|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: Medmrežni video mediji
Premiera: torek, 20. november 2007, Vse oddaje
 Pozdravljeni. Najprej so bili televizorji elektromehanske naprave, kasneje so postali elektronski, potem barvni, danes pa postajajo tako rekoč virtualni. V današnji oddaji se bomo sprehodili skozi ponudbo različnih medmrežnih videomedijev, si ogledali, kako priti do programa svetovnih televizijskih postaj, kako vse skupaj spraviti na zaslon televizorja in še kaj. In ker se bomo predvsem ukvarjali z medmrežjem, začnimo kar z njim.   Hvala Arni. Spodobi se torej, da začnemo s pionirji alternativnih spletnih poročil pri nas: vest. si. Zdi se, da so v zadnjih nekaj mesecih postali del obveznega informativnega rituala kar lepega števila ljudi. Pri vestičarjih gre pohvaliti predvsem široko pokrivanje dogodkov. Pridih montyphytonovske ironije pa je vsekakor dobrodošel košček neformalnosti, ki jih uspešno ločuje od tistega siceršnjega dolgočasja, ki smo ga vajeni pri poročilih. Na spletni strani časopisa Dnevnik so z aktualnimi vsebinami in estetskim minimalizmom prav tako poskrbeli za novičarsko raznolikost. Družbeno dogajanje so v zadnjih tednih strnili v kategorije aktualno, Slovenija, volitve, svet in zabava. Na dnu strani najdete tudi povezave do posameznih info- kanalov. Prijetna osvežitev, ki pa vendarle ni čisto dodelana. Prva stvar, ki precej zmoti, je samodejno predvajanje posnetka. Drugo, kar malenkost štrli iz celotne podobe, pa sta preobsežni višina in širina videa. Oblikovno malce bolje izdelan je studio. delo. si, z vsakodnevnimi Novicami ob 15h. Med drugim si lahko ogledate tudi kratke intervjuje iz sveta pop- kulture in rubriko " Devetdeset sekund ". Za zamudnike je poskrbljeno v Izboru tedna. Video novice prinaša tudi Žurnal 24: v prepoznavnem slogu, ki precej spominja na tiskano verzijo in torej cilja na širšo, manj zahtevno publiko. Prispevki po večini niso daljši od minute in spominjajo na kratke agencijske novice. Tistim, ki bi si želeli obširnejših vsebin ali celo avtorskih komentarjev, se bodo najbrž zdeli prekratki. Med tujimi najprej k mobuzztv, ki smo jo pred meseci že omenili. Odlikujejo jo zgoščeni, kakovostni prispevki s področja računalniške tehnologije. Dnevno oddajanje programa je na tem področju, glede na še posebej hitre spremembe, zelo dobrodošlo. Veoh. com je nekakšna zlata jama za vse iskalce spletnih TV- programov. Na seznamu kanalov najdete na primer Classic TV, ki vas bo založil s starejšimi serijami iz črnobelih časov. " I Promise To Be You " TV, ki združuje glasbo z vizualijami, pa je precej zanimiva postojanka za VJ- je oziroma video- jokieje. Še ena med alternativnimi televizijami je Lifeonterra. Epizode, ki ste jih zamudili, segajo vse tja do novembra 2OO5. In tematika? Biološke raznolikosti, raziskovanje življenja pod morsko gladino, klimatske spremembe in mnoge druge zanimive poljudnoznanstvene vsebine. V nekoliko manjšem obsegu deluje tudi Exploratorium. Dokumentarni posnetki vas pripeljejo od mikroorganizmov iz petrijevke do pingvinov z Antarktike. Če bo običajno spremljanje televizijskih vsebin internet povsem nadomestil, na srečo še ne vemo. Dejstvo je, da konkurenca viša kvaliteto, kar je za vse več kot dobro. Sklepam sicer, da bo tisti, ki je zaprisežen klasiki z daljincem iz fotelja, najbrž to tudi ostal. Ampak... pustimo času čas.    