|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb  , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: Pametne hiše
Premiera: torek, 03. april 2007, Vse oddaje
 Sezam odpri se!
Sezam odpri se!
Sezam odpri se!
Ja pa zakaj ne?!
Pametna domovanja. Morda celo prepametna. Čez nekaj sekund v Resnični resničnosti. Živjo. Ljubo doma, kdor ga ima. Tako pravi eden naših najbolj znanih pregovorov. A vsi domovi niso enaki. Tehnologija nam spet streže z novimi možnostmi in pri nekaterih sploh ne vemo, ali nam pomagajo ali nagajajo. A ne glede na vse, prihajajo pametni, avtomatizirani domovi. Danes je z mano dr. Robert Rozman s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Živjo! Živjo!
Začniva malo razložiti, kaj to so pametne hiše. Avtomatika, energetika?
Pravzaprav energetika je prvi tak segment, ki se je pokazal za zelo pomembnega. Da pri regulaciji upoštevamo več podatkov, kot bi jih sicer v klasičnih sistemih in to se tudi pozna vsak mesec, ko plačamo račun za energijo naše hiše. Tako da se te regulacije pač poleg tega, da upošteva več podatkov, poskuša tudi, bi rekel določena pravila izvleči in so do neke mere, bi lahko rekli, tudi pametne.
Poglejva si prispevek na temo pametnih hiš iz največjega računalniškega sejma na svetu, Cebit- a.
 Digitalnemu stilu življenja inteligentnim domovom in avtomatizaciji hiš je bilo na Cebitu namenjenega precej sejmišča. Večino je zasedla večpredstavnost, sistemi za avtomatizacijo so bili bolj kot ne redkost. A za prenos videa in zvoka priporočajo žične povezave. Netwoks pa za svojo pametno hišo ne potrebuje kablov. Uporabljajo Zigbi.
 Prav tako sistem lastnika obvesti v primeru vloma ali požara. Zigbi je torej idealna rešitev, če ne gradite nove, ampak učite staro hišo novih trikov.
Vse lepo in prav. Toda pred kratkim je bil v Ljubljani sejem Dom in tam, roko na srce, kaj veliko hišne pameti nismo videli. Kako to? To je vprašanje, ki si ga zastavljam tudi sam, vem da smo približno 3 leta nazaj sodelovali v enem takem pilotskem prikazu enega takega sistema, potem so pa dejavnosti na tem področju malo zamrle. Tudi en posvet je bil v Kranju na to temo, od takrat pa se mi zdi, da ni bilo nekih pojavitev v javnosti. Verjetno največkrat se ljudje odločajo zaradi prihrankov pri energiji kasneje, ampak vložek je pa večji.
Koliko časa pa traja, da se to povrne? Seveda so tu izračuni lahko zelo različni, tudi včasih subjektivni, ko je treba kakšno regulacijo prodat. V bistvu so največji prihranki pri sami energetiki, med tem, ko pa če gledamo funkcionalnost pametne hiše nekoliko širše, pridemo tudi na področje, kjer si uporabnik zagotovi neko udobje. Tam pa seveda težko govorimo o prihrankih, kvečjemu o večji porabi energije.
Udobje je verjetno multimedija, vse video. Kje se bo to končalo? Videotelefon v kopalnici? Jaz mislim, da se bo končalo pri uporabnikovih potrebah pravzaprav. Zelo pomembna komponenta današnje tehnologije je pravzaprav ta osebna komunikacija, ki je lahko zdaj precej cenejša, boljša. Zdaj kje se bodo pa uporabniki tukaj ustavili, si bo pa verjetno vsak sam meje postavil. Ali v kopalnici, ali pa v dnevni sobi.
