksa. Predvsem vzhodne dežele imajo dobro razvito gejmersko kulturo, pri njih obstajajo tudi tako imenovani poklicni igralci iger. Tako kot so pri nas na primer glasbeniki. Ljubljana je prejšnjo soboto gostila kvalifikacije za finale tekmovanja World Cyber Games, ki velja za enega največjih. Kot že marsikateri, naši obiskovalci in naši oboževalci po svetu vedo, je World Cyber Games projekt, ki so ga ustanovili v Južni Koreji iz strani marketinške agencije in njihove dejansko vlade, namreč v projektu je sodelovalo njihovo Ministrstvo za šport in turizem v omenjenem juliju 2000 in od takrat že 8 let skupaj s Samson electronics pričakujejo ta projekt, ker je eden izmed najbolj razširjenih projektov na tem svetu. Nahaja se namreč v 72 državah sveta, med katerimi je letos prvič tudi Slovenija. Tekmovalci so se pomerili v štirih igrah, Warcraft, Need for speed, Command and conquer in Fifa. Vsi štirje zmagovalci se bodo udeležili finala v Seattlu. Nekaj naključnih tekmovalcev pa je takole strnilo vtise: Proti prejšnjemu je zelo dobro, sem bil že, ko je bilo to bolj amatersko, tako da je res super.
No, saj World Cyber Games je prvič v Sloveniji, zato je res super. Kako je uspela igra zdele? Bolj slabo. Je bilo že boljše. Zelo napeta je bila tale, po penalih sem zmagal 4: 3. Sem zelo živčen.
Se veliko ukvarjate z igranjem iger?
Ne, to je bolj sekundarna, kolikor je prostega časa. Zdaj, ko se je začela šola bolj malo, 2 uri ali manj, ko so pa počitnice in prosti dnevi, pa tudi kakšno uro več ali kaj takega.
Meniš, da bi morali otroci preživeti več časa stran od računalnika, zunaj v naravi? Ja, ker je hujše kot cigareti.

Pod Linuxom bi že nekaj let lahko igrali prav spodobne igrice. Sistem je namreč dovolj dober, vendar se igrice nekako ne pojavijo. Le zakaj? Problem je podoben kuri in jajcu in sicer, ker ni dobrih igric, igričarji ne uporabljajo Linuxa in ker igričarji ne uporabljajo Linuxa, preprosto založniki nočejo pisati dobrih igric. Poleg tega smo linux- aši dostikrat razvajeni, kajti vso programsko opremo dobimo zastonj, kar pomeni, da potem manj trošimo za igre ali ostale programe. Seveda pa programerji včasih še vedno radi igrajo igre, posebej tiste, ki so jih igrali, preden so prišli na nov sistem in pri tem si včasih pomagajo z majhnim trikom. En pristop je, da preprosto vzameš vse slike in zvoke iz že obstoječe originalne igre, napišeš svoj program, ki je nekako jedro igre in potem igraš igrico, ki se obnaša prav tako, kot se je obnašala originalna. Na ta način so programerji predelali igro v Warcraft 2 podjetja Blizzard. Igra je lepo delovala, imenovala se je Freecraft, problem je bil samo v tem, da se Blizzardovci s tovrstnim početjem niso strinjali in ne glede na to, da si za igranje nove igre potreboval originalno zgoščenko, so s svojimi odvetniki dosegli, da so programerji preprosto nehali igro razvijati. Vseeno jo lahko še vedno dobite v Debianu ali v Buntuju, kjer potem z njo uporabljate slikice, ki so jih, ne najbolj spretno, narisali kasneje in ki z Blizzardom nimajo nobene veze.
Originalni avtorji pa so nekako prišli na novo igro, Boss wars, v kateri se namesto z vilinci in orki, pretepamo z nekimi visoko tehnološkimi enotami.
V času War crafta 2, je bila najbolj tehnološko napredna igra TA- Total Annihilation. Dandanes je podjetje, ki je to igro spisalo, že pokojno. Ni ga več, kar pomeni, da lahko novi ljudje razvijajo klone in jih nihče ne toži. Tovrsten klon je TA Spring in ima precej boljšo grafiko, kot jo je imel original, poleg tega se še zmeraj intenzivno razvija. Vse igre pa niso tako na drugo roko ali ukradene.
Nekaj je prav izvirnih. Na primer Dark Oberon, v kateri se namesto s pravimi možiclji tepemo s plastelinčkoti in sicer so vse enote, vsa pokrajina, drevesa, mesta, zemlja, vse je izdelano iz plastelina in potem, ko se mikastimo, se pač stvari nekako " peštajo ". Avtorji so namesto, da bi risali svoje like, dejansko izdelali majhne možičke in jih animirali, s tem pa se danes lahko zabavamo. To je za danes vse. Na svidenje.