Z mano pa Jani Sever, urednik Vesti in Katja Lenart, sodelavka taistega medija. Pionirij spletnih alternativnih poročil, kot vas je poimenovala moja kolegica. Ste bolj pionirji ali ste bolj alternativni? Jaz mislim, da smo oboje. Smo pa vsekakor pionirji tovrstnih medijev, ne samo v Sloveniji, ampak verjetno tudi malo širše. Ideja je ta, da uporabljamo javne servise, kar nam je omogočilo, da smo en svoj, neodvisen medij postavili z nekim budžetom, ki drugače takega projekta nikakor ne omogoča. In kakšen bi bil primeren naziv za medij tipa vest. si? Prej si me popravil. Vest. Vi hočete biti vest. Mi smo vest. Naša domena je pač vest. si in verjetno, če bomo odprli še kje drugje vest, se bo imenovala tam vest. fr recimo ali pa kaj takega. Aha. Torej kakšen tip medija? Tip medija... Medij, ki predvsem gradi na novih tehnologijah, hkrati pa je dokumentaren in zabaven. Pusti svojim gledalkam in gledalcem, da razmišljajo s svojo glavo, da analizirajo, kaj smo mi hoteli povedati. Omenil si tehnologijo. Kakšna tehnologija? S kakšno tehnologijo pa delate, Katja? Vem, da uporabljate bolj poceni naprave od tistih, ki jih najdeš v tem okolju. Ja, saj mislim, da je poanta ravno v tem, da lahko s čimer koli dokumentiraš svet okoli sebe. Glede na to, da so dosegljivi že na navadnih poceni telefonih in da se da slike kar dobro videti. Kar posnameš, zna biti kar precej kvalitetno, uporabljamo pač tehnologijo, ki smo jo nabavili. Se bomo k tem konkretno vrnili še malce kasneje. Splet pa je zanimiv okoli študija za konvencionalne ponudnike video vsebin in prav naša televizija je bila prva, ki je svoje vsebine ponujala tudi preko spleta. A konkurenca seveda tudi ne počiva. Poglejmo... Na katerem spletnem portalu spremljate novice?    Novice gledam po televiziji nacionalke. Nimamo interneta. Poleg jutranje kavice spada med začetke delovnega dne tudi pregled novic na spletu. Za to povprečno porabimo 10 minut. Video vsebine so že 2 leti ena glavnih prednosti spletnih strani, kar ugotavljamo tudi na tem področju, da tudi spletni mediji, ki nimajo v svoji osnovni dejavnosti videa, so začele snemati video prispevke, tako da kdor nima videa, ga praktično danes ni več. Portali že dolgo ne objavljajo več samo prispevkov iz televiziji. Z vsebino portala se ukvarja posebno uredništvo. Multimedijski center je že nekaj časa nastavljen predvsem v korist uporabnikov, uporabniki pa zahtevajo informacije takoj, zato mi tako video, avdio, kot tekstovne in slikovne prispevke moramo pripravljati takrat, ko se zgodijo, se pravi bistveno prej, kot se predvajajo na radiu in televiziji, ki imata pač svoje programe. Po katerem spletnem portalu spremljaš novice? Na rtvslo. si. Zakaj tam? Ker imajo najbolj urejeno spletno stran, najbolj praktično. Se mi zdi tak najbolj pregleden. Najbolj mi je všeč. BBC. Zakaj pa ravno tam? Ker študiram angleščino, da še malo slišim ta jezik. 24ur. com. Zakaj pa ravno na tem? Ker pač dobivam linke samo do te strani večinoma. Trendom televizije na spletu sledijo vse TV postaje. Internet vstopa na vsa področja našega življenja. Temu se ni izognila niti televizija. V zadnjih nekaj letih trendi po svetu kažejo na to, da se vedno loči tako uporabe vsebin, se pravi konzumcija vsebin takšnih in drugačnih iz tradicionalnih medijev, iz televizije, iz tiska, tudi iz kina, iz radia sebina, to on- line področje. Kakorkoli obrnemo, pa je termin med 7 in 8 uro še vedno rezerviran za informativno oddajo na televiziji. Razlogi za priljubljenost novic na spletu pa so predvsem praktični. Na televiziji smo navajeni tega, da je treba čakati informacije do sedme ure zvečer pri nas v Sloveniji. Na internetu tega ni. Takrat, ko se novice zgodi, takrat jo lahko dosežeš. Ali pa še boljše, ko imaš čas, ko tebi paše, greš pogledati, kaj se dogaja in dobiš vse informacije. Popularnost TV oddaj pa še povečajo dodatne vsebine na spletu. Tako je na primer TV izdaja resničnostnega šova le del tistega, kar se dobi še na spletu. Nobenih novic ni začetku, pa tudi tisto, kar smo včasih šli v kino ali pa gledati televizijo, se vedno več dogaja na internetu. " Bog ne daj, da bi crknu televizor ". Res pa je, da vam po ogledu vseh novic na spletu ne bo nihče poslal toplega voščila za lahko noč. " To je bil nocojšnji Dnevnik. Ostanite še naprej z nami in na svidenje. " Kaj pa v bistvu rabi človek za to, da naredi medij tipa vest? Minimalno. Nek fotoaparat, ki snema videoposnetke, fino je, če ima stabilizator, da jih umiri, nek računalnik, s katerim dostopi do world pressa in si naredi blog. To je pa to. In to je to?    