No, ravno na sejmu Cebit smo si pogledali nekaj o multimediji v pametnih hišah. Vedno sem si želel mirno življenje v majhni hiški nekje ob morju. No, danes so se mi zanje razblinile. Trendi so namreč čisto drugačni. Središče bo postala dnevna soba in kaj kmalu bomo tudi kuhali kar iz dnevne sobe z daljinskim upravljalnikom. V dnevno sobo pa so nam strokovnjaki že pripeljali tudi naš osebni računalnik.  Ja, surfanje se bo iz morja preselilo v naš naslonjač. Tudi otrok ne bo več treba siliti v zlobna dejanja kot je ščetkanje zob. Podkupili jih boste z risankami v kopalniškem ogledalu. Da, malo manjka, pa bomo v svoji lastni kopalnici lahko posneli svojega Big brotherja. Hvala lepa, za stene kopalnice bom zato rajši izbral kakšno umetnino. Če želite zapasti v hudo depresijo do konca življenja, vam lahko pošljem posneto fotografijo. Če pa se imate radi, pa vam bo vsekakor bolj koristila naslednja zadevica, vzglavnik- telefonska slušalka. In kaj nam to olajša? Da nam ne bo treba spati, najbrž je to želja mnogih, a žal, tretjino dneva je vseeno treba prespati.
V dnevno sobo bomo kmalu postavili kontrolni center, kot v kakšnem znanstveno- fantastičnem filmu. Ti si še posebej specialist za vmesnike, govorne vmesnike. Ali se bomo lahko s hišo pogovarjali? Ja, pravzaprav bo razpoznavanje govora zelo hitro na taki ravni, da bomo lahko razumevali ključne besede, enostavnejše stavke in tako naprej, seveda je pa drugi del zgodbe razumevanje te same vsebine.
Hočemo, da nas bo hiša poslušala? S tem vprašanjem sem se tudi sam intenzivno ukvarjal in na koncu prišel do zaključka, da pravzaprav neko razporejanje nekih mikrofonov, ki bi vsakem trenutku po hiši prisluškovali, pravzaprav zdaj ni sprejemljivo.
Kako pa bomo imeli kakšen ekran občutljiv na dotik, kako bomo upravljali s tem.
Ja seveda. Osnovna ideja je v bistvu uporabniku pokazat en uporabniški vmesnik, ki bo pravzaprav konsistenten, vedno enak, ne glede na naprave, ki se za njim skrivajo in pa seveda nekje z eno najbolj intuitivno predstavo mogoče to načrt hiše, tloris in podobne stvari.
Ja, napovedi prihodnosti, kako bodo izgledali vmesniki so občutljiva tema. Naš strojni mojster Sergej je šel nazaj v prihodnost.  Vsakršna napovedovanja prihodnosti so za napovedovalca zelo nehvaležno opravilo. Če ste v življenju pogledali nekaj znanstveno- fantastičnih filmov in serij, najbrž veste, o čem govorim. Leteči avtomobili, samozavezujoče se vezalke, z nanotehnologijo proizvedena skodelica kave, in podobne stvaritve, so vedno razvnemale domišljijo gledalcev. Poglejmo si, kako so si v preteklosti zamišljali tiste prave, ne znanstveno- fantastične domove prihodnosti. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so si futuristični arhitekti zamislili, kakšno bo naše domovanje v 80. letih primerno za, navajam, pogumni novi svet jutrišnjega dne. V stanovanju je vse narejeno iz plastike, streha pa je iz aluminija, s čimer odlično odbija vpadno sončno svetlobo in slepi pilote mimoletečih letal. Kot vidite, se lahko po jedi miza umakne nazaj v tla. Spite lahko na postelji brez odeje, saj je ogrevana, vso elektriko pa hiša dobi kar iz bližnje nuklearke. No ja, vsaj to, da bomo nekatere naprave upravljali z daljinskim upravljalnikom, so zadeli.
V tej zgradbi je manjkal kuhinjski računalnik. Leta 1969 je podjetje Honeywell naredilo pravi pravcati računalnik, namenjen kuhinji. Tehtal naj bi čez 50 kilogramov in stal 10. 000 takratnih ameriških dolarjev. Zmožen naj bi bil shranjevati recepte in imel vgrajeno celo desko za rezanje. Za pravilno uporabo potrebujete dvotedensko uvajanje. Glavni razlog pa je, da računalnik nima ekrana, ampak samo vrsto utripajočih LED diodic.
