Resnična resničnost: Oblikovanje na spletu

Ampak najprej nekaj besed o HTMLju- opisnem jeziku, ki je vse skupaj pravzaprav zakuhal...

V navadno tekstovno datoteko zapišemo besedilo, ki bi ga radi imeli na domači strani. Potem besedo, ki se nanaša na nekaj drugega, obdamo s posebno oznako oziroma zaznamkom. Če to sedaj pogledamo v brskalniku, vidimo, da se je pojavila povezava, na katero lahko tudi kliknemo.
Poleg povezav, HTML omogoča tudi oblikovanje besedila in sicer lahko na primer označimo začetke poglavij ali kake odstavke. Naš brskalnik to zna prikazati.
Nekateri hočejo oblikovati tudi dejanski izgled besedila, zato uporabijo posebne zaznamke, na primer za debelost ali za utripanje ali za barvo besedila.
Izvorna koda izgleda takole in ni najbolj pregledna, predvsem pa je slaba zato, ker nam zmeša vsebino in izgled strani. Veliko bolj je uporabljati CSS, ki nam omogoči, stran najprej izgleda takole, potem pa spremenimo izgled in ista stran izgleda čisto drugače. Problem CSS je, da je bolj zapleten od HTML, poleg tega pa potem stran v enih brskalnikih izgleda drugače kot v drugih.
V svojo stran bi včasih radi spravili tudi kakšno sliko ali film. Edini standardni zaznamek je zaznamek za sliko, v katerem je napisano, kjer se slika nahaja. Vse ostalo je precej bolj komplicirano in zahteva posebne dodatke v vašem brskalniku.
Na spletnih straneh pogosto naletimo tudi na Java script. Java script je poseben programski jezik, ki omogoča, da se stran spreminja, ne da bi se moral naš računalnik pogovarjati s strežnikom. Primer take strani je Google maps.

Torej, da je lepa, je fino, posebej pa, da je informativna, torej, da človek čim prej pride do informacije, ki jo potrebuje.

V bistvu mislim, da je najboljše, da je kar obojega malo. Če je uporabna, pa da ne izgleda lepo, ne vem, jo mogoče manj uporabljaš. Če ti je že na pogled bolj prijazna, jo mogoče več uporabljaš.
Oboje, mogoče bolj uporabnost.
Odvisno. Če jo rabiš za kakšen podatek, tak kot je šola, se mi veliko boljše zdi, da je uporabna, drugače pa, če na primer za prosti čas se malo po spletu sprehajam, mi je pa tudi všeč, če je spletna stran lepa. Pregledna.
Se pravi, da se znajdeš med vsemi povezavami.
Ja. Meni se zdi, da mora biti pregledna, da lahko prideš, kamor hočeš in da točno veš, kaj iščeš, ker če kaj ne najdeš, je brez zveze. Potem gre takoj stran.
Takole to vidi glas ulice.
Gospod Trojar- strokovnjak za spletni nastop in digitalni marketingar. Povejte nam, kaj zares odlikuje dobro spletno oblikovanje?
Dobro spletno oblikovanje moramo gledati kot industrijsko oblikovanje. Industrijsko oblikovanje zagotavlja na eni strani popolno uporabo funkcionalnosti, ki jo izdelek predstavlja oziroma kar lahko z izdelkom naredimo in s tem dobro uporabniško izkušnjo. To je najhitreje, najbolj bistvo tega, kar spletni nastop pomeni.
Kaj je tu zdaj bolj pomembno? Vsebina, oblika ali kaj tretjega?