Ja. Prej smo govorili o estetiki, Katja. Ti si včasih bila tudi na naši televiziji, ampak kljub temu, ko gledamo vest, recimo vidimo, da je več gibanja, več zoomanja in konec koncev udi manj tistega, kar bi kot estetsko pravilno označevalo v določenih medijih. Je to zanalašč tako ali je to...? Jaz mislim, da človek se prilagodi terenu. Saj, če bi jaz imela v rokah kamero, pa bi vedela, da delam nekaj, kar je treba narediti drugače, pa da bi vedela, da bo to predvajano v kakšni drugi kvaliteti, v redu. Še vedno pa mislim, da se vse to upošteva, da če ti vse to veš, če si se nekje enkrat tega vsega naučil ali pa če imaš v sebi to, da tako ali tako to upoštevaš. Estetika še zmeraj mislim, da je prisotna v našem mediju. Trudimo se. Morda bolj svojevrstno in bolj spletu prilagojeno. Ja, ja. Recimo, ne vem. Gverila, kaj pa vem, kako bi bilo to poimenovano. Bistvena je pa informacija pri vas? Bistvena je informacija in distanca do informacije. Humor, ki je tudi ves čas prisoten. Aha. In humorja je veliko, kajne? Tudi zato uporabljate zvezde, konec koncev, da ga vnašate? Ja, to je zelo pomembna vloga Jonasa Godlerja. Konec koncev tudi Katja je po moje izjemna, ker daje nek drug pogled na informacijo, na novico, ki jo predstavljamo, kar se mi zdi zelo dobro za trening možganskih celic naših obiskovalcev. Seveda še pritegne... Ali lahko medmrežje ogrozi ali celo zamenja namenske analogne in digitalne načine prenosa TV vsebin? Verjetno ne povsem. Poglejmo zakaj.    Čeprav televizija velja za medij, na katerem vsebine zgolj spremljamo, nam sodobne tehnologije omogočajo tudi precej interaktivnosti. Osnovni način sprejemanja televizijskega programa je pasiven, preko radijskih valov. Te oddajamo oziroma sprejemamo s pomočjo anten ali satelitov. Tehnologija je trenutno v fazi digitalizacije. Digitalni prenos omogoča bolj zanesljiv sprejem, večje število postaj na manjšem frekvenčnem obsegu in sliko višje ločljivosti. V Sloveniji bomo do leta 2012 prišli na digitalno oddajanje preko radijskih valov. Pri ponudnikih satelitske televizije pa so nekateri sistemi že nadgrajeni. Alternativa so sistemi kabelske televizije in IPTV, kjer se slika prenaša preko povezav DSL ali optike. Bistvena razlika med IPTV in kabelsko televizijo je v tem, da se pri kabelskih omrežjih prenaša vseh 50 in nekaj programov hkrati. Nanje brez težav priključimo več televizorjev. Pri IPTV se preko omrežja prenaša samo slika programa, ki ga gledamo, zato za vsak televizor potrebujemo ločen sprejemnik. Menjava programa prinese zakasnitev kakšne sekunde, kar je moteče. Čeprav obe omrežji omogočata dvosmerno komunikacijo, je ta izkoriščena le medlo. Pri kabelski televiziji sploh nimamo dodatnih možnosti, medtem ko IPTV ponuja video na zahtevo in možnost snemanja programa.  Video na zahtevo je nekakšna videoteka. Snemanje programov pa nam lahko zamenja videorekorder. Vendar sta obe storitvi trenutno še precej neprijazni in osnovni. Tehnologija načeloma omogoča marsikaj, igranje iger preko televizorja, glasovanje v kontaktnih oddajah z daljincem, nakupovanje z daljincem, vzpostavitev raznih omrežnih dialogov in mnogo več. Nekatere izmed teh storitev so mogoče tudi pri satelitski televiziji ob hkratni povezavi z internetom. Ponuja jih britanski Sky. V Sloveniji ponudnika tovrstnih vsebin še ni. tako še naprej ostajamo zgolj pri zelo dobro razviti, a slabše izkoriščeni infrastrukturi. LinkSys VRT 150N je naslednik brezžičnega usmerjevalnika VRT 54G, ki je bil v zadnjih 4 letih najbolje prodajan brezžični usmerjevalnih sploh. Novost je podpora standardu 802 11N, ki omogoča hitrost do 200 MB na sekundo na razdaljah preko 100 metrov. V praksi dosega le polovici teh hitrosti, kar je enako večini trenutnih ožičenih omrežij.  