No ja, seveda pametna hiša pretekle prihodnosti ni popolna brez super modernega hišnega robota pomočnika. Narejen je seveda v obliki človeka, zna hoditi po hiši, se pogovarjati s stanovalci, in sprejemati pošiljke, ki jih poštar prinese na dom. Je popoln partner, ki vam nikoli ne odreče usluge. Nekateri modeli znajo poslušati ukaze, spet drugi pa imajo daljinski upravljalnik, na upravljalniku je le nekaj gumbov, ki pa zadostujejo vsem željam, ki bi jih lahko imeli. Res, življenje brez njega je postalo nepredstavljivo.
Pa kopalnica? Ta izdelek so v resnici razvili in ga leta 1970 postavili na prodajne police. Sanyova nadzvočna kopel je mehurčkasto oblikovana kapsula, v katero zlezemo in počakamo nekaj minut, nato pridemo ven čisti kot mehurček v katerega smo zlezli. Mene osebno moti to, da lahko pademo iz višine treh metrov in si zlomimo nogo ter ogromno stransko okno, ki gledalcem ponuja strašne užitke.
Takih in podobnih nebuloz je bilo ogromno. Od robotov pomočnikov, do tabletk za hrano in prepakiranih TV večerij, da ne omenjamo mobilnih hiš in drugih futurističnih domov, katerim so skupna zelo nerodno postavljena okna, čudne oblike in neergonomskost. Očitno smo ljudje preveč navajeni na standardna domovanja, všeč nam je spanje z odejo na leseni postelji, sončna svetloba nam včasih prija, in še vedno radi pojemo nekaj, kar je dejansko zraslo na vrtu. Najbrž z dobrim razlogom.  Robert, ti zase gradiš takšno pametno hiši. Kaj vse boš že danes vključil vanjo?
V bistvu vsaka naprava, ki bo v hiši, bo pravzaprav imela možnost kontrole. Bistvo pa je seveda, da to uporabnik lahko naredi na čimbolj enostavne način. Potem je pa tukaj še dodatek multimedije, nekega osnovnega video nadzora in pa spletne telefonije.- Če si kdo želi takšno hišo ali pa nadgraditi svojo v pametno, kaj je boljše? Naredi si sam koncept, ali poklicati strokovnjaka? Oba sta možna. Na žalost verjetno oba tukaj v Sloveniji niti nista prav enostavna, zato ker tukaj za naredi si sam je precej malo informacij pa tudi zelo malo je podjetji, ki bi se s tem ukvarjala.
Govorila sva, na eni strani energetika, avtomatika, na drugi multimedija. Nekako se zdi, da ko sem gledal proizvajalce tega, se eni za drugo, eni za prvo specializirajo, noben pa tega zares ne združi.
Ja, pravzaprav je to zelo zanimivo vprašanje, zato ker če gledamo hišo kot celoto, potem vsi ti posamezni sistemi se združijo v en enovit sistem in tukaj se potem pojavi tudi potreba, da bi tak sistem malo poenostavili, da bi vsi ti sistemi lahko med seboj živeli in očitno so proizvajalci pač morali razmišljat, da tudi neko zaključeno celoto prodajajo in zato verjetno razmišljajo bolj v določenih segmentih, kot pa v celotnem.
Kaj, bi bil cena prevelika? Jaz se malo bojim, da mogoče tudi marketinško zaenkrat nekako obstaja mogoče ta strah, da če bi en tak sistem postavili v bolj poenostavljeni obliki, ki bi sicer vso to funkcionalnost zajel, da bi verjetno njegova cena ne bila vsota vseh teh posebnih sistemov.
Mi pa smo si pogledali eno od domačih že stoječih pametnih hiš.
Razmišljate, ali ste izključili likalnik in ugasnili luči, ko ste v naglici hiteli od doma? Z inteligentnimi inštalacijami so take skrbi odveč. S pomočjo računalnika, na katerem teče nadzorni sistem, namreč v vsakem trenutku omogočajo upravljanje z vsemi napravami v hiši.
