Resnična resničnost: Internet v vsako vas

Prav vsi smo že ob najbolj neprimernem času ostali brez povezave na internet.
Takrat smo vsi nemočni klicali tehnično pomoč, kjer so nam vedno vehementno zagotavljali, da je krivda zagotovo na naši strani. V večini primerov to zagotovo ni res, kar si upam, brez sence dvoma, potrditi z naslednjimi primeri. Prvi krivec za izpad interneta so nedvomno županske volitve, ki se na srečo odvijajo le enkrat na štiri leta. Stvar gre nekako tako. Nekaj tednov pred volitvami se aktivira cestne službe, ki začnejo popravljati luknjaste vaške ceste. Seveda se tudi najdaljše poti začnejo s prvim korakom. No, s prvim udarcem s krampom po cesti. Dela se, logično, opravljajo na naši ulici in pod udarcem krampa se čisto naključno znajde naš bakreni kabel, ki nam poleg brskanja po spletu, omogoča še telefoniranje. Ups. Naslednji veliki krivec je nadarjeni heker, s preveč prostega časa, ki najde luknjo v programski opremi, ki teče na ogromnem številu, na internet povezanih strežnikov. Napiše virus in malo iz dolgčasa, malo iz radovednosti, razpošlje virus na nekaj strežnikov. Virus se nato širi in v nekaj urah okuži večino ranljivih strežnikov, ki začnejo nato pošiljati ogromno količino podatkov in s tem popolnoma obremenijo povezave. S tem učinkovito, za slab dan, sesujejo svetovni splet. Seveda nosi svoj velik del krivde tudi Linux.
Oprosti, Gašper, ampak tako pač je. Naš dobri sosed, ki se spozna na računalnike in nam je moral zaradi virusov že dvajsetkrat formatirati našega Abakusa, se nas je naveličal, in namesto oken namestil najbolj priljubljeno distribucijo Linuxa. Recimo za potrebe prispevka Ubuntu. Namestil nam je vse programe ter res dobro namestil sistem, tako da dela vse res super. Seveda le do trenutka, ko gre nekaj prvič narobe in soseda ni doma, da bi nam takoj priskočil na pomoč.
Tehnična pomoč, želite?

V Telekomu Slovenije zagotavljamo 97 % geografsko pokritost Slovenije s širokopasovnim dostopom, torej se uvrščamo v svetovni vrh. Širokopasovni dostop sicer še ne moremo omogočiti tolikšnemu odstotku naših naročnikov, saj je to odvisno tudi od samih dostopovnih krajevnih omrežij. Načrtujemo, da bomo z nekaterimi novimi tehnologijami, ki jih uvajamo, v prihodnjih dveh, treh letih, tak dostop zagotovili vsem, ki ga želijo imeti. Tudi o internetu po zraku se govori že dalj časa. Žal, tudi tu ne kaže dobro, saj ponudnika zavezuje pokritost najmanj 60 % površine. Poklicali smo še predsednika krajevne skupnosti.
Glede na to, da se ti pogovori zaradi cene najema optičnega kabla, optične niti, še niso zaključili, zaradi, po našem mnenju, cene, ki ni sprejemljiva in zato pač v letošnjem letu s tem nismo uspeli, tega nismo dokončali. Občina Cerknica je imela namen narediti brezžično omrežje, ker ima še več zaselkov po hribih kot Logatec.
Prišli smo do tega, ko so z občine že malo pritiskale na pristojne, da imajo v občini Cerknica vasi, ki so desetkrat manjše od Laz, internet.
Kaj še ostane ubogemu človeku? Da se na internet povežem preko mobitel kartice, to pa je zaenkrat še zelo drago. Kot kaže, našemu prijatelju ne kaže ravno najbolje, za dostop hitrejše internetne povezave se bo moral odpeljati v najbližjo knjižnico, ki je oddaljena 8 km. Ali v gostilno v sosednji vasi, do katere je 5 km. Internet je torej še vedno dobrina, ki je ni povsod v izobilju. V Sloveniji smo glede tega nekje v zlati sredini Evrope. Če pa zajadramo na afriško celino, se moramo vprašati ne le, kje dobiti povezavo na internet, temveč tudi, kako je z električno energijo. Zaradi vseh teh težav veliko pozornosti vzbuja projekt One laptop per child ali po slovensko En prenosnik na otroka. Neprofitna organizacija s tem imenom se je odločila razviti prenosnik, ki bo stal pičlih 100 ameriških dolarjev in ga bo mogoče polniti kar s premikanjem pedala. Projekt je namenjen otrokom držav razvijajočega se sveta. Vsekakor mu želimo veliko sreče pri nabiranju naročnikov. Tako nizka cena bo namreč mogoča zgolj, če bo izdelan v več milijonih kosov. Mi pa si poglejmo, kako je z internetom v državah, ki so daleč pred nami.