Prvi pametni telefon, ki deluje pod operacijskim sistemom Windows mobile 6 Smart phone je Motorola Q9H. za razliko od telefonov z uporabniškim vmesnikom PocketPC, ki jih uporabljamo preko zaslona s pisalom, za rabo Motorole zadostuje tipkovnica. Q0H je tudi prvi telefon z Windows mobile 6, ki deluje vsaj spodobno hitro. Hitrega tipkanja pa ne omogoča gumijasta tipkovnica, medtem ko je sam okenski vmesnik stvar okusa. Najboljše grafične kartice so večinoma silno drage naprave. Spremembo prinaša Nvidia z modelom 8800GT. Izdelana je v 65 nanometrski tehnologiji, ki omogoča cenejšo proizvodnjo in predvsem manj ogrevanja. Pri višjih ločljivostih je sicer malce slabša od najzmogljivejšega modela 8800 GTX, a je skoraj polovico cenejša in porabi pol manj energije.  Novosti bodo odslej sicer redna rubrika, v kateri vam bomo predstavljali različne zanimive izdelke. Včasih so zanesenjaki svetovne medije iskali s pomočjo zapletenih anten, vrtečih se satelitskih krožnikov in podobnimi umotvori. Internet je spremenil tudi to.   Ena izmed vrst digitalne televizije je Peer 2 peer televizija, kjer vlogo centralnega strežnika prevzamejo uporabniki, ki so hkrati tudi odjemalci. Vsebina, ki jo želimo prenašati, se razdeli na veliko majhnih delov in se nato prenaša med uporabniki. Jost je sistem za distribucijo televizijskih vsebin in drugih videoposnetkov, ki je ravno pred kratkim prešel iz beta testiranja in za njegovo uporabo ne potrebujete več povabil. Projekt brezplačne internetne televizije, ki sta ga zasnovala ustanovitelja Skype- a, preko uporabniškega vmesnika, ki ga potegnete iz njihove domače spletne strani, omogoča preprosto spremljanje več kot 250 televizijskih kanalov in več kot 15. 000 vsebin. Razvijalci projekta so k sodelovanju prepričali številne uveljavljene TV mreže in medijske gigante. Med njimi sta na primer tudi CBS in Warner music, seveda na brez oglasov. Dostop do vseh vsebin na Jost- u kljub temu ni mogoč, saj so zaradi licenc nekateri programi omejeni na določene države. Jost v svoji zbirki ponuja tudi posnetke NHL in drugih izbranih tekem. Nogometnim navdušencem pa je bolj na kožo pisan TV Anc, saj z njimi lahko spremljate prenose številnih nogometnih tekem, pa tudi glasbo, filme, novice in modo. TV Anc je namenjen azijskemu trgu, tudi viri so azijski, tako da je za prijaznejšo spletno stran, torej tako, da jo boste dejansko razumeli, treba oddeskati na angleški dvojnik. Miro je odprtokodni internetni predvajalnik, ki s svojo marketinško kampanjo gradi izključno na rivalstvu z Jostom. Ima 2. 500 kanalov, brez kakršnihkoli omejitev, ponuja vsebine v visoki ločljivosti in navsezadnje zaradi odprtokodnosti k njegovi izboljšavi lahko pripomore vsak. Miro je pravzaprav bralec RSS virov. Vsebino lahko pretakate na svoj računalnik, prevaja pa kakršnekoli video datoteke, saj je osnovan na prav tako odprtokodnem VLC predvajalniku. Peer 2 peer televizija pa ima tudi svoje pomanjkljivosti. Ni ravno najvarčnejša, saj se pri taki televiziji prenese tudi do 40 odstotkov več podatkov kot pri klasični internetni distribuciji video vsebin in še pomembneje, ne more vedno zagotavljati povsem nemotenega sprejema izbranega kanala, saj je ta odvisen od števila gledalcev in njihovega sodelovanja pri redistribuciji.    