Računalniki so super, brez heca. Brez njih si " geek " kakor jaz, sploh ne morem več predstavljati življenja. Na njem pišem tale tekst, ki ga sedaj poslušate, brskam po internetu, gledam filme, poslušam glasbo ter občasno tudi igram kakšno igro. Pri igrah je težava v tem, da za kriljenje z rokami nimam dovolj prostora, pa tudi zaslon bi bil lahko večji. Računalnik lahko vedno priključimo v dnevno sobo na televizor, lahko si pa omislimo igralno konzolo. V svetu konzol trenutno kraljujejo trije izdelki: Microsoftov Xbox 360, Sonyjev Playstation 3 in Nintendov Wii, med katerimi se odvija ne boj, ampak kar mesarsko klanje. Rokavico je prvi vrgel Microsoft, ki je izdal Xbox 360 pred božičnimi prazniki leta 2005. Specifikacije so bile kar malo zastrašujoče- procesor s tremi jedri, vsako od njih teče pri hitrosti 3. 2 GHz, 512 MB pomnilnika in zunanji 20 GB USB disk.
Vse to za ceno 400 dolarjev.
Kar leto dni pozneje je z močnimi zamudami sledil tudi Sony ter izdal naslednika Playstationa 2 in računal na močne uspehe. Strojno gledano je konzola neverjetno močna. Vgrajen ima trdi disk velikosti od 20 do 80 GB. Vgrajenih je IBM- ov Cell- ični sedemdelni procesor, ki tiktaka pri frekvenci 3. 2 GHz. Konzola ima 256 MB pomnilnika.
Notri najdemo tudi bralnik ploščkov Blu- Ray, ki se počasi že utrjuje kot standard za naslednika že malo zastarelih DVD- jev. Cena? Sitnica, " le " 499 dolarjev za osnovni model. Nintendo, že kar malo pozabljen zaradi neverjetne nadvlade Microsofta in Sonyja, je decembra prejšnje leto splavil naslednika GameCuba, enostavno poimenovanega Wii. Za razliko od konkurence so se pri Nintendu odločili, da ne bodo splavili strojno zelo zmogljive in posledično drage naprave. Wii je v primerjavi z Xboxom 360 in Playstationom 3 pravi malček, le 700 MHz procesor in okoli 150 MB pomnilnika. Cena je močno nižja od konkurence, z 250 dolarji, kolikor je potrebno odšteti, pa si Nintendo tudi obeta lep dobiček, saj si zaradi slabše strojne opreme ne delajo izgube. In kako se je obnesel na papirju švohnejši Wii? Odlično. Največja prednost je igralni palica, ki ima vgrajene zaznavalce pospeška in naklona. To v bistvu pomeni, da lahko s palico prosto mahate po zraku v vseh dimenzijah, kar požene igralnost v nebo. Ko na Wiiju igrate golf, s palico zamahnete kot bi zares držali golf palico. Ko boksate, dejansko udrihate po zraku. Užitek je neizmeren.
Na nesrečo konkurence se je Wii- manija dogajala ravno v času, ko je bil Xbox 360 pod močnim udarom zaradi izjemno visokega odstotka pokvarljivosti. Zaradi slabe proizvodnje naj bi svet predčasno zapustila kar vsaka tretja konzola. Sony ni imel večjih težav strojne narave, vendar je od vseh treh ta konzola najdražja, kar pri zahtevnih kupcih igra veliko vlogo.
To se odraža tudi v prodajnih številkah. Do danes je bilo prodanih 4. 5 milijona Playstationov, 10. 8 milijona Xboxov ter kar 11. 3 milijona Wiijev. Številke pač govorijo zase.

Gamasutra. com je internetna stran, ki letos ( tako kot Lara Croft ) praznuje deseto obletnico. Gre za online verzijo revije Game Developer, ki vsebuje vesti o najnovejših računalniških igrah. Tiste, ki vas morda mikata življenje in delo čez lužo, bo najbrž zanimala tudi njihova oglasna deska, na kateri najdete pozive k sodelovanju s tamkajšnjo igričarsko industrijo. Snovalci spletnika gamingblog so pri objavah prav tako zelo ažurni, torej vas lahko pravočasno obvestijo ne le o napovedanih datumih novih izdaj, ampak tudi o njihovih zamudah. Seveda poleg prihajajočih, tukaj najdete tudi ocene tistih iger, ki so se v zadnjih letih, bolj ali manj uspešno, že znašle na tržišču.

Oddajo o igrah zaključimo z recenzijami iger. Quattro, kaj si nam pripravil tokrat?
Par stvari iz Leipziga. Pa najbolje, da si jih kar pogledamo.

Da pa ne bo vse le klasika, je tu še taktičen primer.