Kot lastniku hiše recimo vam omogoča simulacijo vaše prisotnosti, takrat ko vas ni doma in povečuje zaradi tega varnost. Lahko vas posamezen sistem, torej javljalnik prisotnosti, prepozna ko pridete, ali pa mu to sporočite daljinsko in vas čaka toplejši dom, ko pridete domov. In pa nenazadnje, povezava dveh sistemov za ogrevanje in za pripravo toplote vam omogoči dodatne prihranke pri porabi energije. Lahko vedno določite, omejite način ali obseg delovanja v vašem domu.  Če bi imeli kakšne pomisleke zaradi tega, da bi se sistem začel sam obnašati neprimerno proti uporabniku, zaenkrat še nima take inteligence, da bi to zmogel.
Sistem inteligentnih inštalacij ni primeren le za novogradnje. Namestiti ga je mogoče tudi v obstoječih zgradbah z nekaterimi modifikacijami, z brezžično ali pa infrardečo povezavo. Na splošno se je sistem tudi pri nas že kar dobro uveljavil.
V Sloveniji se v zadnjih letih trend vgradnje inteligentnih inštalacij oziroma vgradnih inteligentnih inštalacij narašča. Tako da po eni strani zaradi člankov v časopisju, se pravi v dnevnih medijih in pa tudi na televiziji, osveščenost ljudi raste in zato tudi vsi nekako prihajajo do spoznanja, da sistem je zanimiv in pa primeren za uporabo.  No, če želite še več informacij, potem morate kajpada na internet. S Kajo.
Pametna oziroma multimedijska hiša, ali drugače internetna zgradba. Kakorkoli ji že rečemo, predstavlja učinkovito dopolnitev klasičnemu domovanju. Avtomatizirana komunikacija, novi materiali in tehnologija, nenazadnje tudi varčnejša poraba energije. Vse to odlikuje pametno hišo. Posebej je praktična za pozabljive, za tiste, ki imajo resnejše zdravstvene težave ali preprosto tiste, ki si lahko privoščijo lagodnejše bivanje.
Ob iskanju zanimivih povezav na spletu, smo se najprej spomnili na domačo revijo Hiše, ki gostuje na naslovu revija hise. com. na žalost njena vsebina ni dostopna v spletni obliki, niti za plačilo. Kako naj bi sploh izgledalo Življenje v pametni hiši si lahko ogledate na naslednji povezavi. Tu lahko poiščete pametno mikrovalovno pečico ali celo pametne GPS čevlje, s katerimi lahko na primer izsledite sosedovega živahnega malčka, ki vam je bil zaupan v varstvo. Prav tako zanimiv prikaz bivanja v pametni hiši najdete tudi na inteligenthouse. net. Ena izmed bolj praktičnih izbir je termo regulacijski sistem, ki omogoča nastavitev temperature v posameznih sobah, glede na potrebe stanovalcev. Možno je tudi prilagajanje sobne temperature glede na vremenske razmere. V primeru, da zunaj dežuje ali piha močan veter, se na primer temperatura vaše sobe samodejno zviša. To je seveda le ena izmed možnih pametnih nastavitev. Kakšno konkretnejšo rešitev v zvezi s pametno gradnjo lahko poiščete na forumu Pametni dom. Debatna soba sicer še ni najbolj oblegana, pa vendar že sama ideja je vredna pohvale. Če vas zanima kako upravljati z avdio- video sistemi, katero inteligentno inštalacijo uporabiti in kako sploh upravljati sistem avtomatiziranega doma se bo morda prav tu našel kdo, ki vam bo znal svetovati.
Upamo pa, da bo v prihodnosti tudi na slovenskem spletu več uporabnih povezav na to temo. Morda ne samo med bodočimi stanovalci pametnih hiš, temveč tudi strokovnjaki, ki jih gradijo.
 Kaj pa bi ti priporočal nekomu, ki se zanima za takšno gradnjo. Kam it, koga vprašat?
To je pravzaprav težko vprašanje. Trnova pot ga čaka. Predvsem je pomembno, da razmisli o dejanskih potrebah in pa potem pri gradnji poskuša čim več stvari naprej pripravit, vsaj kar se žičnih povezav in teh stvari tiče, da se potem naknadno lahko čimbolj svobodno odloča o tem, kaj bo gradil. Katere stvari pa ti nikoli ne bi vgradil v svojo hišo? V bistvu pri sebi vedno gledam na to, ali napravo dejansko potrebujem ali ne. In se mi zdi, da je to nekje najbolj pomembno vodilo, da si res dejansko vgrajujemo tisto, kar dejansko potrebujemo. Pa te je morda strah, da bi nas na koncu pametne hiše nadzorovale, tako kot računalnik v odiseji 2001?