Kdo pa določa trende? Je to zdaj trg, je to zdaj tisti obiskovalec ali je to nek strokovnjak?
Strokovnjaki, ki v končni fazi oblikujejo nek spletni nastop. Seveda morajo upoštevati na eni strani uporabnika, na drugi strani to, kar tehnologija omogoča in seveda samo vsebino spletnega mesta.
Ta trojček nekako da končni efekt, končni učinek.
Skratka, neka soodvisnost tako neki oblikovalcev, kot programerjev in vsega ostalega, kar je povezano.
Tako nekako. Mi pa si poglejmo, kdo se vse ukvarja s spletnim designom. Zanima me, ali si kdaj oblikoval kakšno spletno stran?
Nisem. Ne.
Ne.
Zaenkrat še ne oblikujem prav veliko spletnih strani, bomo pa zdaj pri informatiki v šoli začeli oblikovati spletne strani.
Ja, sem. Gospod Trojar, vi ste bili tudi v žiriji letošnjega slovenskega oglaševalskega festivala. Povejte, na kakšen način pa to sploh poteka. Kako se oblikujejo neki spletni designi, neke spletne vsebine? Veste, kako se oblikujejo odločitve glede tega, kdo je najboljši? Tako kot v vsaki žiriji. Pogleda se, kaj je bilo narejenega in žirija se nekako poskuša dogovoriti okoli tega, kaj pravzaprav ocenjuje pri spletnih mestih. Pri spletnem designu je to eden najtežjih delov, ker ga je zelo težko primerjati z ostalimi izdelki, ki se tičejo oglaševanja oziroma, ki izvirajo iz oglaševanja, ker določen spletni nastop je oglaševanje, določen drug ni, potem se pojavljajo neke nove oblike, za katere ne vemo čisto natančno, kam jih umestiti, kako poenotiti kriterije, skratka kresanja mnenj je bilo kar nekaj. Opazil sem, da je bilo nenavadno veliko video vsebin, ki so dobile nagrade. Je video zmagovalec interneta?

V neskončni poplavi medmrežnih novosti je težko presoditi, katerih spletnih strani je več, dobro ali slabo oblikovanih, predvsem zato, ker so okusi različni.
Kar pa še ne pomeni, da je kombinacij estetskega, vsebinskega in uporabniškega presežka na internetu malo. Celo nasprotno. Z vsemi navdušujočimi izdelki bi najbrž lahko napolnili ne samo nekaj rubrik, ampak kar oddaj na to temo. OpenWebDesign je skupnost oblikovalcev, ki ponujajo informacije in brezplačne predloge spletnih strani. Kliknete lahko tudi na njihov forum s sorodno tematiko.
Še bolj obširnega in pregledno razdeljenega na tematske sklope pa najdete na naslednji povezavi. Med njimi boste na primer odkrili teme o flash aplikacijah ali CSS- u, pa seveda tudi nekatera uporabna učna gradiva.
DesignBum: spletna stran Issare Willenskommer, mednarodno priznane avtorice, ki je izbrala zelo radodaren pristop: čudovite grafične zaklade je pripravljena deliti z medmrežniki iz vseh koncev sveta. Kot sama pravi, zlasti s tistimi, ki se zavedajo kvalitete njenega dela in jo bodo pri nadaljnjem razvoju znali vnovčiti z okusom.
Kaj se zgodi z najboljšimi? Ponavadi so nagrajeni- in na spletu ni prav nič drugače. Webby Awards so nagrade, ki jih največjim kreativcem na spletu podeljujejo že od leta 1997.

Glasujete lahko do tega petka, torej 19. oktobra, naslednje leto pa se morda prijavite tudi sami.
Veliko ustvarjalnega navdiha... do naslednjič!

Iz Microsofta je presenetila novica, da je prodaja operacijskega sistema Windows Vista upadla bolj kot prodaja starejšega Windows XP. Microsoft se je posledično odločil, da bo Windows XP iz prodaje umaknil pet mesecev kasneje kot je bilo sprva predvideno, a v večjem delu le za poslovne stranke, ki opremljajo nove računalnike. Te bodo lahko izbrale Windows XP vse do konca prvega polletja 2008. Navadni kupci, ki kupujejo v trgovinah, te izbire načeloma nimajo, saj večna trgovcev ne nabavlja računalnikov po naročilu, novi sistemi pa so praviloma opremljeni z Windows Visto.
Nokia že nekaj časa vključuje GPS vmesnike v svoje telefone in s tem konkurira proizvajalcem samostojnih GPS naprav. Da misli resno, dokazuje s kar 8, 1 milijarde dolarjev vrednim nakupom Navteqa- največjega podjetja za pripravo zemljevidov za navigacijske naprave, ki ima razvite podrobne zemljevide za kar 70 držav.
Sony se je končno spomnil, da tudi v Evropi igramo igre in predstavil cenejšo različico igralnika PlayStation 3. Novi PlayStation ima manjši disk, le dva vhoda USB in nima razširitvenega mesta za dodaten pomnilnik, povrhu vsega pa ne podpira iger za PlayStation 2. Cena tega PlayStationa bo 400 evrov, kar je 200 evrov manj od trenutne cene polne različice. Trenutne zato, ker naj bi se tudi ta kmalu spustila na 500 evrov.