Vse te kabelske povezave, se morajo stalno posodabljati, da lahko uživamo vse hitrejši pretok informacij. Zlasti v zadnjih letih opazno narašča število hitropasovnih povezav, pri čemer najbolj prednjačijo Skandinavske dežele in Južna Koreja. Korejska vlada že nekaj let načrtno vlaga v razvoj informacijske infrastrukture. Tako so pred nekaj leti, ko se je internet pri nas šele do konca razvil, Korejci že uživali video na zahtevo in spletne igre. Danes so jih druge države po številu priključkov sicer ujele, a povprečna hitrost priključka je v Koreji od štiri pa do stokrat višja kot pri nas ali v ZDA. Tudi v Sloveniji se zadnje čase na področju novih tehnologij veliko spreminja. Pravzaprav je s kraticami, ki označujejo različne vrste dostopa na internet, že prava zmeda. ADSL, ADSL2 +, VDSL, Wi- max, UMTS, GPRS in še kaj bi se našlo. Pa tudi podjetja, ki se s tem ukvarjajo, kupujejo druga drugo kot za stavo in res hitro zgubimo pregled, kaj se pravzaprav dogaja. Zato smo si za vas ogledali dogajanje z domačega telekomunikacijskega področja. Mesto, visoke zgradbe, ulice, kolone avtomobilov in množica ljudi. Med njimi je iz dneva v dan več uporabnikov interneta. Kakšne prednosti jim ponuja življenje v mestu? Telekomunikacijska mreža, ki se plete pod mestnimi ulicami, omogoča enostaven in razmeroma poceni širokopasovni priklop na internet. Vsaj načeloma. V nekaterih soseskah, so za to dobrino še vedno prikrajšani.
Širokopasovni priklop, bodisi kabelski ali DSL, za razliko od klicnega, nudi hitri dostop, 24 ur na dan. Po raziskavah projekta Raba interneta v Sloveniji, premore tako povezavo, že vsako tretje gospodinjstvo. Hitrosti, ki nam jih ponujajo, še naraščajo, tehnologije, ki se uporabljajo v tem trenutku pa imajo še precej rezerve. Konkurenca na trgu ponudnikov interneta, je velika. Cene širokopasovnih povezav pa so zelo različne. Od ponudnika do ponudnika. Pri izbiri ponudnika in paketa, je treba biti pazljiv in dobro prebrati drobni tisk. Akcijske ponudbe z jumbo plakatov včasih niso to, kar se zdijo na prvi pogled. Oglaševana cena je morda res nizka, a lahko velja samo prvih nekaj mesecev. Če ste že priklopljeni, pa velja preveriti, ali vaš ponudnik ponuja kak popust za zvestobo, ki ga morate sami aktivirati na njihovi spletni strani. Ali tako hitrost sploh potrebujemo? Že osnovni paket zadošča za branje elektronske pošte, brskanje, gledanje videa in poslušanje radijskih postaj. Z višjo hitrostjo si lahko privoščimo boljšo kvaliteto zvoka in slike.
Če pa prenašate s spleta takšne in drugačne velike datoteke in niste med najbolj potrpežljivimi, vam bo nekaj 10 Mbit, dobro delo. Večina paketov je asimetričnih, kar pomeni, da je hitrost prenosa k uporabniku višja, kot v nasprotno smer. Pa naprej?
Na vrata naših domov že trkajo optična omrežja, ki bodo omogočala še hitrejše prenose. Zahtevajo pa novo napeljavo. Tisti, ki niso navdušeni niti nad bakrenimi niti nad optičnimi vodi in bi raje imeli le anteno, si lahko veliko obetajo od brezžičnih tehnologij, kot je Vimax, za katero so bile nedavno podeljene koncesije. Brezžične komunikacijske rešitve, rastejo tudi na slovenskem zelniku. Podjetje Globtel je tako razvilo Air. Če si lahko malo bolj plastično predstavljamo, izgleda za uporabnika to tako, kot da ima doma satelitsko televizijo, s to razliko, da je naš krožnik precej manjši in uporabnik ima pri sebi še sprejemnik za gledanje televizijskih programov in modem za uporabo interneta in posledično tudi internetne telefonije.
Razlika je v tem, da je naša precej cenovno ugodnejša in za samega ponudnika enostavnejša.
Nove tehnologije torej prihajajo. Še preden pa se bomo nanje privadili, nas bo že čakal nov zalogaj kratic.

Elektronski programski vodič samodejno odšteva čas in napove prihodnjo oddajo. Koliko je še do konca, lahko razberemo tudi iz grafičnega pokazatelja. S pomočjo barvnih funkcijskih tipk na daljincu, se sprehajamo po sporedu, dnevih in urah, pri tem pa se ob posamezni oddaji, prikaže tudi slika.

V tej novodobni digitalni pravljici pa bi bilo nadvse zanimivo poslušati svojo najljubšo radijsko postajo, ob tem pa gledati svoj najljubši program. Kjer je volja, tam je moč, pravijo. Bomo videli, komu bo uspelo.
Gašper se je dostopa na internet lotil po svoje.
Če dobrohotnemu sosedu ali skupini somišljenikov damo v roke domače brezžične tehnologije, se zgodi marsikaj. Dostop na internet pa se precej poceni.

Prišli smo do konca. Čeprav smo danes govorili predvsem o tehnologijah povezovanja na internet, se je treba zavedati, da te še zdaleč niso najpomembnejše. Kaj nam pomaga ultra hiter internet, če ne vemo, kaj početi z njim? Ali pa storitve, ki jih želimo uporabiti, sploh niso elektronsko dostopne. A to je že druga zgodba za eno od prihodnjih oddaj. Če ste oddajo zamudili, si jo lahko ogledate na internetu, nam pa pošljite kakšno elektronsko pošto. In kaj bomo počeli prihodnjič? Pogledali si bomo najzanimivejša tehnična darila, ki jih v letošnji malhi prinašata Božiček in dedek Mraz. Napravice, ki jih ne gre zamuditi.