Jaz sem duh slovenske izvirnosti in vam bom danes povedal nekaj o programu Mis TV. Mis TV je digitalni predvajalnik televizije. Ker je digitalen in ker teče na računalniku z vgrajeno TV kartico, kar je lahko vaš računalnik, omogoča nekatere stvari, ki jih navaden televizor pač ne. Tako lahko na primer oddajo, ko jo gledamo, ustavimo in si gremo na primer pripraviti čaj ali se olajšati na stranišče, pri čemer potem ničesar ne zamudimo, ker ko pridemo nazaj, spet stisnemo pavzo in oddaja teče dalje. Poleg tega lahko nezanimive dele oddaj preskočimo tako, da jih nekako pohitrimo ali zanimive dele pogledamo še enkrat ali jih upočasnimo, pač dovolj možnosti imamo. Poleg tega lahko vse, kar gledamo, pač tudi posnamemo, kot na navadnem video rekorderju. Mis TV ima uporabniški vmesnik prilagojen za delo na navadnem televizijskem zaslonu, pri čemer je ta uporabniški vmesnik zelo sumljivo podoben SiolTV- ju. Pravzaprav ima enake menije oziroma zelo podobne menije, enak display na zaslonu, ko izbiramo kanale, največja prednost Mis TV- ja pa je ta, da lahko program snemamo na enem računalniku, gledamo pa na drugem. Tako na primer, če imamo kabelsko televizijo napeljano v klet, pač v klet postavimo računalnik, na katerega se bo program snemal, medtem ko potem sam program spremljamo na celi množici računalnikov na našem lokalnem omrežju, ki je seveda potegnjeno čez celo hišo. Za Mis TV lahko dobimo tudi cel kup dodatkov in sicer na primer spletni brskalnik, kar nekaj igric, tudi DVD riper, se pravi, da lahko potem na svoj računalnik spravite posnetke svojih filmov in jih kasneje pregledate. To je za danes vse. Na svidenje.    Človek skorajda dobi občutek, da bi z Linuxom lahko skuhal celo kosilo... Pa se vrnimo do vesti. Povejte. Se vam zdi, da ste trendseterji? Na nek način se danes pojavljajo v Sloveniji kup enih dodatnih video vsebin pri skorajda vseh dnevnih časopisih. Ja, sigurno. Jaz mislim, da so se te velike hiše, predvsem časopisne, zgledovale po vesti. To se tudi vidi. Čeprav hkrati obstajajo še vedno neke radikalne razlike med nami in njimi. Zdi se mi, da so oni postali precej bolj televizični, medtem ko mi iščemo neke nove poti prav v okviru interneta. Kje pa ti vidiš, kje je vaša največja razlika med vestjo ali pa nekim Dnevnik. si? V humorju, edinstvenosti, unikatnost. Mislim, je veliko razlik. Če začnem naštevati. Jaz mislim, da en povprečen gledalec izbere, kaj mu je bolj zabavno, informativno, pač odvisno od posameznika. Meni osebno je bistvena razlika med temi mediji, med vestjo in med drugimi. In to prav tem pristopu, ki je malce manj resen. Tudi to, verjetno. Manj resni... Pa zato, ker je manj resen, tudi manj točen? Ne, ne. Ravno to sem prej govoril, da ne gre za to, da gre za kombinacijo dokumentarnosti in humorja, ki je pač del te spletne strani. Tudi TV Slovenija ima svoje humoristične oddaje. Nekateri se jim celo smejijo. Še zadnje vprašanje. Kdo pa vse to plača? Plačajo oglaševalci. Zaenkrat smo jih nekaj nabrali. Tukaj imamo en svoj pristop. Hočemo uveljaviti oglaševanje na internetu, ki ni moteče za obiskovalce, ampak pravzaprav zahtevajo še. Tudi to se nam je že zgodilo. Ko smo pripravili reklame za nekega oglaševalca, ne bom ga zdaj omenjal, ko je pogodba potekla, so se pojavili komentarji: Dajte nam še reklamo.  