Splet se razvija. Iz precej nepraktične množice razpršenih podatkov se spreminja v človeku prijazen splet, ki mu pomaga najti želene informacije. Včeraj je bila še neurejena množica datotek, v današnjem spletu 2. 0 so vsebino začeli soustvarjati njegovi uporabniki, jutrišnji pa bo pametni splet. Znal bo namreč analizirati in razumeti podatke. Stran ni več samo množica znakov ali pa množica besed, pa morda še kakšne te značke oziroma " tag- i " na strani, ampak stran je inteligentna stran, ki zna odgovarjati na vprašanja v zvezi z vsebino, ki piše na tisti strani.
Splet 3. 0 je nadgradnja obstoječega spleta, osnovan pa je na množici tehnoloških standardov.
Web 3. 0 je množica mehanizmov, ki bi ravno tako znala prebrati knjigo in časopis, tisto informacijo znala preliti v eno tako računalniku razumljivo prijazno formo in potem znala tudi odgovarjati na vprašanja, ki so v zvezi s tisto vsebino. Torej, to je en sklop tehnologij. Po angleško bi temu rekli knowledge representation and reasoning. To je en del umetne inteligence. Drugi del tehnologij je pa strojno učenje, kjer se računalnik uči, kjer zna poanalizirati podatke in kjer zna bolj ali manj avtomatsko izločiti znanje iz besedil.

Dobro, dovolj je bilo mehkih vsebin, čas je za nekaj tršega. Čas je, da se lotimo strežnikov.

Danes se nahajamo v našem multimedijskem centru v sobi za serverje in pravi imate, govorili bomo ravno o njih. Najprej je prav, da sploh razložimo, kaj server je. Slovenski izraz za server je strežnik. Namenjen je za komunikacijo z odjemalcem, lahko pa je tudi računalnik, ki skrbi za komunikacijo med strežnikom in odjemalcem.
Do strežnika dostopamo preko mreže. No, verjamem, da take sobe, kot je ta, nimate doma. V njej se nahajajo rack strežniki oziroma rack serverji, po slovensko tudi strežniške rezine. V eni omari lahko združimo več takih serverjev, ki pa delujejo kot eno. Ker delujejo brez prestanka, zaradi pregrevanja mora biti soba tudi zelo ohlajena.
Gotovo se sprašujete, kakšna je sploh razlika med serverjem in našim osebnim računalnikom. Serverji morajo imeti mnogo procesorjev, ki omogočajo hitro delovanje. Pomembno pa je, da imajo tudi velik disk in velik pomnilnik. Zanimivo je, da lahko posamezne dele serverja zamenjamo kar med njegovim delovanjem.
Ker serverji morajo neprestano delovati je pomembno, da imamo tudi naprave, ki nam zagotavljajo nemoteno delovanje ob izpadu električnega toka. Strežniki se od naših osebnih računalnikov razlikujejo po tem, da jih ne zanimata ne zvok, ne grafika. Zanima jih le hitro in dobro delovanje. Za strežnike pa skrbijo administratorji, ki opravljajo z njimi in zagotavljajo, da se na njih ne naseljujejo virusi.

To je bilo to. Vidimo se spet čez 14 dni. Če imate kaj za pripomniti, predlagati ali če vam je dolgčas, nam lahko pišete na spodnji naslov in seveda obiščete našo spletno stran.
Prihodnjič se lotimo prenosnih naprav- povsod so in skoraj vsi jih uporabljamo. Se vidimo.