Mene osebno sicer ni strah. Me je pa dejansko strah za vse tiste, ki se pa tega ne bodo mogli ubranit.  Kaj pa če zaideva še malce na žensko področje, gospodinjski aparati. Kaj se nam pa tukaj obeta od pameti? Pravzaprav kar prave kuharice prihajajo na tržišče, od tega da nekako poveste kaj bi radi, vstavite osnovno surovino, pa se potem speče po takšnem ali drugačnem receptu. To dejansko dela?
Demonstrira se.
Robert, želim ti veliko sreče s tvojo pametno hišo. Ko jo narediš jo posnemi, daj posnetek na internet, da si jo bomo lahko ogledali in hvala za obisk v studiu. Zdaj pa še igre in branjenje našega širšega doma, planeta Zemlja. Eno zlatih imen igričarske zgodovine je zagotovo serija X- com, ki je s propadom tvrdke Microprose žalostno zatonila. A našli so se pogumni češki fantje, ki so serijo oživeli nazaj. Čeprav so kritiki nad prvima deloma malce zmajevali z glavami in podeljevali zgolj povprečne ocene, sta se oba dela dobro prodajala in zdaj pričakujemo še zaključni del triologije. V prvem delu smo s hudimi mukami odbijali zunajzemeljsko invazijo in ji končno podlegli. V drugem delu smo vendarle pospravili vesoljsko golazen z ubogega planeta. Zdaj pa je v tretjem delu čas... Vesoljcem to jasno ni všeč in boj se lahko prične.  Dedek vseh akcijskih strategij namerava znova pokazati zobe in se spopasti s trdo konkurenco, ki med tem ni počivala. A kot pravijo, stara ljubezen ne zarjavi in zvesti pripadniki serije komaj čakajo, da bodo videli novo preobleko ter jasno, nadaljevanje zgodbe o teroristični bratovščini z načelu z razvpitim timom, ki v šahu drži ves svet. V vojno za Tiberij se bomo podali že ta mesec in se tako na lastne oči prepričali, ali se je čakanje izplačalo.
Pozimi se navadno vedno pritožujem, da nam na računalniku niso sposobni servirati kake spodobne zimske igre, kot je recimo kondolaški S&S X. Posiljujejo nas z nekimi povprečnimi smučanji in skoki. Kake zabavne arkade pa od nikogar. Očitno so me uslišali pri Jowood- u, kjer so se odločili izdati prav tisto, po čemer hrepeni moje srce. Brezskrbno divjanje po snežnih strminah in besno nabiranje točk. Freak out je arkada, katere namen je predvsem zabavati. Ob tem pa je z lahkoto izziv tudi malo bolj zahtevnim igričarjem. Skok in dričanje in divji triki na računalniku že dolgo niso bili tako zabavni.
Freak out- u sicer do popolnosti manjka še nekaj, ampak so na dobri poti, da napravijo najboljšo smučarsko igro sploh. Če kdo tako pogreša zimo kot jaz, naj ne odlaša z nakupom.  Tehnologije trkajo na naša vrata. Od nas pa je odvisna odločitev, kako daleč v svoj dom jih bomo spustili. Resničniki kot vedno priporočamo preudarnost. Vsaj zase vem, da videotelefona v kopalnici pač nočem!
Vabim vas, da nam na elektronski pošti pustite kako vprašanje, pohvalo ali kritiko.
Če ste oddajo zamudili, bo na naši spletni strani dostopen njen posnetek. Tam se lahko naročite tudi na obvestila o tem, kdaj smo spet na sporedu.
V naslednji oddaji pa domači video. Kamere so poceni, z malo znanja lahko vsak naredi spodoben izdelek, ga objavi in celo malo zasluži. 17. aprila v Resničnosti. Čao!
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
Ločitev bolj prizadene moške
Brezžični internet ne škoduje zdravju
ZDA: Tretjina domov brez spleta
Varčevanje namesto cestne varnosti