Zanimivo. Jaz se vama najlepše zahvaljujem, obema, in veliko uspeha. Kje imata pa kamero danes? Greva ponjo zdaj takoj. Gresta zdaj ponjo in na teren? Dobro. Gledati video na računalniškem zaslonu ni najbolj udobno in večinoma je danes mogoče računalnik zelo enostavno povezati s televizorjem, razen če nismo omejeni na kakšen starejši tip, ki nima ustreznega priključka. Kako z nekaj znanja in spretnosti razrešiti to težavo, pa nam bo svetovala Maruša. Še ne tako dolgo nazaj smo računalnike priklapljali na televizor, potem so prišli računalniki z monitorji, danes pa lahko ponovno kupimo naprave kot so grafična kartica, fotoaparat in druge naprave, ki jih preklopimo na televizor. Ampak kam? Običajni televizorji imajo dva izhoda- antena in pa scart. Scart je standarden konektor, preko katerega pripeljemo video in avdio signal. Na sodobnih računalnikih poleg digitalnega in VGA izhoda najdemo tudi kompozitni video izhod. Preprosto povežemo 2 konektorja in povežemo računalnik s televizorjem. Zvok pa pripeljemo posamično. Če pa ima vaša naprava S- video izhod, jo preprosto povežete s posebnim kablom. Pri nakupu priključkov za novejše televizorje, bodite pozorni. Poskušali vam bodo prodati dražje scart priključke, a novejši LCD in plazma televizorji, poleg scarta vsebujejo tudi ostale priključke.  Kaj pa, če imamo starejši televizor, ki nima scart vhoda? Potem potrebujemo modulator, ki ga najdemo v starem video rekorderju. V modulator pripeljemo video in avdio signal. Modulator je pravzaprav majhen TV sprejemnik. Z vrtenjem vijaka najdemo kanal, ki ga potem ujamemo na televizorju. Tako lahko tudi pri starem televizorju uživate v dobrih filmih. Več informacij o izdelavi modulatorja pa najdete na naši spletni strani.   Prav zanimivo je, da ob vseh možnih simulacijah, ki jih najdemo na policah, obstaja samo ena, v kateri vozimo vlake, pa še ta je stara 6 let. No, avtorji so vmes zamenjali založnika in nam zdaj postregli z novo različico. Na prvi pogled ne ponuja kaj dosti, saj se lahko vozimo po samo 4 progah in imamo 8 lokomotiv, so pa zato priložili močan urejevalnik pokrajine in scenarijev, na njihovi spletni strani pa najdemo še dodatne dobrote v obliki lokomotiv, kompozicij in podobnega. Osebno se mi zdi, da je tako zanašanje na delo skupnosti predvsem lenoba programerjev, ampak dejstvo je, da simulatorji zares zaživijo še z dodatnimi vsebinami, ki jih izdelujejo navdušenci. Če ste si vedno želeli biti strojevodja, jo ne spreglejte. Novi projekt znanega ameriškega komika Jerryja Seinfielda, risanka o čebelicah, je seveda kar prosila, da se jo predela v digitalno obliko. Marsikdo bo nad njo zavihal nos, češ, saj gre le za kupček enostavnih mini iger, vendar velja poudariti, da je namenjena otročičev, ki so z veseljem šli gledati risanko in bi se zdaj z junakom še malce poigrali. Ja, industrija steguje kremplje tudi po naših najmlajših. Ampak dobro, če gre za prisrčne čebelice, ki frčijo po barviti pokrajini brez nepotrebnega nasilja ali žgečljivih delov, potem imate tu igro, s katero lahko zaposlite podmladek, da bosta ata ali mama užila kakšno urico prepotrebnega miru. Najprej je obnorel igralce na ročnih konzolah, potem se je preselil na Xpo life in v trenutku postal prava uspešnica. Zdaj smo ga končno dočakali tudi za osebne računalnike. Puzzle quest je ena najbolj nalezljivih iger, kar smo jim bili priča v letošnjem letu. Kako tudi ne, ko pa združuje fantazijsko nabiranje izkušenj združeno z eno najbolj popularnih pisarniških iger, Be jouled. Za tiste, ki igre ne poznate, princip je skrajno enostaven. Na igralni plošči med sabo izmenjujemo dragulje, tako da jih postavimo 3 v vrsto. Dragulji izginejo, z vrha pa padejo novi. V Puzzle questu to z nasprotnikom počneta izmenoma. Prej omenjene izkušnje pa poskrbijo za dodatne čarovnije in strateški pristop. Ker igra stane samo 15 dolarjev, si za ta denar boljše zabave res nebi mogli najti.  In to je bila Resnična resničnost, že 150- ič. Upam, da nas boste gledali še vsaj 150 krat ali pa vsaj prihodnjič, pa če preko starega, novega, analognega ali digitalnega televizorja. Sploh ni važno. Govorili bomo o nakupovanju, o pravicah, pasteh, načinih in možnostih. Če vas kaj muči, lahko tudi pišete. V vsakem primeru- držite se.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|